Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Wikivir:Slovenska leposlovna klasika 4 2166 223958 223943 2026-04-26T16:09:42Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223958 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Vida Jeraj]]: Revijalne objave pesmi iz [https://slov.si/dipl/obid_minka.pdf dipl. naloge] za [[:s:Vida Jeraj|Vida Jeraj]] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 0jbmv5s9znthtjbm0fizbwton66oean 223964 223958 2026-04-26T17:47:35Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223964 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Vida Jeraj]]: Revijalne objave pesmi iz [https://slov.si/dipl/obid_minka.pdf dipl. naloge] za [[:s:Vida Jeraj|Vida Jeraj]] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] psnsakyokoscrwkm6n0h90y3zzcm3ua 223967 223964 2026-04-26T18:53:23Z Spela.spr 10555 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 223967 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] * [[Vida Jeraj]]: Revijalne objave pesmi iz [https://slov.si/dipl/obid_minka.pdf dipl. naloge] za [[:s:Vida Jeraj|Vida Jeraj]] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 0mwnxluec991sah8moah7wcmvuidqvt Kletev divjega lovca 0 41754 223954 223953 2026-04-26T16:01:17Z Spela.spr 10555 223954 wikitext text/x-wiki Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 Bilo je pričetkom plodnih devetdesetih let, ko sem se prvič napotil v lepo Zalesje, in sicer na grad svojega velikega prijatelja, graščaka Miriča, ki me je nepresilno vabil na svoje krasno posestvo vedoč, kako globoko mi bodo segli v dušo tisti slikoviti zaleski bregovi s svojimi sočnimi vinogradi, tisti prijetni gaji, tiste cvetoče poljane. Grad je slonel kakor ptičje gnezdece na vzboknjenem gričku, ki so ob njegovem vznožju bile razvrščene male, preproste, a lične hišice, kakor piščeta krog koklje. Z druge strani so ga pa obkrožali solnčni pašniki, bujni vinogradi, plodna polja, zelene poljane. Vse to je z onim stoletnim, častitljivim grajskim poslopjem ustvarjalo v duši vsakega novodošlega gosta prijetno čustvo veselega razpoloženja, nenavadnega zadovoljstva, tihe sreče. Ko prideš do razgleda te prirodne krasote, vzklikneš nehote: »blagor vsem, ki trajno uživajo to zemeljsko srečo!« In ko gledaš to bajno, čarovito sliko, ko se naslajaš ob pestri, raznovrstnosti božje narave in človeškega truda, ti nehote zastane pogled ob hišici, ki se dviga na koncu vasi. Lepa je, nekam nenavadna, in zdi se, kakor bi kazila ubrano soglasje celotne slike. Dočim se vrste druge bele hišice okrog vitke vaške cerkvice kakor pomladanski zvončki okrog teloha, je ta poslednja kakor nevesta med devojkami. Nehote te zanimlje in iščeš s hitrimi vprašanji zadovoljiti svojo radovednost. Pri večerji, ki sta bila nanjo povabljena tudi dobrodušni učitelj in gosposki oče — tako so nazivali vaški nadvse skrbnega in ljubeznivega starčka — župnika, sem obrnil kmalu razgovor na to mikavno hiško. Začudil sem se nemalo, ko mi župnik razodene, da imenujejo vaščani to bivališče »dom prekletih«. »Da, gospod,« reče župnik, prizivajoč si dišečo smotko, ki mu jo je ponudil postrežljivi graščak; »nekam čuden in strašen je ta izraz, pa ima tudi precej podlage, dasi se glede lice te skrbno gosposke »vile« tega ne priča več. Kljub temu se je pa v ljudski govorici še vedno drži to nenavadno imenovanje. Povest o tej hiši je dolga in zanimiva; jutri, če vam bo drago me obiščite, vam bom povedal vse natančno, ker je v razburljivo zgodbo te hiše vpleteno deloma tudi moje ime.« »Na prvi pogled bi človek sodil,« pravi jaz, »da je vzrok temu imenu kako ljudsko praznoverje, kajti ljudska domišljija rada spravi v usodo človeškega življenja razburljive čarovniške bajke, ki se potem ohranijo od roda do roda.« »Da, se zgodi,« pravi župnik; »v tem slučaju pa nima nič opraviti ne bajka, ne praznoverje. Resnična zgodba, ki vam jo jutri povem, vas bo prepričala, koliko podlage ima to nič kaj prikupno ime »dom prekletih«.« Tukaj vam, cenjeni bralci, zapišem, kar sem slišal o »domu prekletih«. ==I.== Popoldne vročega avgustovega dne, ko se je solnce že precej nagnilo k zatónu, je korakal po ozki stezi goste hoste, ki se je razprostirala nedaleč od opisane vasi, počasi in oprezno človek pri kakih štiridesetih letih, visoke in močne postave, ostrega pogleda, z gosto brado obraščenega obraza, v katerem so se crtale temne poteze. Držeč levo roko na svoji dvocevki, ki mu je visela preko širokega in močnega ramena, je korakal oprezno se ozirajoč v levo in desno, in se izgubljal globlje v gosto in mrtvo hosto. V mrklem gozdu vlada tajinstvena, grobna tišina in plahi molk. Samo včasih prekine to tiho samoto poklanje suhadi, ki se je lomila pod težkimi koraki našega neznanca; postajal je vedno opreznejši, čim dalje je prodiral v gozd, obstal nekaj časa, poslušal in pogledaval okrog sebe ostro in pozorno ter vlekel na ušesa, če bi se čul odkod kak nevaren glas. Steza, po kateri je korakal nam še nepoznani lovec, je peljala do čarovite okrogle dolinice, opasane okrog z gostim drevjem in pokrite z najpestrejšo preprogo prerazličnega gozdnega cvetja. Ta dolinica v tisti poltemi, ki je že zavladala po gozdu, je bila tako omamna in skrivnostna, kakor je bil tajinstven pot našega neznanca, ki se je plazil ob robu dolinice sklonjen, ostro in napeto prežajoč okrog sebe. Po dobri uri in hotrspega in napornega pota, ko se je nahajal na nasprotni strani steze, po kateri je prišel v dolinico, je tiho zabriznil. Nedaleč, za nekoliko dreves globlje v goščavi, kjer se je skoro že izgubljal sled steze, se takoj začuje v odgovor istotako tih in rezek brlizg. Kmalu nato se prikaže izza gostega grmovja človek nizkega in slabotnega telesa, bledega in uplega obraza z demonskim izrazom, ki so ga sive in lokave oči delale še strašnejšega. Tudi on je oborožen s puško in izza pasa mu visi dolg lovski nož. Ko zazre našega prišleca, mu prikima z glavo v znak pozdrava in šepne tiho: »Peter, ali si koga srečal?« »Nikogar.« »V vasi?« »Nikogar.« »Se bojiš?« »Ne.« »Pojdi za menoj!« Peter ga je poslušal in oba sta zavila za velik kup vej, ki so bile liki zid zložene med dva hrasta, da jima je bilo v čvrsto in varno zavetišče. Tu sta odložila puške ter se ulegla na suho listje. S pritajenim glasom vpraša gozdni neznanec Petra: »Ali si kaj slišal o Marku?« »Pa od koga?« »Hm,« reče ozlovoljen drugi, »ves dan si bil v vasi, pa nisi mogel vprašati?« »Misliš, Joža, da ne bi vedel, zakaj vprašujem po njem?« reče Peter in pljune v stran. »Pametnemu zadostuje ena sama beseda.« »In če je gluh?« reče nevoljno Peter. »Potem naj ne gre na lov!« se odreže Joža in se usekne. Nastal je kratek molk. Čedalje bolj gosta tema je padala na gozd in mu dajala mrk izraz. »Slabe volje si Joža,« reče Peter nekoliko mileje. »Kako bi pa ne bil pri tebi! Ti si bil ves dan v vasi, pa nisi zvedel ne črne ne bele, jaz sem bil pa v gozdu, pa sem le nekaj ujel.« »Kaj takega?« reče Peter. »Da je odšel danes Marko v gozd, in da se povrne šele jutri,« de Joža in okoli ust mu zatrepče peklenski nasmeh. »Bog daj srečo!« vzklikne Peter in po temnem licu se mu spreleti izraz zadovoljstva. »Srečo! oh, hm,« reče porogljivo Joža, »daleč je sreča od divjega lovca. Se spominjaš, kako smo se prevarali lansko leto. Vsa vas je vpila: Marko odide v mesto, in mi smo se splazili, uverjeni v svojo varnost, semkaj, dobili najlepšo divjačino, in ko smo se napotili domov, je nastavil Marko, kakor da bi vzrasel iz zemlje, puško na nas, in ni smo pustili vse — pa bežali.« »Vem, vem,« reče tiho Peter; »ali kaj hočeš? Iznenadil nas je in ni bilo druge pomoči.« »In če se prikaže tako tudi danes?« reče naglo Joža ter upre v svojega pobratima svoj oštri pogled. »Danes?« ponovi Peter in mrko lice se mu še bolj zmrači. »Če bi stalo tudi najine glave, ha, Peter?« zastavi Joža odločno in mu pomoli desnico. »Tudi glavo,« odgovori ostro Peter in mu stisne mišičasto roko. ==II.== Peter in Joža sta si bila res prava prijatelja. V vasi so ju navadno imenovali »divja lovca«. Kakor sta se onadva ogibala ljudi, tako so se ljudje njiju. Svojo »obrt« sta opravljala že nekaj let. Edini v vasi, ki sta z njima mogla priti navzkrižje, je bil logar Marko, tako so nazivali vsi ljudje v vasi starega Vojčiča. Peter je bil blažje narave, kot njegov pobratim Joža. Pred nekaj leti, preden se je naselil v vasi — kdo ve odkod — potepne Joža, je bil Peter priden kmet, ki je posvečal vso skrb svoji družini in svojemu lepemu malemu gospodarstvu. Toda od tistega časa, ko se je sprijaznil z Jožo, se je Peter popolnoma izpremenil, kajti iz nekdaj marljivega gospodarja je postal lenuh, ki se je po cele dneve potepal po gozdovih, stikajoč in prežeč za divjačino. Čeprav je to ne samo mučen, temveč tudi opasen posel, se je Petru vendarle zdel boljši, kakor pa obdelovati polje in se brigati za družino. Vse preveč je verjel Joževim besedam, dokler ni postal prava igrača v rokah tega pokvarjenega človeka. Joža je bil za nekaj let starejši od Petra. Že na prvi pogled si mogel opaziti, da je to človek surove narave, ki ima v sebi bolj živalske nego človeške lastnosti. Ali neki poseben dar je imel, in to je bila njegova zgovornost — znana lastnost skoro vseh malopridnežev. Odkod se je priklatil v vas, ni vedel nihče; tako se je pa na tihem govorilo med ljudmi, da je prišel iz ječe, kjer je presedel dvajset let radi roparskega umora. S Petrom se je spoznal v krčmi na vasi in tamkaj sta se potem tudi večkrat sestajala. Joža je pričel pridno hoditi v dno k Petru. Že kmalu potem, ko sta se spoznala, se je mogla opaziti na Petru velika izprememba. Joža je znal s svojo zgovornostjo popolnoma obvladati Petrovo dušo; prepričal ga je, da je bolj dobičkonosen lov na divjačino, kakor pa obdelovanje malega posestva. Mogoče, da ga je pripravljal k temu zaključku tudi slaba letina, ki je tla ljudi tistega kraja že drugo leto. »Vidiš,« je rekel nekega večera Joža, ko je sedel s Petrom sam v krčmi v kotu, »mudiš se in delaš od ranega jutra do poznega večera, in ko misliš, da se ti povrne trud, pa ti pride nesreča v hišo. Lani je uničila vse toča, letošnje leto pa večni dež in mraz ugonobil polje. Kdo ve, kako bo k letu? In kam boš prišel pri teh razmerah? Ali ne vidiš poloma pred seboj?« »Sam polom, pri moji veri, nič drugega kot polom,« je potrjeval Peter, kimajoč zamišljeno z glavo. »Kolikor se spominjam, si imel lansko leto dva vola,« reče živo Joža; »kje jih imaš letos?« »Vem, kje so. Prodal si jih, ne zato, ker jih nisi potreboval, temveč ker si jih moral prodati. Družine imaš veliko, letine lani ni bilo, letos pa sam vidiš, da je ne bo nič: živeti se pa mora. Seveda, kaj ti je preostalo drugega, kakor prodati oba vola in se tako rešiti lakote.« »Prav praviš, Joža,« prizna Peter ves potrt. »Pa tudi sedaj mi boš pritrdil,« se zareži Joža; toda okrog ust se mu prikaže peklenski posmeh človeka, ki je prepričan, da je gospodar položaja, in da mu gre vse tako izpod rok kakor je zasnoval v svoji podli duši. »Pomisli,« nadaljuje s hinavsko-trdim glasom, »kaj boš začel potem, ko potrošiš te denarje, ki si jih dobil za vole. K letu ti bo treba čisto zagotovo kupiti žita, koruze, zabele in vsega, česar je treba, če boš hotel obdelati polje. Odkod vzeti denar? Boš šel k judu, da ti ga posodi? Potem pa kupi raje vrv, pa se obesi!« »Strašno je to življenje, neznosno,« je začel obupavati Peter. »Da, strašno je za ozkosrčne in malodušneže,« reče trdo Joža in izpije silo žganja. V sobi je nastala tišina. Ko mu prinese krčmar drugo silo, se Joža odkšlja in nadaljuje: »Življenje nas tepe vse. In človek, ki nima v rokah biča, da povrne udarec za udarcem, je podoben nemi živini, ki jo zamoreš bičati, dokler ne pogine pod udarci, pa bo vedno molčala. Pregovor pa pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Peter, tudi jaz sem revež. Podajva si roke, dve roki zamoreta več nego ena sama. Poglej tu pred seboj krasen gozd, bogat razne divjačine! Gozd nas nas hrani!« »Toda lovska karta?« se začudi Peter. »Lovske karte naj kupuje gospoda, ki nas stiska, ki nas trga in izrablja. Lovska karta daje pravico do lova. Toda mi poznamo samo pravico do življenja. Mi hočemo torej loviti samo po pravici življenjske karte,« zaključi ponosno Joža, nagne kozarec, izpije polovico in tleskne zadovoljno z jezikom. Peter je bil očitno ves iz sebe. Te besede, ti sklepi, ta način govora je popolnoma prevzel njegovo preprosto dušo, in tudi on je pil počasi iz svojega kozarčka, vlekel pipo in pljuval zamišljeno okrog sebe. Da bi mu bil kdo pogledal v tem trenutku v dušo, bi bil opazil, da se odigrava v njej huda borba, ki so jo povzročile Joževe besede. In vse zaman; naj je pomislil Peter tako ali tako, vedno je prišel do istega zaključka, da ima Joža prav — dokler ni slednjič ves pobit od svojih misli izrekel čisto iskreno: »Da, Joža, prav imaš, začniva od danes skupno novo življenje. Ta pot, ki smo po nji hodili sedaj, zapelje mojo dušo in družino v gotov propad. V imenu božjem!« »Tako je, pa na najino srečo in na srečo tvojih!« potrdi zadovoljno Joža. Poteze v njegovem obrazu so dobile tak izraz, da bi se človeku naježila koža, če bi ga videl pri luči. Oba sta ostala še dolgo v gostilni. Pogovarjala sta se o »novem življenju«, kakor ga je imenoval Peter. In ko je prišel Peter pozno ponoči domov, se je dolgo premetaval po postelji. Premišljeval je Joževe besede, ki so mu vedno bolj objemale dvomljivo dušo. V teh mislih se mu je vedno in vedno pojavljala v duši misel in skrb za družino, ki je ni videl rad v pomanjkanju. Bojazen, da bi morala njegova družina trpeti lakoto, je še bolj krepila v njem sklep, da postane Jožev tovariš. Pred očmi mu je bila neprestano bolna žena Katarina s petorico otrok. Najstarejša je bila Milka, deklica v osemnajstih letih in desna roka slabotni materi. Milka je bila mladenka, ki ji ni bilo enake v vasi. Pod njenim belim in gladkim čelom, ki so ga obkrožali bujni, črni lasje, se žarele kot dva oglja, omamljivim sijem njene velike temne oči. Preko njega in ko mleko belih, mladih lic, je razlivala v finih črtah sveža rdečica, ki je dajala temu obličju neko posebno dražest. Na njenih ko jagode rdečih ustnicah je plaval skoraj vedno nežen smehljaj. Bila je visoka, vitkega stasa kakor jelka, vedno hitra kakor srna, a blaga in mila kot bajna poletna noč. Iz njene duše, skromne, toda občutljive kot struna, je odsevala v prikupni milini notranja nedolžnost in nepokvarjenost. Tedaj, ko je bil oče še od cele vasi spoštovan kot marljiv in skrben gospodar, se ni vedela za žalost. S pesmijo je vstajala, s pesmijo je šla k počitku. Ali od tistega časa, odkar se je sprijaznil njen oče s tem Jožom, se je prikradel kakor tat v njeno dušo neki tajni nemir, neka zla slutnja, da to prijateljstvo ne bo prida. Kmalu se je na svojo žalost prepričala, da je njene slutnje niso varale. Gospodarstvo je začelo vedno bolj in bolj propadati; kdo ga pa naj vodi, če oče ta ni po ves dan doma; in tudi kadar je, tedaj je mrk, zamišljen, utrujen. Ni bilo dolgo, in jelo so se ogibati tudi njene tovarišice; — prezirale so hčer divjega lovca. To je bila huda rana, ki se je zasekala v njeno mlado, življenje in mlado srce. O, kolikokrat je s solzami v očeh prosila očeta, naj neha s tem sramotnim in življenju nevarnim poslom; ali vse zaman. Njegov zadirčni vzklik: »molči!« je bil vedno bolj rezok. Namesto s pesmijo in smehom, je vstajala in šla spat s solzo v očeh in z veliko boljo v srcu. — Kako pa naj poje prezirana hči divjega lovca?! Beda je prihajala v hišo vedno bolj. Tisti denar, ki ga je prinašal oče od prodaje, tihotapsko ubitih živali domov, kakor da bi bil preklet, ker je namesto blagostanja prinašal razdor, namesto sreče bedo. Peter je bil slep in gluh za vse. Varljiva nada, da bo bolje, ga je tako preslepila, da ni videl ne svoje lastne, kaj šele propasti svoje družine. Polje je ležalo napol obdelano, hlev je bil prazen, hiša dan za dnem slabša; — propad se je bližal z naglimi koraki. Za vse to je ostalo srce divjega lovca trdo — zasenčila ga je nada: bo že bolje! ==III.== Kakor smo že omenili, se je divjih lovcev Petra in Jožeta vse ogibalo in balo. Samo logar Marko Vojčič, ki so ga v vasi vsi, razen omenjene dvojice, spoštovali in ljubili, svest si svojih dolžnosti in pravic, ni poznal nikakega strahu. Marko je imel majhno družino: ženo Anko in sina Milana. Živeli so kakor golobje srečno in zadovoljno do tistega leta, ko se je pojavil v vasi Joža in začel z nesrečnim Petrom tihotapsko streljati po eraričnem gozdu divjačino. Ta dvojica je prizadejala staremu logarju toliko skrbi in bridkosti, da je zelo motilo družinsko srečo in mir. Često je, dober kakor je bil, vaškim divjim lovcem nekoliko izpregledal, toda kar je preveč, je pa preveč! Zastran sebe bi bil pozabil vse, toda bili so njegovi gospodarji, ki so zahtevali, da se gozd in divjačina straži, varuje in čuva. Služba je bila Marku nekaj nedotakljivega in svetega, da ni imel pokoja, kadar je slišal in izvedel, da so se nepoklicani lovci klatili po njegovem ozemlju. Odgovornost in teža službe, to je dobro vedel Marko; hudo mu je bilo, kadar je je to potrdil tudi njegov Milan, visok fant pri petindvajsetih letih, čigar sive oči se svetile kot dve iskri izpod lepega visokega čela. Pod pravilnim orlovskim nosom so bujno poganjali lepo gojeni črni brki, ki so dajali njegovemu obličju možat izraz. Milan je bil od narave obdarjen z zdravim razumom in zelo trezno razsodnostjo. Drugače pa je bil zelo žive čudi in duša trezno-veselega fantovstva v vasi. Če je treba napraviti kako igro, Milan je vedno prvi, ki jo vodi. Če je treba zapeti kako lepo pesem — Milan je, ki poje najprej s svojim lepim in močnim glasom. Starejši ljudje so ga takole ob dolgih večerih radi poslušali, ko jim je čital na glas dobre časopise in tolmačil tako, kakor malokdo. Milan je imel tudi na svojega očeta velik vpliv, in kakor je bil stari Marko že od narave dobrega srca, je postal še boljši ob plemenitem sinu. Že je padal mrak na zemljo in lahna sapica je razhlajala od silne dnevne vročine razgreti zrak. Na vasi je postalo živahno, kajti domačini so po napornem delu posedali vsak pred svojo hišo, kramljali in se hladili. Tudi logar Marko sedi z Milanom pred hišo, belo kot labud, držeč v ustih malo pipo in upirajoč oči v tla, kakor da je globoko zamišljen. Vidi se mu, da je danes nenavadno zatopljen v vznemirjenje ob njem. Milan se je zagledal nekam v daljo in včasih se je ozrl od strani na očeta, ki se je poznalo, da mu kipi nekaj v duši. »Oče, zakaj ste tako mračni danes?« reče nenadoma Milan. Marko gleda še nadalje samo v tla in odbija gostejše oblake dima. Milanu je bila ta molk zelo mučen, ker je videl, da tišči očeta težka skrb, ne da bi kaj komu potožil. Pa vseeno je človeku nekoliko laže, če more vsaj izreči, kar ga teži, razgostiti, pokramljati o svoji skrbi. »Oče, izpregovorite! Milan ginšej, povejte, kaj vam je? Ali se je kaj pripetilo? Morda se da še kaj popraviti.« »O, ne, ljubi sin, to se ne da več popraviti,« reče Marko s poudarkom pri vsaki besedi ter se namerno malce presede, ves obdan z gostim oblakom dima. »Vse se da, samo če se hoče,« reče Milan odločno. »Človek mora imeti samo voljo in trden sklep. Voljo trdno kakor jeklo, a sklep stalen kakor skala.« »Da, lahko je to rečeno,« pravi Marko in zamolklo: »ti vedno modruješ, toda v življenju je v resnici marsikaj drugače, kakor ti misliš.« »Kaj sem mar tudi jaz zakrivil vaše skrbi?« se začudi Milan. »Ti? Tudi ti si nekoliko udeležen pri tem, kar me razjeda, ko imam trezno pamet, moraš vedeti, da lopov ne kaže priznati,« pravi starec ostro. »Daj lopovu tudi suknjo s sebe, pa bo še gledal, kako ti bo slekel še srajco. In če ga gledaš, kako dela, tem drznejši in smelnejši bo.« »Ne razumem vas, oče,« reče Milan mirno, obrne se k očetu. »O kakšnih lopovih pa govorite?« »Kdo pa ima da več opraviti, nego ona dva potepina?« se razvnema stari pohlevni Marko in pogleda ostro Milana. »A, Peter in Joža!« se spomni Milan. »Kaj pa! Tebi je to seveda deveta briga; če pa bi dobil ti zaradi teh dveh zgag tako preko nosa, kakor so jo dali meni, ne vem, če bi rekel samo: a, Peter in Joža.« »Pa kaj se je zgodilo?« vpraša Milan naglo. »Sramota zame,« reče žalostno stari logar. »Pomisli, toliko let že služim; pošteno sem se trudil, veseli so bili z menoj vsi zadovoljni; nikoli nisem dobil še ukora, kaj šele kazen. A glej, danes sem dobil od erarja grajo, da površno opravljam svojo službo, da se klatijo divji lovci po mojem revirju ter neprestano odnašajo divjačino. Ti vidiš, kam me je privedla moja popustljivost, ki si mi zanjo ti še najbolj prigovarjal. Do sedaj,« reče odločno Marko, »sem jim gledal skoz prste, odslej pa nič več; naj govori postava in pravica!« »Ne razburjajte se, oče,« začne tolažiti in miriti Milan; »saj veste, da vsem ni moč ustreči.« »Zato pa, ker vsem ne morem in ne smem ustreči, hočem gledati, da ustrežem vsaj postavi, da slušam glas svoje vestí, ki me opozarja na svetost službene prisege.« Po kratkem molku nadaljuje Milan: »Ali ne pravi Kristus: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!« »Da, ta zapoved je lepa, najlepša,« de Marko; »toda ni vedno na mestu. Ali se pravi to ljubiti bližnjega, če ga pustim, da počne krivico, če s tem zanemarjam svojo dolžnost, bližnjemu pa dajem pohujšanje? Ali nisem že dovolj časa gledal Petru in Jožetu skoz prste? — Kaj sem s tem dosegel? To, da mi sedaj vest očita, in pa da sta onadva še drznejša postala. Jaz sem kriv, prav imajo oni, ki so me ukorili. Toda sedaj mora biti drugače!« »Anka,« pokliče Marko svojo ženo. Ko se pokaže žena na hišnem pragu, ji reče kratko: »Prinesi mi iz hiše dvocevko, potem grem.« »Kam greš na noč?« »Služba me kliče,« odgovori kratko logar. »Oče, bolje bi bilo, da ostanete danes doma,« se vmeša Milan. »Ne, v gozd grem; bi že moral tam biti,« reče Marko silno in prime za puško in naboje, ki mu jih je prinesla žena. »Marko,« ga prosi milo žena, »ostani danes doma, nič mi ni prav, da nas sedaj zapuščaš.« »Kaj češ, če pa moram! Poglej, že sedaj me dolže, da samo doma sedim, divji lovci pa pobijajo divjačino, kakor se jim zljubi,« reče mirneje Marko. »Oh, sram jih bodi,« zagodrnja jezno Anka. »Ej, kaj češ: nismo sami krivi, ampak Peter in Joža. Tista dva gospodarita po gozdu, kakor sama vata. Toda zgodil jima bo bom, da me bosta pomnila, dokler bosta živa,« reče Marko ostreje, pogleda še enkrat puško, se vzdigne in reče čisto mirno: »Lahko noč! Vrnemo se jutri zvečer.« »Oče, varujte se! Nikarte precenjevati službe, Boga pa in dušo zapostavljati!« mu zakliče pri odhodu Milan z nekako nemirnim, boječim glasom. »Lahko noč!« je bil odgovor starega logarja, ki se je oddaljil hitrih korakov. ==IV.== Nedelja je. Krščanski nauk je minil. Pred cerkvijo se zbirajo fantje, mladina drvi urnih korakov naprej, možakarji stoje v gruča, dekleta se urno odpravljajo proti domu; le nekaj se jih ustavi tam ob trgovčevem oknu, da si napasejo radovednost in ogledajo novosti preteklega tedna. Živahnost kmalu poneha, trg pred cerkvijo postaja mrtev; tuintam še kramlja kaka postarnejša ženica ter morda toži sosedi, kako lahkomiseln in zanikaren je sedanji rod. Logarjev Milan je po opravljeni pobožnosti v cerkvi hodil navadno malo po vasi, če v izobraževalnem društvu ni bilo ne pevske vaje, ne kake druge prireditve. Ta dan ga je pot privedla mimo hiše divjega lovca Petra. Svoj čas je tu sem sploh rada zahajala vaška mladina, ker je prostor pred hišo kot nalašč pripravljen za otroške igre. Zadnje čase je pa nekoliko ponehala živahnost na tem prostoru, ker so se ljudje nekoliko ogibali hiše nič dobro zaznamovanega lovca. Milan se je kljub temu odločil, da je krenil na ta konec vasi osobito, ker je že davno premišljeval, da bi bila najstarejša hči Petrova kaj dobra žena, če bi si kdaj hotel oskrbeti svoje ognjišče in svoje gospodarstvo. Ko prikorača zatopljen v svoje notranje skrbi tja, je bila družina divjega lovca zbrana pod senčnatim kostanjem poleg hiše. Malo v zadregi so bili, ko zagledajo Milana, kajti preteklo je že precej časa, kar ga ni bilo na spregled. Mati ga pozdravi prva ter povabi, naj bi se nekoliko ohladil v prijetni senci. Povabilu se Milan seveda ni hotel ustaviti. Začne se vsakdanji pomenek; toda videlo se je, da je neka ovira prišla vmes. Tako nekam mrtvo je bil pogovor; ni bilo pravega predmeta, ne posebnih novic. Kjerkoli je kdo začel, takoj je zmanjkalo snovi. Kar ni šlo, pa ni šlo naprej. »Milka,« prekine čez nekaj časa Milan neprijetni molk; »danes si pa nekam žalostna, zamišljena. Kaj pa se je zgodilo?« »Sama ne vem, kaj me draži,« se izgovarja. »Snoči sem imela tako grozne sanje, pa me ves dan motijo; kar ne morem se jih iznebiti.« »Pojdi, pojdi; ali si tudi ti tako lahkoverna, da veruješ praznim sanjam. Sanje so kakor pena, ki trenutno vzbuhne, se posuši, ali pa jo veter odnese.« »Včasih človeka res preveč motijo, pa tudi mučijo sanje,« pristavi mati. »Navadno takrat, kadar se ga loteva kakšna bolezen, ali pa če ga čez dan preveč bega nepotrebne skrbi.« Hotel je nekoliko izgovarjati Milko, ker jo je poznala, kako se je izpremenila, odkar je zašel oče na nevarna pota divjega lovca. Tudi Milka se izgovarja: »Saj tudi jaz nič ne dam na take stvari; toda tako me pa še nikdar nobene sanje niso zbegale, kot danes. V dušo mi je nekaj leglo, kakor neka črna slutnja; čutim, da sem nemirna, pa sama ne vem zakaj.« »Toliko časa že govorimo o teh sanjah,« pravi Milan, »pa še ne vemo ne, kaj se ti je sanjalo.« »Oh,« začne deklica, »videla sem v sanjah tako živo, kot bi se sedaj le godilo, kako je tam v gozdu neka čudna zver, ko je iskala hrane za mladiče, naletela na drugo, še bolj nemarno žival, jo napadla in toliko časa davila, da je mrtva zvalila na tla. Mladiče so cvilili in piskajoče cviljenje se mi je tako zapičilo v dušo, kakor bi mi še sedaj šumelo po ušesih.« — Deklica je obmolknila. »Bodi pametna,« jo tolaži mati. »To ne more nič pomeniti; saj ni čuda, če se ti je sanjalo o zvereh, ko slišiš tolikokrat doma govoriti o lovu in o zverjadi.« Po kratkem presledku pravi zamolklo-bolestno mladenka: »Oh — kako se bojim za svojega očeta!« Milan je dobro razumel to opazko, zato pristavi pomirjevalno: »Ne boj se! Tisti, ki misli tvoj oče najhuje o njem, je najboljši človek.« »Ali tvoj oče?« vpraša začudeno Milka. »Da,« reče kratko Milan. »Toda njegova služba?« ga spomni Milka. »Moč njegovega usmiljenja je večja, kakor službena dolžnost.« »Ali lahko se zgodi nesrečen slučaj,« reče deklica bolestno. »Pa kako da ravno danes?« se iznenadi Milan. »Bog pomagaj, ali je tvoj oče v gozdu?« vzklikne mati. »Odšel je sinoči,« reče Milan kratko. »Oh, in naš je tam,« zaječi mati. »Mislil je, da bo šel tvoj oče v mesto, ker je nedelja.« »Ne bojte se! Tudi če se snideta, ne bo prvič. Uverjen sem, da se povrneta zvečer oba srečno domov,« govori Milan tolažeče. »Oh, če bi bilo tako!« vzdihne deklica. »Bo!« reče živo Milan. »Vedi, tisti dobri Bog, ki vse vidi in vse more, jih bo varoval zarad nas! Če Bog da, bomo rešili vašega očeta dosedanjega načina življenja in ga privedli zopet na pravo pot.« »Povej kako?« vpraša naglo gospodinja. »Najin sveti zakon, najina poroka bo tudi njegova rešitev,« reče slovesno Milan — obrne se proti Milki. »Samo če bo hotel on dovoliti in pristati nanj?« de mati. »Seveda bo, nič se ne bojte!« Solnce je že začelo polagoma padati za one temne, velikanske gozdove, ki so zastirali vas v ozadju. Mladostno življenje, polno smeha in lepega petja se je razlegalo daleč na okoli, milo in glasno, gubeče se v tajinstvenem in temnem gozdu. Ta živahni živžav, to najlepše soglasje smeha in radosti prekine naenkrat močan odmev, ki je zvenel z groznim glasom iz globine gozda v besedah: »Pomagajte-e-e! Pomooo-o-č!« Po vasi je nastalo pravo razburjenje. Vse je gledalo prestrašeno in preplašeno. Čez trenotek, dva, se je zopet čul iz temnega gozda isti glas, ki je prihajal še bliže in jasneje: »Pomagajte-e-e!« Slednjič pridivja iz gozda človek in bližajoč se vasi, vpije na ves glas: »Ubil ga je!« in maha z rokama proti gozdu, kakor bi klical one, ki so drvenli od strahu in začudenja. »Ljudje!« zavpije ta človek, v katerem so vsi spoznali Jožo; »upo-mno ljudi,« zavpije ponovno, hiteč mimo Milana in Petrove družine. »Hitra v gozd, gozdar Marko je streljal na Petra.« Vsi so stali kakor okameneli; nihče se ni ganil. Joža je bilo strašno videti. Begal je okrog z razmršenimi lasmi, z odpeto srajco pod vratom. Njegovi pogledi so bili divji, polni sovraštva in jeze. V to tišino jekne, kakor ostrina noža, obupni krik: »Milan — Oče, oh, oče moj!« in uboga Milka, izmučena vsled neznanske bolečine, pade v nezavest. »Peter ubit!« se je vil grozničavi šepet nad glavami preplašenega ljudstva. Fantje, razen Milana, ki je ostal pri zbegani družini Petrovi, so se napotili z Jožom v gozd… Čez nekaj časa je prišla Milka zopet k sebi. Počasi se je dvigala in mrzlično gledala okrog sebe, kakor da je sanjala najstrašnejše sanje. Pogled je bil bolestn, nad vse žalosten. »Moje sanje,« reče s težko sapo, obrnjena proti Milanu, »in tvoj oče, ubijalec mojega!« Vroče in debele solze so se ji udrlе po bledem in obupanem obrazu. Milan je stal kakor pribit. Molčal je. Te besede so mu šumele po glavi kakor peklenski vrišč, in kakor da bi se mu morala zvaliti na prsi. Težko je dihal. »Milka,« reče komaj slišno mladenič, kakor bi iskal besedi, da bi se opravičil. »Milka, jaz nisem kriv.« »Nisi,« reče deklica; »Bog nas skuša.« Mati se je izkazala še najbolj junaško. Ni izpregovorila niti besedice, samo štela je. Tolažiti je jela zbegano družino, češ, morda pa ne bo tako hudo, morda je samo obstreljen. Bog je vsemogočen, morda pa je morebiti prav namenoma dopustil to nesrečo, da spravi Petra na dobro pot in ga iztrga iz pesti onega človeka. Med tem se je zbralo okrog skrušene družine mnogo vaščanov, zlasti ženskega sveta in otrok. »Oče, pojdem, samo da ga vidim,« zakliče bolestno Milka; »v gozd, v gozd moram!« Mladenič, ki so jo tolažile, so jo komaj zadržale in ji dajale poguma, češ, saj bo bolje. »V gozd moram; za božjo voljo vas prosim, pustite me,« je silila deklica, ki je bila od bolesti vsa omamljena. Za njenim mladim, nežnočutnim srcem je bila ta udarec prehud, pretežak. Tudi na mater in druge domače je bilo treba skoraj s silo vplivati, da so jih obdržali doma in deloma pomirili. Milan, ki je bil sam ne le potrt, ampak naravnost zlomljen, se je moral junaško boriti, da bolest ni planila na dan, marveč je ohranil še toliko prisebnosti duha, da je z drugimi vred mogel pomirjevalno vplivati na nesrečno družino. ==V.== V mali, enostavno urejeni sobici je ležal na beli, snažni postelji smrtno nevarno ranjen divji lovec Peter. Lice mu je bilo bledo in nepremično, izraz bolestn. Pri njem je sedela njegova žena, skrušena od žalosti in onemogla od hudega joka. Njeno voščeno in izmučeno obličje je izražalo globoko notranjo bolest. S svojo suho roko je gladila črne lase hčere Milke, ki je sedela pri materi na majhnem stolčku. V sobi je vladala velika tišina, in težko dihanje bolnikovo, tihi jok nesrečne žene in globoki, težki vzdihi potrte deklice so izpolnjevali to tišino tajinstveno in otožno. »Katarina,« reče s slabim glasom bolnik in odpre počasi oči, »ne jokaj, vse je zastonj, ker čutim, da so moji poslednji trenutki.« »Peter, ne govori tako, pri Bogu te prosim,« krikne ihtéča žena in bolestno zaplače. »Tudi on me je zapustil,« reče utrujeno bolnik. »Oče, ne izgubite vere in upanja v njegovo milost,« reče bolestno Milka, zroč mlitko in zapre utrujene oči. »Nisem je zaslužil,« reče Peter zamolklo in zapre utrujene oči. V sobi je zopet zavladala tišina. Na obrazu bolnikovem se je izražala vsa tista težka bol, ki je imela tuintam bolj duševni kot telesni značaj. Da, v duši ga je morila nepoželjna misel, kaj bo sedaj z njegovo družino, ko ostane brez skrbnika. Pred očmi se mu je prikazalo vse njegovo življenje, izpočetka tako rožno, srečno in mirno, a pozneje tako temno, tako skrbi polno in burno. In spomin na vse to, je napravil v njegovi duši tak vtis, mu je vnel nanovo ogenj očetovske ljubezni, da je hotel še enkrat videti svoje otročice — videti jih vsaj še poslednjič. »Katarina,« reče s slabotnim glasom Peter, »pokliči semkaj otroke, da jih vidim še zadnjikrat.« »Ne obupuj, Peter,« reče žena blago, »počakaj, da si opomoreš, in še dolgo boš z nami vsemi.« »Ne morem … čutim se vedno slabšega … pokliči jih, pokliči, Katarina,« — je govoril pretrgano bolnik. »Peter, Peter!« zajoka žena in se pripogne k ranjencu, kakor bi ga hotela oteti rokam brezčutne smrti. »Katarina, pokliči jih, žena, pokliči moje otroke!« prosi bolnik polslišno, pri tem pa privro v njegove ugasle, steklene oči solze — solze obupanja. Žena izgine iz sobe — tiho in brez šuma kakor senca. Bolnik je ležal nemirno. Bledo lice mu je včasih zadrhtelo, in v tem drhtenju si opazil trepet bolečine, trepet onemoglosti. Pri njegovi postelji je ostala še Milka. Svoje solzne oči je uprla v bolnega očeta. Videla je, kako ga moči vedno bolj zapuščajo, kako mu težko bol še bolj otežuje duševni nemir in skrb in strah za družino. Po kratkem molku odpre bolnik oči, se zagleda v Milkino razjokano obličje in začne s slabim, drhtečim glasom: »Milka, draga moja hčerka, premaguj se vsaj ti, kajti tvoje solze so samo materi bolečina. Saj vidiš, da jo bolezen vedno bolj tlači in jemlje; radi nje bodi močna in tolaži jo. Mene ne bo več, sirote moje … revčki … zapuščeni …« Naprej ni mogel. Vroče solze, polne obupa in roditeljskega sočutja, so mu privrele v motne in upale oči. Jokál je. Bil je to jok brez glasu, tisti jok, ki tiho pretaka težke solze bolečine kesanja, skrbi… Ženo, ki se ni dala prepričati, da bi bila za njenega moža resna smrtna nevarnost, je opozorila soseda, naj iz previdnosti pokliče gospoda župnika. »Katarina, pošlji, pošlji po gospoda, naj pride z Bogom, da ti ne bo vest očitala, če bi se v naglici pripetila kaka nesreča,« tako je prigovarjala soseda Lucija zbegani lovčevi ženi. Pristavila je pa še: »Veš, pri takihle ranah človek nič gotovega ne ve; zgodi se rado, da ranjenca kar naenkrat zvije krč — in po njem je. Tudi bi ne bilo napačno, če bi prišel zdravnik iz mesta, da bi pomagal, ako se sploh pomagati da.« Katarina, ki je bila drugače krščanska žena in bi ji bilo hudo, če bi se ji morala očitati v tem oziru nemarna brezbrižnost in površnost, se opravičuje, rekoč: »Oh, seveda bo prav, če pride gospod župnik z Bogom, dasi po moji sodbi ni tako hudo. Prosim te, ljuba soseda, skoči ti do župnišča in povej, kako je. Bo že župnik sam izprevidel, kaj je storiti.« Katarina zbere nato vso družino, da jo pelje pred bolnika. Počasi se odpro vrata male sobice in četvero otrok se približa z materjo očetovi postelji. Nemo so stopali in plašno gledali na očetov bledi obraz. Ko se vstopijo okrog postelje, obrne bolnik z veliko težavo glavo ter jih opazuje z obupnim ter mrklim pogledom… Za trenotek se izpremene bolestne poteze na ustnicah v prisiljen smeh nesrečnika, ki se pripravlja, da se sprijazni s smrtjo, pa se poslednjikrat poslavi od svojih dragih. »Otroci moji,« reče na smrt ranjeni divji lovec, »angelčki moji, radost moja,« glas se mu je začel tresti, »sirote moje!« je govoril nesrečni človek kakor v nezavesti, smejoč se in jokajoč vse obenem. »Ata, zakaj jokaš?« vpraša mala Anica, deklica v petem letu, ter se otroško ljubeznivo skloni k očetu. »Ker vas moram zapustiti, ljubčki moji!« reče v solzah Peter in zdihne težko. »Kam pa greš, ata?« se čudi otrok ter vpira velike modre oči zdaj na očeta, zdaj na mater; »ali boš šel zopet v gozd?« To vprašanje nedolžnega otroka je bilo divjemu lovcu kakor nož v srce. Zaprl je trudne svoje solzne oči in molčal. Toda čeprav so bile ustne njegove neme, njegov obraz je povedal več, kakor če bi govoril jezik. Da, tista beseda »gozd« je stresla dušo divjega lovca; pred njegovimi očmi je postajalo temno, se temneje, kakor v gozdu, če je bil ponoči v njem, ko je prežal na žival. Da, tisti gozd, ki je bil o njem prepričan, da ga osreči in mu prinese vsega potrebnega, ki je v njem mislil najti zakopan zaklad, tisti gozd je njegova smrt. Tisti gozd je vzrok bede, ki se bo zdaj naselila v družino, vzrok siromaštva, ki se s svojimi orlovskimi krili sedlo na njegov nekdaj tako srečni dom. Te misli so prevzele dušo divjega lovca kakor blisk; uvidel je slednjič tudi, da je kriv vsemu temu samo njegova lahkomiselnost, njegova lahkovernost. To spoznanje mu je nekoliko lajšalo bolečine, in lažje je pričakoval smrt, prepričan, da je to najboljša kazen za njegov greh. Toda otroci, družina! Da, smrt bo prikrajšala njegove bolečine, ali pa bo tudi zalečila rane družinici? »Nikdar!« zajepeče nesrečni človek obupno in se zagleda s strašnim pogledom v svoje sirote. »Otroci!« reče s slabim glasom, »pojdite sedaj, pojdite in ubogajte mamo in sestro, pojdite, zlati angelčki moji…« »Ata, ne ostani dolgo zunaj, ker nas je strah brez tebe,« reče Anica. »Otročiči, otročiči…« zaihti bolnik, položivši roko na srce. Njegovo ihtenje se je spajalo z jokom žene in hčere in trepetalo počasi po mali sobici. »Pojdite, otroci,« reče mati jokaje in jih odpelje tiho iz sobe. Bolnik se še dolgo ni mogel umiriti; Katarina in Milka sta se precej časa trudili, da se je nekoliko potolažil. »Peter, ne razburjaj se več, to ti še povečuje bolečine. Noč in spanje te bo okrepilo,« je govorila žena. »Meni ni rešitve,« reče žalostno bolnik. »Vse je v božjih rokah,« de Milka. »Tudi on me je pozabil.« »Veruj, Peter, božja dobrota je neskončna,« ga tolaži v polni veri in trdnem zaupanju Katarina. Nato hiti iz sobe, da bi poizvedela, če bo prišel župnik samo pogledat ali pa morda kar z Bogom. Milka ostane sama pri bolniku, ki zdihne: »Bog je milostiv, toda ne za take grešnike… ker drugače ne bi dopustil, da me je zadela krogla onega…« »Ne grešite vsaj sedaj ne,« ga hitro prekine Milka, »saj on ni kriv.« »On je moj ubijalec, in moj otrok ga brani!« zaječi bolestno ranjenec, in oko mu za trenutek vzplamti silne razjarjenosti in razplamtenosti. »Oče, saj ga ne branim!« zaihti deklica. »Molči!« sikne ogorčeno bolnik in zatisne utrujene oči. Čez neki časa začne zopet, a nekako slovesno, obenem pa rezko: »Ne jokaj, nesrečno dekle! Vse vem. Zdajna sem že izvedel vse, pa sem molčal. A sedaj, veš, pred svojo smrtjo, ti rečem, da bi te videl rajši mrtvo, kakor pa da bi te sin mojega ubijalca peljal kdaj pred oltar. Njegova nikdar ne boš in ne smeš biti; si slišala?« Milka se trese po vsem životu, zre nemo in plašno na očeta — in ne ve, kaj bi odgovorila. Zdaj se oglasi zopet bolnik in reče zapovedujoče: »Dekle, sem pojdi!« »Tu sem, oče!« »Poklekni!« »Oče!« »Poklekni! — Ali veš, kaj je otrok dolžan staršem?« »Vem, pokorščino.« »Ali si ti pokoren otrok?« »Oče, vselej sem vas ubogala.« »Dobro. Zdaj me poslušaj! Poslušaj umirajočega očeta. Ti si se, nekaj menila z Milanom…« »Oče! Nikoli ni bilo najmanjše stvarce, ki bi bila grešna pred Bogom!« »Poslušaj me! — Prisezi mi tu pri Bogu, da ne boš nikoli njegova žena in če bi te s povzdignjenimi rokami prosil.« »Oče, moj oče!« »Prisezi!« »Oče!« »Tedaj poslušaj: Če ga vzameš, naj bo pro…« »Oče!« — zakriči na ves glas zdvojena mladenka. »Če ga vzameš — ponovi bolnik — naj bo prekletstvo na tebi, na njem, na potomstvu…« Naprej ni mogel. Dekle se zgrudi na tla. Divjemu lovcu v grlu zahršči, omahne in izdihne. ==VI.== Ko se je boril divji lovec s smrtjo, je sedel v svoji hiši za hrastovo mizo logar Marko s svojo ženo Ano in sinom Milanom. Na obrazih vseh se je izražala neka pobitost, neki nemir, ki razžalji človeka po nesrečnem dejanju, ter mu pretresa razdražene živce. Stari Marko je gledal temno v tla, kakor bi se bal pogledati naravnost v oči ženi in sinu, ki sta sedela molče, sleherni zatopljen v svoje misli — in vse te misli so se združevale v eni stvari: strnile so se v bojazni za divjega lovca Petra. Te težke misli, ki se jih niso mogli znebiti, so postajale tembolj razburjive, čimbolj molčeči so bili. Zdelo se jim je, kakor bi neprestano nekdo klical moreče besede: »Uboj! Ubijalec! Morilec!« In čeprav so se vsi trije mučili vsak s svojimi mislimi, ne eden od njih se ni drznil prvi izpregovoriti nobene besede, kaj naj reče? Milan je čutil, da mu je kri prevroča, zato je molčal, ker je vedel, da bi utegnil s svojim ostrim glasom še hujše raniti kot storjeni čin — zločin. Stari Marko pa je bil v svoji duši globoko uverjen, da krivda ni na njem; vendar ta zavest se mu ni zdela tako čista in tiha, kakor jo je občutil doslej sicer pri vsakem dejanju svoje službe. Kakor da bi bila ta nedolžnost pod neko temno prevlečeno tančico, brez prave jasnosti, se mu je zdelo. In kolikorkrat se je hotel otresti teh misli, vselej je čutil, kakor bi mu zaklical neki notranji glas: »ubil si človeka!« In ta misel je preganjala mir njegovega poštenega srca. V te muke, v te temne misli, ki je padla vanje Vojčičeva družina, se je začul praga glas, ljubezniv in zvonek, kakor glas znanilca miru, glas župnika, ki je prišel tolažit tolažbe potrebne. »Mir in blagoslov tej hiši!« reče župnik svečano in stopi v sobo. Vsi so se zdramili. Župnikov prihod jih je očividno presenetil, toda samo za nekaj trenotkov, ker njegov ljubeznivi obraz in tisti blagi smehljaj, ki mu je počival krog ust, je deloval na njihove pobite duše kot žarek poletnega solnca, ko sije v temno, zastrto sobo. »Oh, prečastiti, kakšna sreča,« reče uslužno Marko in ponudi župniku stol. »Prišel sem,« reče duhovnik, »ker mi je nekaj velevlo, da moram še danes k vam.« »Nesreča, nesreča!« potoži Ana. »Hudo je res za vse je hudo —« reče župnik. »Toda kdor pozna našega Marka, poštenega kot čisto zlato, bo takoj napravil sodbo v srcu. Vsakdo ve, da je tu govorila le službena dolžnost, službena vest, ki veli: ali stori, kar veleva prisega, ali pa se odpovej službi!« »Strašna je taka služba, strašne posledice,« izpregovori Milan na pol glasno. »Nikomur niso znana pota Gospodova,« reče duhovnik. »Vse to je kazen božja za onega nesrečnika, ki je padel v kremplje vragove, ne da bi se jih rešil o pravem času.« »Pa ga je bilo treba ustreliti?« reče Milan nevoljno, »in roke svoje onečastiti s krvjo človeka zato, ker strelja divjačino, da preživi svojo družino.« »Milan, ne preganjaj se,« de oče. »Ali si poučen, kako je bilo, preden sem se poslužil zadnjega pometka? Nisem ti še pojasnil, da bi danes najbrž ti objokoval mene mrtvega, če ne bi bil storil jaz svoje dolžnosti. Sprožil sem v skrajni sili, drugače bi bilo po meni!« »Toda pomislite,« pravi Milan, »otroci z materjo, ki stoji gotovo že z eno nogo v grobu — kaj pa naj počno ti reveži brez očeta in rednika!« »Vprašaj ptice v zraku! Tisti, ki jih hrani, ki oblači lilije na polju, bo skrbel tudi za te nesrečne sirote,« reče župnik mirno. »Sin moj, ti sodiš to vse preostro,« reče stari logar, pogleda mirno Milana in izjavi slovesno: »Da si bil ti na mojem mestu, storil bi bil isto.« »Nikdar, oče!« reče mladenč živo, »ker, vedite, v tistem trenutku, ko bi pomeril s puško na očeta nesrečnika, bi se mi prikazali pred očmi podoba njegovih petero otrok, kako jokajo in zdihujejo, prepuščeni samim sebi. Vidite, ta pomislek bi mi vrgel puško iz rok in usmilil bi se nesrečnika, usmilil radi malih otrok.« »In ko bi napelil ta nesrečnik sam nate puško?« doda blago župnik. »Ne bi streljal, da bi prišlo do tega,« reče Milan. »Se ni dalo pomagati,« začne stari logar. »Dobro me poznate, prečastiti. Veste, da sem bogaboječ človek, in da ne bi storil ni trohice slabega. Toda v tem slučaju je hotel ali sam Bog tako, ali pa je bilo usojeno tako — zgoditi se je moralo.« V soboto zvečer sem odšel v gozd, ker sem vedel, da bosta ona dva nesrečnika gotovo zopet prišla lovit živali, in sem ju hotel zasačiti pri dejanju in ju naznaniti. Zaman sem taval po gozdu; ne duha, ne sluha ni bilo o kakem človeku. Tudi danes dopoldne sem blodil po gozdu, prepričan, da ju zalotim, ko bosta nesla plen, ker sem slišal, kako sta zarana jutraj precej globoko v gozdu pokrčala izstrelila svoji puški. Slutil sem, da sta prišla do plena, in da bosta popoldne ob solnčnem zahodu ali pozno v noči odšla s plenom domov. Da ne bosta šla po tem potu, ki vodi iz vasi naravnost v gozd, bilo mi je več kot jasno; zato sem šel po težje prehodnem potu, ki tudi sega globoko v gozd. Tako gredoč začujem nenadoma pogovor. Za vsak slučaj pripravim svojo puško misleč, da srečam divja lovca. Nisem se zmotil. Čez nekaj časa se prikažeta pred menoj. Nesla sta na kolu lepega srnjaka. Prvi je bil Joža in za njim Peter. Skočim zavpit in pozovem, da odložita živali. Oba sta se za hip ustrašila; očividno me nista nadejala. Trenutek pozneje se zbere Joža prvi in zavpije s surovim, strašnim glasom: »S pota, starec, sicer boš ležal!« Ne premaknem se, držeč puško za vsak slučaj pripravljeno. »Pes, nikdar več ne boš!« se zareže besno Joža, vrže na Petra divji pogled in zavpije zgroznim glasom: »Streljaj, bojazljivec!« V tem hipu vržeta oba živali na tla. Joža, ki mu je bila puška očividno prazna, izvleče dolg lovski nož in se pripravi za napad name, če bi Peter, kjer jez že nastavil puško na oko, izstrelil čilj. Jaz sem spoznal, da je moje življenje na vejici. Dva najbesnejša sovražnika proti meni! Kaj sem hotel? V hipu, kakor bi počil z rokama, namerim puško na Petra kot najnevarnejšega in izstrelim… Strašen pok se razleže po gozdu, obenem pa jekne obupni krik: »Joj, ubil me je!« Joža, to začuje, se izgubi s strašno kletvijo v gozdu, zapustivši prijatelja, ležečega v krvi. Takoj nato sem stopil k Petru, ki je hropel v nezavesti. Imel je veliko rano; takoj sem spoznal, da bo težko kaj ž njim. Pokleknil sem k nesrečniku, molil sem mu na ušesa besede kesanja ter zaupanja v božje usmiljenje. Čez nekaj časa začujem glasove ljudi, ki so prihajali bliže; zato sem zavil globlje v gozd, ker nisem maral, da me najde svet tamkaj. Bog mi je priča, da je bilo ravno tako,« konča stari logar svoje pripovedovanje, in kakor da mu je odleglo, zaokroži s svobodnim in mirnim očesom okrog mize. To logarjevo pripovedovanje je dirnilo vse globoko. Sedaj je bilo vsem jasno, da je bil Marko prisiljen, poslužiti se svojega orožja, in tudi Milanu samemu je bilo žal, da se je tako trdo in ostro izrazil prej napram očetu. »Da, oče,« reče fant obžalujoč prejšnjo svojo osornost, »priznam, da drugače niste mogli, ker je tudi vaše življenje viselo na niti. Nesrečni Peter je padel kot žrtev svojega brezdušnega tovariša.« »Bog mu odpusti,« dahne Ana, otirajoč si s predpasnikom solze. »Ali ste kaj slišali o onem nesrečniku, prečastiti?« reče Milan žalostno. »Slišal sem, da mu je hudo. Mene ni še nihče poklical tja; čakal sem že, a zaman. Sedaj grem takoj domov; ako ne bo nobenega povabila, se bom ponudil sam in pojdem k bolniku, da ga pripravim, če bi bila smrtna nevarnost. Vam pa, dragi moji, voščim mir in blagoslov. Potolažite se; pravica in ljudski glas je na vaši strani. Lahko noč!« Ko se je župnik poslovil od logarjevih, so ostali nekaj časa še skupaj, pogovarjajoč se samo o krvavem dogodku. Sobica je naenkrat oživela. Izginila je tista mrakobna potrtost, ki je težila zrak v njej, kakor mora; vsi so dihali nekam laže, govorili prosteje. Stari Marko je povedal, da poprosi v kratkem času za upokojitev, ker se je te nesrečne službe že naveličal. »In prav je tako,« reče Milan resno. »Imamo — hvala Bogu! — svoje zemljišče in svoje malo gospodarstvo, in moje roke so krepke in žilave, pa bomo živeli srečno in v miru. In potem ne pozabite,« poudari glasneje, »da vam bo Joža kar tako odpustil, ker ste ga ločili od edinega tovariša v vasi. Sovraštvo njegovega maščevanja se bo utešilo samo v vaši krvi, in gozd bi bil lahko nema priča njegovega zločina.« »Treba ga bo spraviti iz vasi,« reče stari logar. »Kako? Ali se mu more kaj dokazati? Ali boste imeli po Petrovi smrti kaj oprijemljivega, da se je Joža prvi navil na vas? Ne. Vsi vemo, da sta oba divja lovca, pa kaj jima moremo brez dokaza?« »Da, prav imaš,« reče Marko kratko. »Še par mesecev, pa poteče petindvajseto leto njegovega službovanja; dosti imam. Vem, da bo moj sovražnik prežal name, toda varoval se ga bom. In zopet se bo povrnil stari mir v našo hišo.« »Bog daj!« rečeta Ana in Milan — in kmalu se je podala družina k počitku. ==VII.== Po očetovi smrti je bila Milka duša zapuščene družine. Mati je postajala dan za dnem bolj slabotna. Dolgotrajna bolezen, ki je kakor črv razjedala sestav njenega telesa, sesajoč iz njega življenje in moč, je že skoro dokončala svoje uničevalno delo. Milka je negovala otroke, stregla materi, ki je že tako oslabela, da je morala ostati v postelji. Izpočetka je bilo vse to delo za mlado deklico prenaporno; ali že za nekoliko tednov se je tako priučila vsemu, da ji je šlo kaj urno izpod rok. Materi je postalo med tem še slabše. Suhi, težki kašelj jo je popolnoma izmučil — in vsa zdravila, ki so jih svetovale sosede, ji niso nič pomagala. »Mama,« reče nekega dne sorodnica Barba, sedeč pri bolnici, »ali je že bila pri tebi teta Cena? Ona je zelo izkušena, morda bi znala tudi za tvojo bolezen pogodi kako primerno zdravilo.« »Oj, bila je, bila,« reče bolnica s slabim glasom, »dala mi je tudi nekaj piti, toda zastonj. Nič ni koristilo. Meni ni več rešitve.« »Pojdi, mama, pojdi, pa ne govori tako,« jo tolaži sorodnica. »Saj smrt vendar še ni pred vrati. Upanja pa vendar ne smeš izgubiti.« »Upi so zmotljivi,« reče Katarina žalostno. »Toda treba je vse poskusiti!« reče prepričevalno Barba. »Kaj? Meni ne more nihče več pomagati, kot Bog. In on me bo rešil trpljenja in me vzel k sebi,« reče bolnica ter začne hudo kašljati. »Pa še ena žena je v vasi, ki bi ti mogla pomagati. Marsikateremu je že pomagala v raznih boleznih, pa bo morda tudi tebi, mama.« »Ali bi hotela k meni?« »Bi prišla, ker je dobrega in usmiljenega srca; samo ne vem, če bi ti bila všeč,« reče nekako negotovo Barba. »Samo povej, kdo je,« reče mirno bolnica. »Ej, v imenu božjem; Ana je, žena logarja Marka.« Bolnica pri tem imenu zatrepeče. Že samo to ime jo je navdajalo z nekim strahom, pa sama ni vedela zakaj. »Kdo, Ana?« reče z bolestnim nasmehljajem, »misliš, da bi me rešila, če bi vedela?« »Bi, mama, prav gotovo bi,« reče sorodnica prepričevalno. Katarina je molčala nekaj časa. Premišljevala je in ni hotela verjeti, da bi ji Ana, ki z njo že ni govorila več kot eno leto, mogla, ali pa hotela pomagati. Zdel se ji je prevelik jez, ki je bil med njo in Ano, jez, ki bi ga moglo pac premostiti usmiljenje. Splošno vse okolnosti so zabranjevale njuno zbližanje. In tedaj se je pa še spomnila poslednjih besed pokojnega moža. In gotovo se je zbal že same misli, da bi poklicala v svojo hišo Ano. »Ne, draga, ne,« reče bolnica z neko negotovostjo, »Ana ne more v mojo hišo, in če bi tudi dovolila, ne bi prišla.« »Prišla bi,« reče Barba z odločnim poudarkom, »kajti vprašala me je že po tebi; in ko bi ti vedela, kako ji je žal, da ti naše ženske niso mogle pomagati, bi drugače sodila o njej.« »In slednjič, kaj si pa napravila ti Ani, in kaj ona tebi? Ali je ona kriva nesrečnega slučaja, ki se je zgodil? No. Da bi bila ti na njenem mestu, ali bi se čutila kaj krivo? Prav gotovo ne. Le pusti, mama; pa naj pride in naj te pregleda in ti pomaga. Le pusti že zaradi svojih otrok. Pozabi, kar je bilo. Bog je hotel tako.« »Oh, Barba, ti ne veš vsega.« »Vse vem,« reče Barba umno, »in prav zato, ker vem, ti rečem, pokliči Ano.« »Bojim se…« »Njega?…« »Da, njega,« reče Katarina z neko grozo in se zagleda prestrašeno v svojo sorodnico. »Saj ni govoril nič z njo,« reče Barba. »Oh, vse je preklet! mi z njimi ne smemo priti v nobeno dotiko.« »Saj ni vedel, kaj govori.« »Bil je pri zavesti.« »Toda, da je ostal pri življenju, bi sodanes drugače…« »Bog ve.« »To veš tudi ti; le priznaj odkrito!« »No, ne poznam njega. — Ne bi izpremeni svoje sodbe.« »Draga mama, ne greši. — Živeti moraš za svoje otroke — poslušaj moj nasvet.« »Da, za svoje otroke!« je zašepetala onemoglo bolnica in hudo zakašljala. »Glej, mama,« nadaljuje sorodnica, »tudi Milan in stari Marko te od srca pomilujeta in ti želita, da bi se dolgo živela zaradi svojih otrok.« »Tudi Milan!« Nenavadno bolest je vzbudila ta beseda v duši nesrečne žene. Poznala je Milana že od mladih let. Fant je bil vedno dober, in tudi sedaj se ne ve o njem ničesar slabega. Toda vseeno, groza jo obhaja, ko samo pomisli na to ime, ker se tem imenom je zvezano tudi ime njene hčere, z obema strašna kletev ranjenega moža. Vedela je, kaj je nameraval Milan; njegovo pošteno namero, da bi vzel Milko v zakon, so vsi odobravali, a zdaj pa — ta nesrečna ovira, ki je po njeni sodbi raztrgala vse srečne vezi mladih zaročencev, vso srečo, ki se jima je tako dobrohotno bližala. Bila je trdno prepričana, da se njuni sreči ne bosta več odprli, in zato je verovala, da Petrovo prekletstvo ne bo padlo na njeno dete. In slednjič je prišla do prepričanja, da tudi Anin prihod v njeno hišo ne bi zaročencev bolj zbližal. »Zaradi otrok!« je mislila uboga žena, »da, zaradi otrok sem dolžna poskusiti vse, samo da ostanem pri življenju in otrokom za uteho.« »Barba,« reče bolnica v hudem kašlju, »pa naj pride Ana, zaradi otrok naj mi pomaga.« »Prišla bo,« reče Barba živo, »in če ti ona ne bo pomagala, ti ne bo nihče več.« »Pa bo prišla?« »Da, ona sama ti želi pomagati. Dobra je in plemenita ter te pomiluje.« »Kaj bodo rekli pa po vasi?« »Veseli bodo, ker bo s tem poravnano navidezno nasprotstvo in sovraštvo.« Te besede so pomirile bolnico in zaprla je svoje utrujene oči. Sorodnica Barba odide tiho iz sobe in pove v kuhinji Milki ves svoj razgovor z bolnico, in potem se napoti k logarjevim, kjer se je dogovorila z Ano o vsem in obenem pojasnila razmere v družini pokojnega divjega lovca. Drugega dne popoldne je obiskala bolnico s sorodnico Barbo tudi logarjeva žena Ana. Pozdrav med ženo divjega lovca in Ano je bil kratek, toda prisrčen. Veseleje se je moglo opaziti na obrazu bolnice, ko je zapazila pri svoji postelji ženo, ki ni poznala v svojem srcu sovraštva, ki pa jo je ona po krivici mrzila. Ali je bila mržnja? Ne, to ni bila mržnja, temveč nek čut, ki je odbijal vse osebe logarjeve družine. In sedaj stoji ta žena pred njo, stoji kot pomočnica v težki bolezni. Sedaj šele je spoznala Katarina, kako plemenito srce bije v prsih te žene. »Ana, hvala ti, da si prišla,« reče s solzami v očeh bolnica. »Dobra si, kakor si bila vedno. Odpusti mi, storila sem ti krivico.« »Ne očitaj si ničesar, Katarina. Samo dobri Bog naj ti da zdravje, drugo pa je vse dobro,« je odgovorila Ana sočutno, zroč pravcati odsev nekdaj zdrave in lepe svoje prijateljice. »Pa upaš, da je zame še rešitev?« se bolestno nasmehlja bolnica. »Če so se druge rešile, se boš tudi ti. Samo veruj in upa ne smeš izgubiti. Prinesla sem ti tukaj nekaj pila. Najmočnejša zelišča so notri, kar jih poznam. Pomagala je Lukčevi Hani, Gabrovčevi Maricki in mnogim drugim, in Bog bo dal, da bo tudi tebi pomagala. Vsako jutro izpij skodelico, pa vsak večer eno. Že čez nekaj dni se boš počutila krepkejšo, in tudi kašelj te ne bo več tako hudo nadlegoval. Prišla bom kmalu zopet in ti še prinesla teh zdravil.« »O, Bog ti plačaj, Ana!« se zahvali Katarina. »Ne zahvaljuj se preje, dokler ne ozdraviš,« se smehlja Ana. »Ozdravela pa boš, če se boš držala mojih navodil. Zaupaj pa tudi v božjo pomoč!« »Bom, bom, vse bom storila, kar želiš od mene, samo da me rešiš, zaradi otrok,« reče Katarina med solzami. »Vse bo še dobro, Katarina, samo ne obupuj,« jo potolaži Ana. »Glej, da boš kaj več spala, ker spanje te bo okrepilo.« Čez nekaj časa sta zapustili Ana in Barba bolnico, ki jo je od prenapornega kašlja zopet oblil mrzel pot. Nekam zamišljeno sta šli obe ženski proti domu. Kar ni šla beseda iz ust. Slednjič prekine Barba neprijetni molk in reče: »Kako sodiš o zdravilu, ki si ga dala bolnici?« »Kakor kaplja vode v morje.« »Potem si jo le tako tolažila.« »Potolažiti bolnika je zanj najboljše zdravilo.« »Pa je ni rešitve zanjo?« »Kje? draga.« »Ali se bo revica še dolgo mučila?« »Dvomim.« »Kako bi bilo, če bi ji dala še močnejše zdravilo?« »Prav tako, kakor bi hotela oživiti suho vejo.« »Uboga žena!« »Otroci, otroci ubogi; ona je srečna,« reče sočutno. »Greš kmalu zopet k njej?« »Čez dva dni najbrž.« »Torej le upaš, da jo rešiš.« »Ne, samo da jo potolažimo in pripravimo na smrt.« »Bog naj ji pomaga, če ji mi ne moremo,« konča Barba in obe ženi sta se razšli, krenivši vsaka proti svojemu domu. Preteklo je že nekaj mesecev po smrti divjega lovca, in Katarina se ni mogla niti premakniti več s postelje. Zaman so bili vsi zagovori in zdravila. Tisti nenasitni črv bolezni, ki požira pljuča, prsa in slednič uniči vse telo, se je pregloboko zajedel v pljuča nesrečne žene, in nič ga ni moglo več uničiti. Milka ji je bila kakor angel varih; podnevi in ponoči je sedela pri bolnici, da ji izpolni vsako najmanjšo željo. To je bilo prenaporno za njo, in zlasti tiste dolge noči, ki jih je prečula, niso ostale brez sledov. Prejšnja lepa rdečica je izginila z Milkinega obraza, a tudi po telesu je oslabela; venela je sirotica, kakor nežna cvetlica, če jo imaš v zatohlem in mračnem prostoru. Stara Ana je videla, kako deklica slabi, zato jo resno posvari, naj pazi tudi nekoliko na svoje zdravje in naj ne čuje cele noči. »Pametna si,« ji prigovarja ljubeznivo, »in tudi sama vidiš, da ni več rešitve za mater. Ne žrtvuj se torej čez mero. Storila si v vsakem oziru vso svojo dolžnost kot dober otrok. Kaj bi bilo, če se še tebe loti kaka bolezen? Zato ti rečem: varuj se in pripravi se na njeno smrt. Barba bo že prišla katerikrat, da te bo nadomeščala. Prepričana si pa lahko tudi, da bodo vse druge ženske v vasi vsem šle na roko. Le ubogaj me!« »Hvala lepa, mama hočem,« reče deklica mirno, ko je uvidela, da pazi Ana nanjo kakor prava rodna mati, hočeč preprečiti še o pravem času zlo. Bolnica je prejela med tem že svete zakramente in se tako pripravila za pot v večnost, čakajoč mirno trenutka, ko jo pozove angel smrti na pot. Nekega večera, ravno ko so bile pri njej obe sosedi Ana in Barba, skupaj z Milko, se je bolnici nenadoma silno poslabšalo. Težke znojne kaplje so ji padale s čela, in tudi že tako brezkrvni obraz je se bolj pomodrel. V sobi je vladala grobna tišina. Bolnica je samo včasih odprla na pol oči, pa jih je od velike slabosti zopet kmalu zaprla. Govoriti ni več mogla; vse moči so jo zapustile. Ob njeni postelji je sedela Barba in molila potihoma rožni venec, Milka pa je klečala pri postelji, nepremično zroč s solznimi očmi v umirajočo mater. Ana je držala svečo, da jo položi umirajoči prižgano v roke. Bolnica odpre oči — pa jih zopet zapre. Pogleda Milko, hoče ji še nekaj reči, pa ne more. Poskusi dvigniti roko, ki ji takoj omahne. Zopet jo oblije znoj, zopet napne svoje zadnje sile, da zakašlja. Krvava slina ji udari na usta, glavo obrne na drugo stran in obleži. Umrla je tiho in lahko, kakor je bilo tudi vse njeno življenje tiho in skromno. Pot v večnost ji je posvetila žena — logarja Marka… ==VIII.== V vasi so bili krvavi dogodek z divjim lovcem čisto pozabili. Vsem se je smilila sedaj njegova uboga družina, ki ji je bila Milka edina opora. Jožo so od tistega usodnega časa bolj redkokdaj videli — ogibal se je ljudi, kolikor je mogel. Logar Marko ga od takrat ni več zasledil v gozdu in je imel tako tudi mirnejše noči; komaj je čakal, da mine še dva meseca, ko bo dovršil petindvajset let svoje službe in da gre v pokoj. Njegovo malo gospodarstvo je uspevalo, bolje ni moglo, in Milan se je izkazal kot priden in izvrsten gospodar. Posebno se je veselil tistega časa, ko postane oče prost težke službe in bo užival v miru in blagoslovu božjem zadnje dni svojega življenja. Neke viharne noči sta sedela oče in sin sama pri mizi; razgovarjala sta se o gospodarskih zadevah in raznih potrebščinah, ki jih je kazalo še nabaviti za gospodarstvo. Stara Ana je že legla k počitku; tudi njo so začele počasi zapuščati sile. Pa kako ne bi! Kot dobra gospodinja je bila ves dan na nogah, vse je hotela sama postoriti in pogospodinjiti. Ni čudno, če je slednjič vendarle omagala. Pa to je prenašala vse z veseljem, saj je bila njena duša polna zadovoljstva, ko se je v hišo zopet povrnil tisti zaželeni mir. In ko sta se oče in sin tiho razgovarjala, se je zunaj vihrovo zaletavala divja burja, kakor da bi plesala peklenski ples; zaganjala se je v okna, potresala vrata in žvižgala vrh streh, da jo je bilo strah poslušati. Gosti oblaki, ki so lezli z vso svojo svinčeno težo nad vasjo, so dajali temni noči še groznejše lice. Kmalu se je začelo bliskati in grmeti, kakor da je vsa priroda podivjala. »Bog nas varuj hudega,« se je pokrižal stari logar, kadar se je zabliskalo in zagrmelo, da so se stresla vsa okna. »Nič dobrega ne pomeni ta vihar,« reče Milan in se zagleda v okno za hrbtom logarja Marka. V tem hipu se svetlo zabliska, burja zatuli, močan grom se razleže. Oče in sin se prekrižata. »Zdaj je pa prav blizu udarilo,« reče Marko nemirno. »Samo da ne bilo škode,« de Milan resno. »Dobro, da ste danes doma, oče.« »Pa je res sreča! Gozd je nevaren, če treska po njem. Pa četudi ne bi bilo nevarnosti, pusto, neprijetno, strašno je v taki vihri na prostem, kaj šele v gozdu.« Ko sta se tako pogovarjala, sta slišala čisto natančno, kako so zaškripala vrata na dvorišču, kakor da bi jih kdo odprl. Oba se iznenadeno pogledata. »Si slišal?« reče Marko tiho. »Vrata na dvorišču so se odprla.« »Ali jih nisi zaprl?« »Sem, in še zapah sem pogledal, če dobro drži.« »Hm, čudno; morda jih je burja.« »Ne verjamem, da bi jih mogla burja odpreti,« zanika Milan. »E, zlomka, kdo neki druge,« reče smehljaje se Marko. »Kdo se bo upal ob takem hudournju iz hiše?« »Vse je mogoče.« »Ti domišljaš?« se začudi Marko. »Da, dvomim; no, morda se pa motim. Vendar pa… Hudobni ljudje čezijo za svojo slabe namene slabega vremena.« »Ah, pojdi no, ob taki vihri!« »Da, ravno tako se neurje je najboljši plašč nečednim zločinom.« »Zločin? Nam?« reče Marko in pobledi. »Lahko tudi nam,« reče Milan, »ker naš sovražnik čaka, da nas zaloti ob ugodni priliki…« Marko se zamisli. Nato zopet zavija burja in začne na dvorišču loputati z vrati, ki so bila odprta. »Vrata je treba zapreti,« reče Marko in vstane. »Ne, oče!« reče s strahom Milan, »ali hočete ven? Nikdar, dokler sem jaz tukaj,« in zapre vrata. V tem trenutku se zopet zabliska, grom zabobni, toda po tem gromu postane okolica svetla. Stari Marko je gledal bled in široko odprtih oči skozi okno; — bil je kakor okamenel. Naenkrat ga zdrami strah glas sina, ki je klical z dvorišča: »Oče, oh, oče — ogenj, gorimo!« Marko skoči skozi vrata, plane na dvorišče in skoraj okameni vsled strašnega prizora: iz enega dela slamnatih streh se je že dvigal plamen v zrak. »Sem, oče, sem vode!« vpije Milan ter bega po dvorišču kakor brez uma in tem trenutku, ko se je logar približal ognju tako, da bi ves osvetljen, poči izza plota puška — in Marko se zgrudi brez zavesti na tla. »Ogenj! Ogenj!« so vpili že po vsi vasi; zraven pa je zavijala sapica in bobneli so gromi. Dočim so se nekateri trudili, da bi zbudili Marka k zavesti, so drugi vlačili iz hiše pohištvo in reševali, kar se je dalo v naglici še rešiti. Ker je pihala močna sapica, se je bilo bati, da bo odnesla utrinke tudi na sosednje hiše; večina jih je bila pokrita s slamo, zato je bila vsa vas v nevarnosti. Sapa je pihala med tem v smeri proti polju za logarjevo hišo, kjer ni bilo drugih poslopij, in tako se ni bilo treba bati večje nesreče. Za nekoliko ur je bilo mesto, kjer se je nahajala nekdaj logarjeva hiša, pusto pogorišče, ki se je iz njega tuintam še kadilo. Burja je medtem ponehala, oblaki so se raztrgali, tuintam se je videla kaka krpica jasnega neba. Marko je ležal pri sosedu še vedno v nezavesti. Krogla ga je zadela ravno v levo stran prsi in ga podrla. Nikdar se ne bo več dvignil starec — ubijalčevo oko je merilo silno dobro. Drugi dan je že prišla sodno-zdravniška komisija, potrdila smrt logarja Vojčiča in odredila njegov pokop; ostalo je še glavno delo oblasti: poiskati požigalca in ubijalca, — oba nedvomno v eni osebi. Preiskava se je začela in iz vsega, kar so povedali vaščani, se je dognalo, da je zažgal in logarja umoril divji lovec Joža. Milen sam ni mogel s svojim pričevanjem stvari nič razjasniti. Pripovedoval je, kako je šel na dvorišče, da zapre vrata, ki jih je požigalec pustil odprta — kar mu pogled obvisi na strešnem robu, ki je že na vso moč gorel. Bili je kakor iz sebe, klical očeta in ljudje spominjali so se samo tega, da je hipoma počila od neke puška in se je oče zgrudil brez besede na tla. Orožnikom ni preostajalo drugega, nego da so se podali iskat zločinca v gozd, kjer se je prav gotovo skrival. Hudodelstvo je tako razdražilo celo vas, da so se z orožniki tudi vaški fantje napotili zasledovat hudobneža. Že drugi dan predpoldnem se je čulo iz gozda silno vpitje, ki je spravilo vso vas pokoncu. Na stezi proti vasi se prikaže vsem tale prizor: Pred orožniki, ki so se njih bajoneti bliskali v zlatem solncu, je stopal Joža, uklenjen z verigo, zmršenih las, mrkega obraza in divjega pogleda. Za orožniki je stopala hrupno in šumno cela tropa vaške mladine; nekateri starejši so psovali zločinca, ki je nemo korakal pred orožniki, kakor stroj brez krvi. Ko pridejo v vas, izbruhne med vaščani prava sveta jeza v vsej moči; ogorčenje med množico je raslo s tako silo, da so morali orožniki miriti in ljudi odganjati, da bi se ljudska strast sama ne maščevala nad ubijalcem in požigalcem. Orožniki so mirili spočetka z besedami, a ko je bila vsaka beseda zaman in je bilo življenje hudodelca v nevarnosti, so prijeli za orožje in zapretili, da nastopijo z ostrino, če se množica ne razkropi. Ljudstvo se je slednjič pomirilo in spremljalo s stisnjenimi pestmi in z ostrimi besedami ničvredneža, ki so ga odpeljali orožniki na vozu v mesto — pred sodišče. Joža je preiskovalnemu sodniku izprva tajil, toda veščemu strokovnjaku se je hitro posrečilo, da ga je spravil v razna protislovja, in da je Joža slednjič skoro ponosljivo izjavil: »Da, zažgal sem in ubil sem ga jaz, da maščujem svojega prijatelja.« »Toda taka maščevanja niso navadna v naših krajih, reče sodnik; zraven pa tudi kaznovanje, ni prepuščeno posamezniku, marveč tistim, ki so za to postavljeni.« »To me nič ne briga. Zaklel sem se, da se bom krvavo maščeval nad starcem, svojo prisego sem izpolnil, in vi me obesite, če me hočete, ne menim se nič za to.« »In vam ni žal?« »Žal?« se zasmeje s peklenskim smehom ubijalec, »zakaj, čemu bi mi neka bilo žal? Ali je bilo njemu žal ubiti človeka, čigar žena je bila z eno nogo skoraj že v grobu in čigar štirje otroci so vpili lačni po hiši?« »To je druga stvar,« reče sodnik strogo. »Ravni logar se je moral v nujni samoobrambi poslužiti svojega orožja.« »To mi je vseeno; jaz sem hotel maščevati svojega tovariša,« reče zločinec kljubovalno. »Ne, niste smeli, ker je to proti božji, naravni in proti cesarski postavi,« reče sodnik strogo. »Preziram te zakone, ki z ene strani dovoljujejo ljudem streljati kot živali, z druge pa zabranjujejo maščevanje na takih krvolokih.« Ta skrajna osornost hudodelca je uverila sodnika, da nima opraviti s trdovratnim zločincem, ki za njim pravica ne sme imeti nobenega usmiljenja. Čez nekaj tednov je bila glavna razprava proti divjemu lovcu Joži, ki je bil obtožen radi požiga in zavratnega umora. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalih, ki je bila potem potem najvišje milosti izpremenjena v dosmrtno ječo. Zares, težka nesreča je zadela Vojčičevo družino. Čez noč so postali reveži skoraj brez vsega. Ker je bila hiša lesena, je zgorela do temelja, in samo požrtvovalnosti sosedov se je posrečilo, da so v neverjetni naglici izpraznili vso hišo. Tako so rešili vse, kar se je nahajalo v njej. Prvo pomoč je dobila nesrečna družina pri starem gospodu župniku, ki je poklical Ano in Milana v svojo župnišče, dokler si ne zgradita nove hišice in si ne uredita novega doma. Samo vsled Milanove delavnosti in dobrosrčnosti vaščanov, ki so bili priljubljenemu mladeniču krepke in železne volje v vsem na roko, je bilo mogoče, da se je v kratkem času sezidala na istem mestu hišica, ki je bila skoro lepša od prve. Ni še preteklo leto dni, ko je Milan zopet gospodaril v lični hišici. V svoji novi domačiji je razvil Milan izredno delavnost; trudil se je z vso vnemo od rane zore do poznega mraka, samo da si zopet opomore, da ne bo treba njegovi materi na stare dni stradati. K njegovi delavnosti mu je prav dobro došla tudi delna očetova pokojnina. Ni bilo veliko, a bil je stalen in gotov priboljšek, ki se je dalo z njim vsak mesec stalno razpolagati. In tako je potekalo njegovo življenje v delu in marljivosti — žilava narava človeka je krepko kljubovala nemili usodi. Stara Ana, videč svojega sina, kako se trudi v potu svojega obraza za dom, je rekla često solznih oči: »Oh Milan, kako sem srečna s teboj!« Ta pohvala je bila za dobrega sina zadostno plačilo. Takoj je bil srečen ob takih besedah, da bi bil najraje skočil k starki in poljubil njeno od skrbi in bolečin razorano čelo. »Srečna sem, dragi Milan, srečna; toda to me boli, da ti ne morem tako pomagati, kakor bi ti kaka mlajša gospodinja.« »Pojdite, mama, pojdite; vi ste še za dve drugi,« reče Milan v smehu, držeč se, kakor bi je ne razumel. »E, Milan, lahko se je tebi šaliti, ko si še mlad; od mene stare se je pa smeh že poslovil,« vzdihne Ana in začne trejati lonce po ognjišču. Večkrat se je razpredel med njima tak razgovor; — toda Milan je obrnil besede vedno na drugo, kakor bi mu ne bilo všeč, če je mati sprožila to stvar. Starka se je včasih tudi resno razvnela zaradi tega; toda Milan jo je znal tako razorožiti, da se je slednjič še sama smejala z njim. Nekega dne zvečer je bila pa Ana nekam nenavadno resna. Ko sta povečerjala, reče Ana resno: »Koruzo bo treba okopati jutri.« »Da, čas bo, mati.« »Koliko težakov bo treba?« »Kake štiri poleg mene,« reče Milan mirno. »Potem pride košnja na vrsto.« »Da, košnja; pa huda bo letos, kajti trave še davno niso bile tako goste in velike, kot letos.« »Hvala Bogu!« »Koliko koscev bomo pa najeli?« »Jih bo težko dobiti toliko, da bi en dan pokosili.« »Praviš, da boš kupil še eno kravo?« »Nobena škoda ne bo, če bo pri hiši več mleka. Sir in maslo se lahko proda,« reče Milan. »Toda mati,« vpraša resno, »kaj pa me izprašujete to danes?« »Ravno prav vprašam,« de mati. »Vidiš, vedno več ljudi bo, treba bo tudi vedno več kuhati, več delati, toda v hiši sem sama. Pa bi še bilo kako, ko bi bila mlajša ali moje moči pešajo, jaz bom hitro doživela. Zdaj pa nobenega počitka! Gospodarstvo smo lepo povzdignili; da pa ne bo šlo vse nazaj, bomo morali gledati, da vzamejo delo v roke mlajše moči.« »Ali mati, zopet me hočete dražiti,« reče Milan. »Danes me pa ne boš premotil s svojo šegavostjo. Zakaj pa prikrivaš meni, kar ni nobena tajnost več?« reče ostreje Ana. »Ali je lepo, da skrivaš pred svojo materjo to, kar bi morala ona prva vedeti?« »Mati, nikarte ne,« reče Milan. »Vedno mi govoriš tako; toda danes se pa s šalo ne dam odgnati,« reče starka ostro. »Povej kratko, ali misliš na ženitev in kdaj nameravaš pripeljati novo gospodinjo v hišo?« Milan je molčal. Bil je nekam zmeden. Ni se nadejal, da ga bo naskočila mati s takim vprašanjem. »Kako da ne odgovoriš? Ali te je zbegala smrt divjega lovca?« Milan jo ostro pogleda. Kri mu je udarila v obraz in odgovori kratko: »Mama, ali vam je Milka po volji?« »Boljše in vrednejše snahe mi ni treba.« »Hvala, mama,« reče s srečnim pogledom Milan in pristavi: »Dokler bom živ, vam bom hvaležen.« »No, vidiš,« pravi mati polna radostnih solz, »sedaj sem lahko zadovoljna, ko vem, da mi pripelješ v hišo pridno in pošteno nevesto, ki nam bo samo v čast. Ali nisva mogla tega prej razvozlati?« »E, mama, vedno sem mislil, da ste me hoteli samo dražiti.« »Pojdi, norček,« reče Ana v smehu, »še skoraj pojemam od dela, ali naj te potem dražim s svojimi resnimi vprašanji!« Mati in sin sta se nasmejala od srca, in ta smeh je zvenel v mali, čedni sobici tako srebrozvonko, tako milo in polno, kakor smeh dveh src, ki občutita vso srečo materinske požrtvovalnosti in sinovske ljubezni. ==IX.== Minilo je bilo že precej časa po smrti divjega lovca. Ljudje so od srca milovali obe družini; prav posebno usmiljenje so imeli do družine nesrečnega divjega lovca, ki je ostala brez moške glave, prepuščena sama skrbi mlade deklice. In kakor so se za življenja divjega lovca ogibali tudi njegove hčerke Milke, tako so jo zdaj vsi pomilovali — njena nesreča jim je omehčala srce. Posebno se je brigal za Petrovo družino stari župnik, ki je prihajal često k njim, jih tolažil v žalosti in jim svetoval in pomagal. Milka je gospodu čisto vse zaupala; — njeno srce se ni znalo potvarjati. Nekega dne se je gredoč s svojega običajnega popoldanskega izprehoda zopet oglasil župnik v hiši divjega lovca, da vidi, kaj počno otroci, da jim prinese, kakor navadno, mal prigrizek. Z dobrodušno, krepko besedo pozdravi Milko: »No, kako je, Milka? Ste vsi zdravi? So otroči pridni?« »Hvala lepa, gospod župnik, vsi smo zdravi, in tudi otroci so dovolj pridni in ubogljivi.« »No, prav, prav; me srčno veseli, da je vse v redu,« reče župnik in sede na klopico pred hišo. »Kako pa s teboj, Milka? Že nekaj dni te nisem videl; zdravnik mi je zapovedal, da sem moral ostati na dorčem v sobi.« »Tako? Ste bili bolni?« reče Milka sočutno. »Nič, nič posebnega; samo malo prehlada je bilo,« zamahne župnik z roko. »No, kako pa s tvojim gospodinjstvom?« »Dobro, gospod župnik, dela veliko; a hvala Bogu, zdrava sem in mlada, pa že zmagujem za silo.« »Da, da, mladost je močna,« reče župnik zamišljeno. »Mladost prenese tudi najtežje udarce. Kadar se spomnim tebe, mi pride nehote na misel tudi Vojčičev Milan; da, tudi on je pretrpel mnogo; a glej, stoji kakor hrast sredi viharja.« Ko je župnik tako premišljeval, ne kako sam zase govoril, so se Milki izpremenile barve po obrazu. »Bog, ali on že ve?« se je začudila preplašena deklica; bila je v zadregi, kaj bi odgovorila. Župnik je opazil dekličino rdečico na licih, pa se je malo pošalil, da bi jo rešil sitnega položaja: »Milka, kaj ti je danes? Nekam preveč si mi raztresena!« »O, nič prečastiti,« se zagovori deklica še v večji zadregi. »Je, je nekaj,« reče župnik mirno, »in vem tudi kaj. Ni mi treba nič lajati. Kar je poštenega — in tvoja namera, da hočeš dati pridnemu in zglednemu Milanu roko v zakon, je gotovo poštena in hvale vredna, — kar je poštenega, pravim, tega se človeku ni treba bati, ne sramovati. Jaz zaenkrat ne morem drugega reči, nego Bog vama daj srečo in blagoslov!« Deklica je bila ob teh nepričakovanih pohvalnih besedah, ki jih je izustil častitljivi župnik, bogat po znanju in izkušnjah, tako presenečena, da ni mogla nič odgovoriti, marveč se je približala spoštljivo župniku ter mu v znak hvaležnosti poljubila roko. »Še enkrat: Bog daj srečo, Milka! Milan je pošten fant, in ti si tudi poštena, pridna in marljiva; takih žen in nevest si želimo, pa bi bilo vse bolje po naših družinah.« »Toda, prečastiti, mojo dušo obhajajo tako črne slutnje, kadar se spomnim, da bom …« tu ji beseda zastane, ni se mogla izraziti. Župnik se spomni, kaj jo teži, kajti ni mu bilo neznano, kako je umiral njen oče. Zato sam poseže v besedo in pravi: »Nič, nič ne premišljuj. To so bojazni, ki nimajo resne podlage. Človek, ki ima čisto vest, je v varstvu božjem, in nič se mu ne pripeti brez volje božje.« »Toda ono očetovo prekletstvo, prečastiti! Meni vse nekaj pravi, da ne delam prav, ker delam proti njegovi volji.« »Ogljibi se, Milka, teh predsodkov. Tvoj rajni oče se ni zavedal, kaj je govoril. Prevladovala je strast v njem. Tudi se ni resno vprašal, kdo je kriv nesreče? On je videl v Marku samo svojega ubijalca in ga kot takega črtil z ono silno mržnjo, ki človeka prevzame v takem hipu. Ko bi bil par dni več živel, ko bi bil jaz pravočasno poklican k njemu, pa bi se bilo vse poravnalo. Krivo je to, ker ste mislili, da smrtne nevarnosti v tistem trenutku še ni bilo. — Hipna jeza je potemnila tvojemu očetu pamet, da je izrekel strašne besede prekletstva. Če bi bil Peter še živ in bi se bil ogibal družine tistega svojega zapeljivca Jože, pa bi bil pošten in marljiv gospodar kakor prej, in bi istotako odobraval vajino zvezo, kakor jaz in vsakdo, ki ne pozna zavisti. Sedaj, ko tudi Marka že krije črna zemlja — se udajta v voljo božjo in zavestita z združenimi močmi v morje življenja. Medsebojna ljubezen vama bo dala moči. Povej mi, ali ste se že zmenili?« »Že.« »No, kaj pa čakate še potem?« reče smehljaje se župnik. »Kaj premišljujete? Osamljeni ste eni, in drugi. Ti se trudiš in mučiš na eni, a on in njegova mati na drugi strani. Ali je to pametno?« Deklica je sramežljivo povesila oči in strmela nepremično v tla. Končno pa pravi: »Nismo se še o vsem dogovorili, prečastiti.« »Ali misliš,« reče župnik resno, »da bi mogel biti jaz grobar vajine sreče? Milka, tebe in Milana poznam in cenim, ker sta tega vredna. Zato pravim: Nič več odlašati! Nebo bo podelilo vse svoje milosti, — jaz pa vaju bom še to nedeljo oklical v cerkvi.« Solze polne zahvale in sreče so orosile Milkine oči, in za to župnikovo dobroto ni mogla najti besed, s katerimi bi se mu mogla zahvaliti; rekla je samo: »Bog vam, gospod župnik, plačaj stotero preveliko skrb, ki jo imate zame in za našo hišo!« Stari župnik se napoti s počasnim korakom proti župnišču, globoko prepričan, da je storil plemenito delo ljubezni. Minile so tri nedelje, ko je župnik oklical Milana in Milko ter celi občini naznanil, da jo bilo nasprotstvo med dvema hišama v župniji le navidezno in da je krščanska ljubezen premagala vse ovire. Oklic se je raznesel po vasi kot glas velikega zvona; fantje in mladina se je veselila ženitovanja; starejši ljudje pa, ki so se sestajali tuintam, so molčali zamišljeno z glavami in govorili: »E, e, nič dobrega ne bo iz tega!« V vasi je užival velik ugled zlasti Lovričev stric, starec pri devetdesetih letih; pri njem se je zbralo nekaj starejših vaščanov, da čujejo, kaj on misli o tem. »Preveč me vprašate,« reče Lovričev stric. »Kaj bo z njima? To ve sam Bog. Danes je svet pokvarjen in se ne zmeni več za opomine. Neveste so slepe in trmaste; če bi jim še tako branil, če bi jih še tako svaril, — nič ne pomaga. Kadar gre za možitev, hoče z glavo skoz zid. Čudno je le to, da veže duhovnik, služabnik božji, dve duši, ki leži na njih prekletstvo!« »Prav govori stric, prav,« so potrjevali nekateri možakarji. »Da, ljudje moji,« nadaljuje Lovričev stric, »že dosti sem doživel in videl na svetu, in vem, da se maščujejo tudi mrtvi, če se jim ne izpolni poslednja volja. Pri teh dveh se pa poslednja želja nevestinega očita zametuje; zato se pa sedaj bojim,« reče starec svečano, »da bom še jaz doživel strašne posledice kletve, ki jo je izustil divji lovec Peter.« Kakor strah, tako so tudi ženice, stiskajoče se krog peči, obsojale zvezo teh dveh mladih ljudi, ki je počivala na njih kletvi umirajočega. Stare praznoverke so komaj čakale nedelje — dneva poroke — da vidijo, kako bodo gorele sveče na oltarju; kajti iz plamena teh sveč so hotele po svojem vražarstvu izvedeti usodo novega mladega para. Vsled takih pogovorov vznemirjen se je čutil krščanski boter Milkin dolžan, da poseže vmes ter da pouči nevesto, kako nevarno je sklepati zvezo za celo življenje, ko visi nad njo in nad nameravanim zakonom meč prekletstva. Takoj drugi dan stopi na dom k Milki. Brez posebnega oziranja in brez običajnih izgovorov nagovori Milko, ki je ravno likala lepo belo rjuho, ter pravi: »No, Milka, kdaj nas prideš vabit? Ali je že vse urejeno za svatbo?« Milka prijazno pozdravi in odgovarja, ne da bi se vznemirjala. Kakor odločna gospodinja pravi: »Hvala Bogu, zdaj upam, da smo dovršili početni vse, kar je bilo treba. Oklici so gotovi, ljudje so se že dosti nagovorili o meni in moji usodi; jaz sem svoje stvari že tudi uredila: posvetovala sem se z Bogom ter prosila sreče z neba. Ako Bog da svoj blagoslov, mi nihče ne more škodovati.« Boter: »Pa bi bilo le dobro, če bi vprašala gospoda župnika za svet; izkušen in moder duhovnik je.« Milka: »Oh, boter, saj sem bila že tudi dvakrat pri župniku. Naš župnik je tako dober, da je kar sam izpregledal, da sama ne morem več gospodariti in da bi bilo najboljše, če se obe hiši — naša in Milanova — združita v eno gospodarstvo, če izročim Milanu srečo prihodnjih dni. Zdaj pa, ko sem mu vse enkrat potožila, da se bojim, in sem mu vse natančno povedala, je pa zopet pritrdil, da se ni bati.« Boter: »Tako, tako. Torej je župniku všeč, če te Milan vzame.« Milka: »Prav zato, ker je Milan tako dober in pošten, pravi gospod župnik, ni mogoče, da bi nama škodovala očetova kletev, ki je bila izgovorjena tako zatrujeno tudi župnik — v nepremišljeni naglici in v hipni mržnji. Jaz sem se pa tudi varovala, da Boga nisem žalila, toliko se v tem trenutku že smem pohvaliti.« Boter: »Ali si pa povedala gospodu župniku vse natanko, kako je bilo ob očetovi smrti, kaj je govoril tvoj oče, kako je pretil, kakšno kletev je izustil?« Milka: »Sem. Vse sem natanko povedala.« Boter: »Pa kaj je slednjič dejal?« Milka: »Oči je začel na nekoliko zmajal z glavo, češ: čudno, čudno, da so oče tako izpozabil, da tako lahkomiselno kolne otroke. Odkod naj bo nad otroki blagoslov, če jih starši kolnejo?« Boter: »Ali ti je nato kaj odsvetoval, da ne bi dala roke Milanu?« Milka: »Rekel je, da je pač taka kletev grešna, da bi bil velik greh, če bi bili oče na to mislil. Vendar je pa pristavil, da me to ne more vezati in braniti, da ne bi mogla stopiti v zakon z Milanom; utegnilo bi bolje biti, če bi pustila misel na ženitev, ali odsvetoval mi pa ni.« Boter: »No, na gospodove besede se smeš zanesti. Naj se zgodi po tvoji volji. Toda ne pozabita z Milanom na poročni dan prav goreče prositi ljubega Boga, da bi se kletev očetova izpremenila v božji blagoslov!« Toli pričakovana nedelja se je hitro približala. Napovedana poroka je seveda zanimala mlado in staro. Lep jesenski dan se je prijazno smehljal, kakor da se veseli poroke dveh tako srečnih duš. Listje, ki je padalo počasi z dreves, je šuštelo tako milo-otožno, kakor da bi vedelo, da je danes pomenljiv dan za dvoje src. In tisti zvonovi, ki so vabili enolično-mrtvo vsako nedeljo vernike v cerkev, tisti zvonovi so peli ta dan nekako slovesno-milo. Nekaterim se je zdelo, da slišijo, kakor bi veselo vabili: »Pridite srečni, pridite blaženi!« A starejšim praznovercem se je zdelo, kakor bi zvonovi plakali, kakor bi jokali nad usodo novoporočencev, ki sta stopala na srečo in blaženstvo novega vzajemnega življenja. Mala vaška cerkev se je kmalu napolnila z radovednim občinstvom, ki je prišlo v svetišče bolj iz radovednosti, nego iz pobožnosti. Pred starčkom župnikom klečita — Milan in Milka. Lep pogled, vzorna dvojica! Obraz častitljivega svečenika izraža tisto visoko srečo in rožno veselje, ki napolni dušo v najsvečanejših trenutkih življenja. Svečan je bil tudi ta trenutek, ko sta ženin Milan in nevesta Milka pred obličjem božjim in pred celo občino zatrdila drug drugemu zvestobo do smrti, zaobljubila, da sta pripravljena skupno prenašati bolečino in veselje, ugodnosti in neugodnosti življenja. Milka je nekoliko bleda v obrazu; toda oko ji je mirno. Ves nastop izraža dušno plemenitost in zaupanje na pomoč od zgoraj. Na njenem obrazu ni najti nobenega sledu tiste bojazni in zloslutnje, ki ji je prej tako mučila dušo. Župnikove besede so bile kakor tolažba iz nebes. Pregnan je oni stalni odmev, ki jo je poprej strašil noč in dan in ji ponavljal: »Ne krši poslednje volje!« Tudi sedaj, v tem odločilnem trenutku, ko se je obrnil župnik k nji in jo vprašal z glasom, polnim sočutne milobe: »Milka! Ako hočeš ti prikujočega ženina Milana vzeti za svojega pravega moža po postavi naše sv. matere katoliške Cerkve, reci: Hočem!« Tudi sedaj se je oglasil v njeni duši oni plašljivi odmev; toda bila je močna, in rekla je, da je slišalo po vsej cerkvi: »Hočem!« Za časom obreda so se stiskale doli v cerkvi štiri stare ženice; prežale so na vse malenkosti, opažale vsako kretnjo, lovile vsako besedo; predvsem pa uprle svoje oči v svečo, ki so gorele pred novoporočencema na oltarju. »Ti, drgne ena izmed njih drugo s komolcem, vidiš?« »Ne. Kaj pa misliš, da ni prav!« »Poglej bolje!« de pritajeno, da bi ne zbudila pozornosti in sumnje, kakor da bo nevoščljiva. »Sveče dosti mirno gore. Morda bo pa le kaj sreče.« »Ne vidiš, kako trepeče tista?« »Katera?« »No tista pred Milko.« »Pa res, trepeče. Da, da je že res; tista pa nekoliko plapola, trepeče,« se ustraši nagovorjena ženica. »To ne pomeni nič dobrega.« »Ne pomeni, ne,« in starka se pobožno prekriža. »Vidite ono pred Milko,« se smehlja tretja, in vse tri pogledajo na oltar, kakor bi jim bilo prav, ko so opazile nekaj, kar jim bo pripravilo snov za razmotrovanje nemnega praznoverja. »Tu pa ne bo sreče, ne vem, kaj bi stavila, da ne,« reče čez nekaj časa zopet tretja, in med ženice se kmalu razpredel daljši prerokovalski razgovor. »Jej, jej! Bog nas varuj! Poglejte no, kako se je plamen Milanove sveče skrčil.« »Milkin pa samo trepeče.« »Uboga Milanka!« »Revež!« »Joj, ugasnil hoče.« »Bog ne daj!« »Gotovo.« »Ne bo, ne bo,« sta šepetali drugi dve ženici, boječljivo se stiskajoč. »Glej Milkino! Zdaj pa zopet bolj enakomerno gori. Pomirila se je.« »Slabše je začelo goreti.« »Bog se jih usmili.« »Marija Pomočnica naj odvrne vse nesreče!« »Reveža, kaj sta zakrivila?« »Jojmene, Milkina sveča pojema.« »Bog ne daj, da bi ugasnila!« »Jezus — Marija, glejte kako pojema.« »Oče naš, kateri si v nebesih …« zašepče polglasno starka, prestrašeno zroča v svečo, ko se je zdelo, kakor bi ugasala. Medtem ko odpri nekdo stranska vrata pri zakristiji, in ker je zunaj pihal jesenski veter, se je zagnal piš tudi pred oltar s res sveč, ki se je pri ogorku zalila z raztopljenim voskom, je naenkrat izgubila svojo luč. »Oh, oh!« se izvije iz ust prestrašenih ženico polglasni stok in vse tri starke se prekrižajo. »Revica!« zašepeta ena. »Saj sem pravila,« se vznemirji druga: »kaj je tega treba, ko ima vendar taka kletev brani vs. zakon. Kletev je kletev! ne pomaga nič. Župnik tudi malo kriv, da ni ugovarjal temu zakonu.« »Pa je res rajni Milkin oče to storil?« »Res, res!« »Oba je preklel.« »In to bi še ne bilo tako strašno.« »Ampak?« »Preklel je tudi njun zarod, tako sem slišala.« »O, Bog se usmili!« »Strašno!« »Kako se je mogel stari Peter tako izpozabiti; saj vendar drugačen ni bil napačen človek — razen da je šel brez dovoljenja včasih na lov.« »Saj veš, jeza, jeza … In pa nepremišljena naglica,« pristavi druga. »Bog mu daj večni mir in pokoj!« Njima pa svoje varstvo!« pristavijo vse tri in se prekrižajo. Obred je tačas končal. Svet se je razšel: nekateri domov, nekateri za novoporočencema. Fantje prepevajo in vriskajo, starejši ljudje pa majejo z glavami neverjetno resni, zamišljeni. ==X.== Milan se je naselil s svojo staro materjo v lepi in prostorni hiši Milkini, katero sta ostala dva brata in ena sestra druga pa, desetletna Mara, je bila pri gospodu župniku. Ono hišo, ki jo je zgradil Milan, je prodal sosedu, z izkupičkom si je pa prikupil še nekaj zemljišča in živine. Pri hiši je pa tudi ostalo nekaj gotovine, in to pri takem gospodarstvu nekaj pomeni. Že Milkino posestvo je bilo lepo, pa se je še znatno povečalo z Milanovim, kajti velik vinograd in najlepše polje se je združilo v lepo, zaokroženo celoto. In glejte, kakor da bi plaval angel sreče nad domom teh dveh srečnih src, so jima potekali dnevi v najlepšem miru in ljubezni. Pa je res padel božji blagoslov na ta dva človeka, so rekli ljudje, ko so videli, kako srečno se razvija življenje v novi družini. Gospodarstvo je uspevalo, da ni moglo bolje: na polju je zrastlo vsega dovolj. Toliko je bilo pridelka, da bi se lahko prehranili tudi dve družini. Trsje v vinogradu je bilo bogato; vina toliko, da ga še v vse domače sode ni bilo moč spraviti. Okrog hiše pa vse živali: pretilo vsake vrste, v hlevu junaske krave in vrši voli. Ta hiša, ki so se notri nekdaj pretakale samo solze obupnosti in bolečin, ta hiša je iznova oživela; v njej se čuje večkrat vesela pesem mlade žene, ki ji duša prekipeva v zanosu prebujene sreče. In stara Ana prav tako! Kar pomladila se je vsa. Saj se pa tudi mora, ko vidi svoja otroka, kako sta zadovoljna in srečna; saj vidi, kako jima gre vse srečno izpod rok. Boga hvali za preobilni blagoslov obenem pa — kakor v strahu — pridno vsakikrat prosi, da bi se kaj ne zablodilo in ponesrečilo… Največ se je zabavala in pečala z deco umrlega divjega lovca, Aničo in Milanom, ki sta hodila že v šolo; sestrici je bil pa župnik najboljši rednik in vzgojitelj. Že zgodaj v jutro vstane starka, skuha kavo, pogleda, če so otročje obleke snažne; ko je čas, jih zbudi, opravi z njimi jutranjo molitev, jih lepo umije, počeše in pošlje v šolo. In Ivan, štirinajstletni deček, ki pomaga Milanu pri gospodarstvu, ima tudi zelo rad svojo staro mamo, in če le mogoče, ji ustreže v vsaki stvari, da ji napravi veselje. Ko je bilo sadje, je znal nabrati v sadovnjaku najlepših in najslajših češenj in jabolk, da jih je nesel svoji babici. In v jeseni, ko je dozorel grozdje, je poiskal v vinogradu najžlahtnejše grozde in jih nesel stari mamici; oba sta se veselila lepih sadov. Milan dela kakor mravlja; svoje gospodarstvo hoče olepšati in povečati. Za to delo mu daje neko nenavadno moč in vztrajnost, pa tudi veselje in pogum misel, da ne dela več samo zase, temveč za svojo družinico. Bližal se je trenutek, ko je tudi Milan pričakoval na svet novega zemljana, ki mu je bil on oče in Milka pa mati. Družina! Ta beseda je tako silna, tako veličastna, da dostikrat popolnoma izpreobrne človeka, lenuh postane delaven, pijanec postane trezen, čmernež vesel, obupan nesrečnež — vesel in zadovoljen. Da, veličastna in silna je ta beseda; ni čuda, da je prevzela tudi Milana, ki se je čutil v tem pričakovanju bolj možatega, bolj odločnega. Poln hvaležnosti do Boga je povzdignil, ko se je spomnil, da postane v kratkem srečni oče, oči zaupno proti nebu in vzdihnil globoko: »Sedaj vsaj vem, za koga se trudim!« In s podvojeno pridnostjo je delal odslej, trudeč se od zore do mraka skupaj z onimi štirimi dninarji, ki jih je imel vsak dan najetih. Ni čuda, da je bilo to delo tudi blagoslovljeno; očividno je bilo, da se bo v kratkem povzdignila Milkina hiša do prve v vasi. Ker je bil Milan za svojih mladih let precej časa v tujini, mu je prišlo marsikaj, kar je videl zunaj, na hvalo pri njegovem gospodarstvu; pa je tudi sicer znal vse pametno in trezno preračunati. Gospodarstvo se mu je silno širilo. V hlevu se mu je živina začuda množila; izlepa ni imel kdo tako postavnih molznih krav kakor Milan. Tudi brez konjičev ni bil znak, da je gospodarstvo popolno. Stara Ana je imela z mlekom največ dela. Že zgodaj zjutraj je krave pomolzla. Mleko, kar ga je bilo odveč, so oddajali v mlekarno, deloma pa revnim sosedom. Vse v družini je bilo zaposleno, vsak je imel svoje delo in vse je šlo kot ura. Stari župnik, ko je prišel često v to hišo sreče in napredka, in veselja, ko je videl, kako teče vse v najlepšem redu, je vzkliknil zadovoljen: »Otroka moja, nebesa so blagoslovila vajino zvezo in vajino hišo!« Milan in Milka sta rada poslušala besede dobrega župnika, ki je s svojo plemenitostjo nemalo pripomogel k procvitu srečne hiše. »Da, otroka,« je rekel včasih župnik, »ta dom, ki se je nagibal že k razpadu, ta dom solza in obupa, ta dom se je sedaj dvignil do prvega v naši vasi; v njem prebiva sreča in mir. Oh, kako bi bila marsikaka gospoda v našem mestu srečna, če bi mogla uživati vsaj del vajine sreče, vajinega zadovoljstva. Toda vidva sta tudi zaslužila to milost nebeško, ker sta v svojem mladem življenju pretrpela več kot marsikateri starec. Bog blagoslovi vajino hišo!« Te iskrene besede častitega starčka so privabile solze genotja v oči mlade zakonske dvojice. Milka je navadno v takem položaju še pristavila: »Bog, daj, da bi tako ostalo! Bog nas varuj nesreč!« ==XI.== Minilo je skoro leto dni, odkar sta Milan in Milka klečala skupaj pred oltarjem, polna krasnih nad in srečno in vedro bodočnost njunega skupnega življenja. Huda zima je pritisnila in zavila vas v svoj beli plašč. Kasno ponoči je. Gosta megla se je spuščala v posameznih plasteh na utrjeno zemljo, a prenašanja jo ledena burja, ki brije, cvili in žvižga ter se izgublja tam daleč v gozdu, kjer lomi in drobi vejevje. Kakor da ječi noč… Cele zamete sneženega prahu zanaša burja s kota v kot ter se zaletava s kopami snežink v okna in vrata, brije po cesti in žvižga med golim vejevjem … In tudi nebo je oglušelo v tej grozni noči, molči, kakor bi se zgražalo nad divjim besnenjem razigrane zimske noči. V tej temni in grozni noči je zapustila naglo hišo gospodarja Milana stara, sklonejena ženska, ki je, gosto zavita v veliko zimsko ruto in opirajoč se ob palico, izginila vedno bolj in bolj v temo, šepetajoč pobožno: »Jezus — Marija, usmilita se reve!« Čez kake četrt ure, ko je burja že znatno ponehala, si mogel videti zopet isto starko, kako je stopala naporno v spremstvu še druge ženice proti hiši mladega Vojčiča. »Meta,« reče tiho tista druga, oprezno stopajoč po stopinjah svoje vodnice, »kaj se reveža že dolgo muči?« »Oh, umrla bo zdajzdajle.« »Kaj pa Ana?« »Kar brez glave leta okrog.« »Revica, revica!« »Hiti, Franca,« reče Meta, obrnivši se k svoji tovarišici. »Potrpi no, saj grem; malo drsi mi,« je odgovorila žena, naporno stopajoč za Meto. »Meta, ali si ji dala tiste rože?« »Sem, pa vse zastonj.« »Uboga žena. Kaj pa on?« »Joka kot otrok.« »E, Meta, Meta, ali nisem povedala prav, da tiste sveče, ki so ob poroki tako nagajale, ne pomenijo nič dobrega?« de Franca. »Pojdiva, pojdiva,« reče Meta zlovoljno. »Da, da, strašna je kletev na smrtni postelji,« nadaljuje Franca in se prekriža. »Za božjo voljo, ne govori tako! Hiti, hiti,« je silila Meta mrzlično, in obe sta izginili v Milanovi hiši… Bila je to strašna noč. V velikih bolečinah, na pol mrtva, je stokala Milka na otroški postelji. Mrtvorojenčka so nesli drugi dan na oni del pokopališča, ki je odločen za take otročiče. Minilo je več kot mesec dni, in Milka je še vedno ležala v postelji. Govorila je vedno, kakor da bi imela vročinsko bolezen. Izpočetka so jo zdravile vaške žene z raznimi zelišči, rožami in z domačimi zdravili, pa vse zastonj. Milan je nato pošiljal vsak dan svoj voz v mesto po zdravnika, in tudi ta ni mogel pomagati nesrečnici. Telesno se je sicer popravila, da je slednjič tudi vstala iz postelje, toda sama nekam čudno je govorila, kakor da ni več prejšnja pametna Milka. »Milka, draga moja, poglej me in povej mi, kaj ti je?« jo je izpraševal Milan, ki je sedel po ves dan pri nji in jo gledal. »E, nič mi ni. Kaj bi mi neki bilo?« je odgovorila čisto mirno mlada žena. »Nič več nisi tista, kot si bila prej,« reče Milan žalostno. »O sem, tvoja žena sem, samo tvoja, Milan,« reče Milka in bridko zajokaje, da je Milana kar nekaj pretreslo. »Srečna smo, Milan, ali ne,« je začela govoriti naglo, »in tedaj šele, ko zraste naš mali, oh, kako bomo takrat srečni! Ti ga imaš rad, ali ne, Milan? … Glej, molčiš. Ali se ne bojiš Boga? Ali ni to dete tako tvoje kakor moje? Mama, dajte mi ga sem,« je začela klicati staro Ano, »dajte mi malega, vedno tako, bala … oh, grozen si, ne njegove ljubčka, dajte, da ga poljubim na tiste lepe angelske oči, dajte ga sem!« »Milka, pomiri se!« reče Milan resno in jo prime za roke. Ona pa je buljila vanj z nekim čudnim, mrkim pogledom, ki je bil tako bolečine poln, pa zopet tako strašan. »Ali si moj?« je vprašala naenkrat in pogledala divje v oči svojega povrtega moža. »Seveda, in ti moja,« je rekel Milan in ji pogladil lepe črne lase. »Oh, potem mi pa daj dete!« »Pomiri se, Milka!« »Dete mi daj! Moje edino, moje prvo dete, oh, ti si ga ubil … najino dete … toda ne, ne, ti si dober,« začne zopet naenkrat, »ali ne, da mi ga boš dal zopet, Milan!« Milan je molčal kot kamen — uničena njegova sreča je plakala, srce mu je od bolečine pokalo. »Molčiš,« začne potem Milka besno, »oh, da, ti si tisti grozni duh mojega očeta, ki je prišel izvršit prokletstvo, ki sem ga…« in vroče solze so se ji udarle po obrazu … Nesrečnica ni mogla več prenesti tega udarca usode — vsled silne bolečine in strahu se ji je bledlo. Ponosno se dviga orel nad divjimi pečinami. Svoboden je, vse ozračje je njegovo. Poigrava se s solncem v zračnih višinah; najvišji in najsrečnejši gospodar je tam. Toda lepega dne, ko se dviga visoko proti nebu, počí nenadna puška, in krvava orlova perut se povesi. Veselo mu je strmo plavanje v zraku onemogočeno; padati začne. S silo se hoče obdržati se na površju, a ne gre. Zlomljena mu je moč. Tak ranjeni orel je bil mladi gospodar Milan Vojčič. Preko noči so se razblinili vsi njegovi lepi upi; njegovi načrti so kakor prekrižani, razpršile so se njegove želje. Čutil je, kako omahuje njegova odporna sila povsod. Za ženo čuti samo usmiljenje in pomilovanje ter joka nad njeno usodo. Milka se mu zdi sedaj kot krasna posoda s posušenim cvetjem. Brez otroka, z ženo — pa brez žene! Ta grozna misel je vznemirila dvojenega Milana kot slaba vest. Milkina podoba mu je vedno pred očmi; prikazovala se mu je pri vsakem koraku, pri vsaki kretnji in buljila vanj s svojimi groznimi očmi tako strašno, kakor bi hotela požreti tudi njega. Milka je hirala in postajala vedno slabša; ker se je nezavest izmed dneva v dan bolj povračala, se je Milan vdal v svojo nesrečo in nemilo usodo ter privolil, da so Milko prepeljali v bolnišnico. Stara Ana je tolažila skrušenega sina; dobri župnik se je trudil, da bi ga s svojimi blagimi besedami vzbudil za daljnje upanje, za pogum in odločnost nad bi utrdil v njem vero v boljšo bodočnost; — toda ni veliko izdajalo. Ostal je mrk in skrušen, brez občutka, brez življenja. »Čemu naj se udajam nadam,« je razmišljal. »Moja nada mi ne bo več vrnila žene, ne deteta. O Bog, kako sem nesrečen!« in zajokal je kakor dete, zajokal je ubogi človek nad vesolno usodo. Nekega večera Milana ni bilo dalj časa domov. Ko se je vrnil, je slišala stara Ana, kako mrmra nekaj sam s seboj. Prvič v življenju si je iskala utehe v pijači. Prišla je zopet pomlad. Cela priroda se prebudi, in z njo tudi človek: vesel pripravlja polja za setev. Veliko Milanovo gospodarstvo je potrebovalo zopet železne roke, in ko se odpirala vsa okolic ležeča polja pod ostrim nožem temnega pluga svoje plodonosne grude — je Milan ni mogel razveseliti. Zanj je bilo vse pusto in žalostno, kakor da niso še padli nanj topli žarki pomladnega solnca. »Milan, sin moj,« je govorila nekega dne stara Ana svojemu sinu, ki je sedel v kotu sobe, buljil ves dan pred se in razganjal temne misli z vedno enakim razmišljanjem nad nesrečno usodo; »Pomiri se in poprimi se zopet dela. Glej, spomlad je zunaj! Ljudje se vesele gorkih solnčnih dni; polje in travnike zelene. Vse dá novo življenje. Kaj gledaš predse, kakor bi se ne moglo več preživeti. Milan, otrok moj, zavedi se in pomni, da Bog svojih nikdar ne zapusti.« »Bog nas ne zapusti?« je ponavljal Milan. »Spomni se,« nadaljuje starka živo, »spomni se siromaka Joba, kako ga je skušal Gospod. Pa je on obupal tako kot ti, ko je tvoja nesreča napram Jobovi vendar malenkostna?« »Pustite to, mati,« reče Milan, »o saj sem skušal potrpeti, pa ne gre. Bega in moti me duh.« »Sin pomiri se, tvoja mati te prosi,« je rotila upadlega sina starka in se vstojila predenj s sklenjenima rokama. »Mati,« reče čez nekaj časa mladi gospodar in potegne z roko preko čela, »mati razburili sem se, ne zamerite mi, mati, oh, tako nesrečen sem, tako silno nesrečen,« in spustil se je v jok, v tisti krčevit jok, v katerem se pojavlja ves izraz obupanega duše, ki je podobna razvalinam nekdaj veličastnega poslopja. »Milan, dete moje,« je pravila Ana v vroče božajočega svojega uničenega otroka, »mlad si, močan, prenesel boš, pojdi na delo, pri delu boš manj mislil na to in se boš umiril.« »Na delo?« reče Milan bolestno, »na kakšno delo?« »O, za pet ran božjih, sin, saj je spomlad, treba se je pobrinjati za gospodarstvo.« »Za koga?« »Vprašaj? Zase!« »Jaz ne potrebujem ničesar,« reče čisto utrujen Milan. »Zopet si tak.« »Kaj pa potrebujem. Toliko imam, da bomo s tem že dočakali smrt.« »Saj nisi pri zavesti, sin,« vikne kljubovalno stara mati. »Sem, mati, sem,« reče Milan bolestno, »in rečem vam: nič več ne morem delati; manjka mi veselja do dela, manjka mi nekaj, kar bi me gnalo s smehljanjem na delo, nekaj, kar bi mi dajalo življenje in me delalo zadovoljenega in srečnega. Tega sedaj ni več. Kaj sem jaz? Kaj nisem podoben odsekanji veji v gozdu? Bil sem tako srečen, in tedaj, ko sem si zgradil že svoje lastno ognjišče — tedaj je med nas udaril kakor strela ponovni udarec usode, in uničil in razbil vse. In bojim se, mati, da je vseeno resnica, kar trde nekateri, da se maščujejo tudi mrtvi, in da smo mi vsi slabotne žrtve prokletstva divjega lovca. Jaz nimam več moči; — duševna smrt moje Milke je smrt tudi mojih telesnih sil. Dvoje živih mrtvecev sva. No, ali nisem srečnejši človek na tej nesrečni zemlji?« Zajokal je zopet nesrečni Milan in solze mu privrejo zopet v oči… Stara Ana je spoznala, da njena zgovornost in tudi vsa dobrohotna ljubezen ter prigovarjanje tu skoro nič ne izda. Ni bila kos neverjetni potrti, ki je razjedala duševne in telesne moči sicer junaškemu sinu. Zato si misli: kjer je človeška moč preslaba, tam naj pomaga oni, ki je še vedno naš oče. Drugo jutro se napravi zgodaj, pozove Milana ter reče: »Milan! Vidiš, vse smo storili, kar je v človeški moči, da bi se Milki obrnilo na bolje. Zakaj bi se z očitovanjem in neobrnjeno nebeškega Zdravnika, ki celi dušne in telesne rane?! Kjer človeška moč in zdravniška umetnost odrečeta, tam zamore vmes poseči tolažilno in zdravilno le roka božja. Jaz sem že veliko molila in prosila Boga; župnik mi je zagotavljal, da se tebe in Milke vsak dan spominja pri sv. maši; zakaj si pa ti tako hladen sedaj do Boga in do molitve? Boga nas velikokrat skuša, da bi mu pokazali, da ga res ljubimo, če smo zvesti tudi v nesreči.« Milan, ki se je to noč prvič po dolgem času nekoliko prespal, ni zavračal več dobrosrčnih materinih besed. Mirno posluša te krotke, zraven pa z občutkom, ki prevzema človeka, ko se zave, da morda- le še ni vse izgubljeno, odgovori: »Oh, mati, ali je sploh kaj upanja?« »Upanja? Kaj dvomiš? Ko bi vsi imeli tako malo zaupanja v božjo vsemogočnost, kakor ti v teh dneh božje preizkušnje, komu bi pa bilo obstati? Ne pozabi, kar pravi pregovor: Ko je stiska največja, je božja pomoč najbolj blizu. Zraven, se, bodi mož, zaupaj v nebesa; je naš dobri Oče, ki se od njega preje le veliko dobrega. Zakaj bi pa ne prenesel, če ti pošlje tudi kapljo grenkobe?« »Kapljo grenkobe?« ponovi Milan. »Cele posode grenkobe pijem; zdi se mi, da bom moral vse do dna izpiti.« »Veš, kaj mi je rekel nedavno g. župnik?« nadaljuje mati. »Bog hoče, da bi postal Milan res značajen mož, utrjen in okrepljen za vse slučaje življenja; zraven pa mora, ki bo vedel, da vse dobro prihaja od Boga. Zato mu je poslal tudi košček preizkušnje. Človeško življenje ni nikoli samo z rožami posuto. Zato se čisti v ognju, človekova ljubezen pa v ognju trpljenja in bridkosti. — Tako je govoril g. župnik, pa je tudi resnica! Mati Ana! Čujte, kaj vam povem! Jaz sem prepričan, da se ni vse izgubilo. Prav v tem slučaju se bo pokazalo, da kletev ne more škodovati nikomur, ako Bog ne pripusti. In dobroljivost božja ne bo pripustila, da bi po nedolžnem trpel človek, ki ni ničesar zagrešil. Bog je gospodar čez naše življenje, on odloča o naši sreči, on plačuje in kaznuje, ne pa človek, ki je zmešan, ali pa razdražen ter razburjen od hipnega sovraštva.« Milanu so materine besede očividno dobro dele. Tako živo jih je gledal v oči, kakor dober otrok, ki ga skrbna mati uči resnice krščanskega nauka. Začudno okrep­ljen in potolažen pravi materi: »Oh, pojdite še enkrat h g. župniku, pojdite, naj moli in prosi za nas; njega bo ljubi Bog res uslišal, nego nas.« »Saj sem se ravno danes namenila iti k njemu,« pravi Milan. »Najprej pojdem v cerkev, tam bom darovala sv. obhajilo zate in za Milko, potem pa se oglasim pri župniku, da izročim usmiljeno tvojo prošnjo. Povejte tudi, kako je z Milko. Čula sem, da je bil g. župnik te dni v mestu, da bi se prepričal, če je morda Milkino stanje kaj boljše.« »Hvala vam, mati, za ljubeznivost. Zdi se mi, da je posijal žarek upanja v moje srce. Tudi jaz hočem ubogati in prositi Boga, da nam preloži to breme in da nam dá dočakati boljših dni.« Ljudje, ki o nenadni nesreči tako radi govore ter prehitro napravijo svoje sodbe, da si naravnost hudega ne privoščijo, so se bili tudi o Milanovi družini dobro nagovorili. Vsi so se končno strinjali v eni sodbi: »Tu je kletev divjega lovca vmes; šlo bo vse takovo pot.« Eni so milovali mlado zakonsko dvojico, drugi so bili bolj neobčutni, češ, kaj takega se vsakemu lahko primeri. Toda prav v tem slučaju se je imelo pokazati, da človek ne sme prenaglo soditi in obsojati, kajti božja pota so neizvedljiva tudi v življenju posameznega človeka. Kakor je v naravi danes morda vihra in divji ples vetrov in oblakov, danes besneče grmenje, jutri najlepše in najmilejše solnce, zrak pa čvrst, čist in razkužen; prav tako je včasih v človeškem življenju. Danes se zdi, da se je vse zarotilo zoper tvojo srečo; čutiš zapuščenost, da bi skoraj zaklical z umirajočim Sinom božjim: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!« Jutri se pa nenadoma razprše temni oblaki, mline nezadovoljnosti grenke otožnosti, ostre nesreče; nad teboj pa se zasmehlja svetlo sonce z gorko božajočimi žarki notranjega miru, sreče in veselja. Ko je spomladansko solnce tistega dne že pošteno ogrevalo Milanovo domačijo, priskobila stara Ana nenavadno urnih korakov iz cerkve, oziroma iz župnišča domov. Nič se ni ustavila nikjer, kratki so bili njeni odgovori, če jo je ogovorila ta ali druga soseda. Srce ji je igralo v prsih, ko je razmišljala, kako bo blagodejno vplivala novica, ki jo je izvedela pri g. župniku. Ko stopi v sobo, najde Milana, klečečega pred malo podobo žalostne Matere božje. Še zganil se ni pri njenem vstopu. »Milan, ali ti nisem rekla?« — nagovori stara Ana, klečečega sina. Milan se obrne in zvedavo ter s polnimi očmi pričakuje, kaj neki bo se prišlo iz njenih ust. Ker se je pa Ana obotavljala in ni takoj nadaljevala, hoteč napraviti s svojo novico še večji vtis, povpraša v nekem negotovem, veselem pričakovanju Milan: »Kaj pa je posebnega? Kaj je naročil g. župnik?« »Nič ni naročil, ampak le priporočil,« pravi Ana, »naj še naprej molimo in zaupamo; kajti če bo šlo tako naprej — je zatrjeval g. župnik — se bo Milka v enem mesecu popolnoma zdrava vrnila k nam domov. Stara Ana je zopet preklicala, in motrila Milana, češ, kakšen vtis bo napravila ta polovico poročila na Milana.« Milanu je bilo v tem trenutku, kakor bi se prebudil iz težkih sanj, kakor bi se iznebili mučne more. Ni vedel, ali govori Ana za šalo ali zares, ali ga hoče samo pretentiti in varati. Kar je govoril, niso bili celi in vezani stavki, ampak samo pretrgane besede: »Kaj? Kako? Kdo je to povedal? Kje ste slišali? Ali je res? Ali je mogoče? Govorite, mati, kaj čaka? Da bi mogla Milka še ozdraviti… to ni mogoče…« »Čakaj, Milan. Vse ti bom povedala. Župnik je bil včeraj v mestu. Šel je osebno k zdravniku, ki mu je soselec, da ga je zaupno povprašal o Milkinem zdravju.« »No, in kaj je rekel?« — poizveduje Milan nestrpno. »Le potrpi. Župnik je vedel, da je ta njegov bivši soselec veščak v teh zadevah in v takih boleznih, ki se velikokrat pojavljajo pri otročnicah. Zato je pa zahteval, da smo Milko nemudoma poslali v njegovo zdravniško oskrbovanje. Že takrat mu je dal najboljše zagotovilo. Včeraj pa je rekel župniku, naj te potolaži in naj te zagotovi, da bo skoraj gotovo tekom enega meseca Milka popolnoma zdrava prišla domov in da se ji posledice prehlajanja ne bodo prav nič več poznale. Že sedaj govori popolnoma mirno in trezno. Ko jo je župnik obiskal, ga je takoj spoznala, ter mu popraševala, kako je doma, kako je s teboj, če si žalosten, če je polje obdelano, kje je pokopan mrtvo novoročenček in še mnogo drugega.« Milan je bil kakor nanovo rojen. Nekaj časa gleda staro mater, skoči k nji, pa jo objame ter se zjoka kakor otrok. »Hvala večnemu Bogu!« zakliče, več ni mogel govoriti. Ko od velike sreče prevzet zopet zbere svoje misli, pravi: »Zdaj pa moram sam h g. župniku, da mi vse natanko popiše in pove, kar je videl in izvedel. Pa tudi zahvaliti se mu moram za molitev in za vse, kar nam je dobrega storil v tej nesreči! Hvala Bogu, da le gre na bolje. Še upam, da bomo srečni. Zdaj vidim, in sem se sam prepričal, kako napačno ravna, kdor obupava in se dovolj trdno ne zanese na božjo dobrotljivost in vsemogočno previdnost.« Tudi Ani je stopila kri v glavo; vsa pomlajena se je zopet lotila dela in skrbi hišnega gospodarstva. Otroci, ki so bridko čutili nesrečno izpremenbo v hiši in v gospodarstvu, so zopet postajali delavni in veselo poskočili, ko jim je stara Ana pripovedovala, da naj le še malo potrpe; kmalu bo prišla Milka domov. Kako so se zopet zavezle stare ženice, ki so kakor v zmagoslavju svojih vraž ob nesreči Milkini stikale glave in prikimovale, češ: ali nismo rekle takrat ob poroki, da tukaj ne bo sreče. Zdaj pa kar naenkrat napoči glas, ki se je bliskoma širil po župniji: »Milka Milanova bo kmalu zdrava.« Skrben zdravnik, prijatelj župnikov, jo je rešil nesreče. Nič več je ni bledé. Nekaterim ženicam se je skrivala neka nevoščena misel, skoraj enaka škodoželjnosti, da so take skušnjave odbijale; je bila skoraj, da bi se to ne bilo zgodilo, kajti njih védežavska in proroška vednost, njih vraže so se v nič skušala poloma razsule in prišle v nič. Tega seveda niso upale ne izreči, še mislile take — obsode vredne — so jih plašile. Milan se je vrnil od župnika vesel, potolažen, vzravnan. Nekaj mladeniškega ponosa je bilo videti v njem. Veselje mu je žarelo iz oči. Odpravil se je takoj v mesto. Stari Ani pa je naročil, naj dobi delavcev — veliko in dosti, — da bodo opravili na polju, kar je bilo zamujenega. Čudno ni bilo tako daleč v mesto, vendar so bile ure, preden je videl Milko, silno dolge. Kdo bi mogel opisati njegovo začudenje, srečo in blaženost, ko je našel svojo ženo na vrtu, polnih lic, zdrave barve, modrega in zavestnega govorjenja. Solze veselja so stopile obema v oči, ko sta si segla v roke. »Oh Milka, kaj sem jaz pretrpel v tem času,« je naglašal Milan, po prvih pozdravnih besedah. »Jaz se šele zdaj zavedam nevarnosti, v kateri sem bila,« odgovori Milka. »Toda hvala Bogu — zdaj sem rešena, pravi zdravnik, ki se je trudil z menoj z izredno požrtvovalnostjo. Lahko bi šla že s teboj domov; vendar je bolje, da še nekoliko počakam, da se bom mogla potem zopet z veseljem lotiti gospodarstva, kakor poprej.« »Zdaj spoznavam,« pravi Milan, »da tukaj ni delovala le človeška skrb, ampak da nam je pomagal dobrotljivi Bog sam.« Čez mesec dni je bila Milka zopet krepka opora Milanove hiše. Prejšnje blagostanje se je povrnilo v družino. Milan ni bil samo veljaven posestnik, marveč tudi obče spoštovan občinski mož, ki je njega beseda imela povsod odločilno moč. Stara Ana je pa doživela srečo, da je zibala zdravega in čvrstega sinčka Milanovega — malega Milančka. e3ywcxv3fij60eavzirwhnxj4ryifjt 223955 223954 2026-04-26T16:07:14Z Spela.spr 10555 223955 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kletev divjega lovca | normaliziran naslov = | avtor = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1916}}'' št. 2-9, 11-20 | vir = dLib {{fc|dlib|I1J91US3|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|5OLXV0PZ|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|GPPK41WG|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|3CR8Z6TC|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|BAURSMFV|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|PROJZQZ5|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|V81XV27W|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|56W6H8ZR|s=?|9}}, dLib {{fc|dlib|RV5CUKA6|s=?|10}}, dLib {{fc|dlib|1975X159|s=?|11}}, dLib {{fc|dlib|6PA47IZF|s=?|12}}, dLib {{fc|dlib|F3A16ASG|s=?|13}}, dLib {{fc|dlib|NKF4VD6I|s=?|14}}, dLib {{fc|dlib|GSIHO2GQ|s=?|15}}, dLib {{fc|dlib|JNQ4B5C1|s=?|16}}, dLib {{fc|dlib|P42H7HLS|s=?|17}}, dLib {{fc|dlib|LCIWZUS1|s=?|18}}, dLib {{fc|dlib|M46AXY59|s=?|19}}, dLib {{fc|dlib|BS1OJV9G|s=?|20}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opombe = }} Bilo je pričetkom plodnih devetdesetih let, ko sem se prvič napotil v lepo Zalesje, in sicer na grad svojega velikega prijatelja, graščaka Miriča, ki me je nepresilno vabil na svoje krasno posestvo vedoč, kako globoko mi bodo segli v dušo tisti slikoviti zaleski bregovi s svojimi sočnimi vinogradi, tisti prijetni gaji, tiste cvetoče poljane. Grad je slonel kakor ptičje gnezdece na vzboknjenem gričku, ki so ob njegovem vznožju bile razvrščene male, preproste, a lične hišice, kakor piščeta krog koklje. Z druge strani so ga pa obkrožali solnčni pašniki, bujni vinogradi, plodna polja, zelene poljane. Vse to je z onim stoletnim, častitljivim grajskim poslopjem ustvarjalo v duši vsakega novodošlega gosta prijetno čustvo veselega razpoloženja, nenavadnega zadovoljstva, tihe sreče. Ko prideš do razgleda te prirodne krasote, vzklikneš nehote: »blagor vsem, ki trajno uživajo to zemeljsko srečo!« In ko gledaš to bajno, čarovito sliko, ko se naslajaš ob pestri, raznovrstnosti božje narave in človeškega truda, ti nehote zastane pogled ob hišici, ki se dviga na koncu vasi. Lepa je, nekam nenavadna, in zdi se, kakor bi kazila ubrano soglasje celotne slike. Dočim se vrste druge bele hišice okrog vitke vaške cerkvice kakor pomladanski zvončki okrog teloha, je ta poslednja kakor nevesta med devojkami. Nehote te zanimlje in iščeš s hitrimi vprašanji zadovoljiti svojo radovednost. Pri večerji, ki sta bila nanjo povabljena tudi dobrodušni učitelj in gosposki oče — tako so nazivali vaški nadvse skrbnega in ljubeznivega starčka — župnika, sem obrnil kmalu razgovor na to mikavno hiško. Začudil sem se nemalo, ko mi župnik razodene, da imenujejo vaščani to bivališče »dom prekletih«. »Da, gospod,« reče župnik, prizivajoč si dišečo smotko, ki mu jo je ponudil postrežljivi graščak; »nekam čuden in strašen je ta izraz, pa ima tudi precej podlage, dasi se glede lice te skrbno gosposke »vile« tega ne priča več. Kljub temu se je pa v ljudski govorici še vedno drži to nenavadno imenovanje. Povest o tej hiši je dolga in zanimiva; jutri, če vam bo drago me obiščite, vam bom povedal vse natančno, ker je v razburljivo zgodbo te hiše vpleteno deloma tudi moje ime.« »Na prvi pogled bi človek sodil,« pravi jaz, »da je vzrok temu imenu kako ljudsko praznoverje, kajti ljudska domišljija rada spravi v usodo človeškega življenja razburljive čarovniške bajke, ki se potem ohranijo od roda do roda.« »Da, se zgodi,« pravi župnik; »v tem slučaju pa nima nič opraviti ne bajka, ne praznoverje. Resnična zgodba, ki vam jo jutri povem, vas bo prepričala, koliko podlage ima to nič kaj prikupno ime »dom prekletih«.« Tukaj vam, cenjeni bralci, zapišem, kar sem slišal o »domu prekletih«. ==I.== Popoldne vročega avgustovega dne, ko se je solnce že precej nagnilo k zatónu, je korakal po ozki stezi goste hoste, ki se je razprostirala nedaleč od opisane vasi, počasi in oprezno človek pri kakih štiridesetih letih, visoke in močne postave, ostrega pogleda, z gosto brado obraščenega obraza, v katerem so se crtale temne poteze. Držeč levo roko na svoji dvocevki, ki mu je visela preko širokega in močnega ramena, je korakal oprezno se ozirajoč v levo in desno, in se izgubljal globlje v gosto in mrtvo hosto. V mrklem gozdu vlada tajinstvena, grobna tišina in plahi molk. Samo včasih prekine to tiho samoto poklanje suhadi, ki se je lomila pod težkimi koraki našega neznanca; postajal je vedno opreznejši, čim dalje je prodiral v gozd, obstal nekaj časa, poslušal in pogledaval okrog sebe ostro in pozorno ter vlekel na ušesa, če bi se čul odkod kak nevaren glas. Steza, po kateri je korakal nam še nepoznani lovec, je peljala do čarovite okrogle dolinice, opasane okrog z gostim drevjem in pokrite z najpestrejšo preprogo prerazličnega gozdnega cvetja. Ta dolinica v tisti poltemi, ki je že zavladala po gozdu, je bila tako omamna in skrivnostna, kakor je bil tajinstven pot našega neznanca, ki se je plazil ob robu dolinice sklonjen, ostro in napeto prežajoč okrog sebe. Po dobri uri in hotrspega in napornega pota, ko se je nahajal na nasprotni strani steze, po kateri je prišel v dolinico, je tiho zabriznil. Nedaleč, za nekoliko dreves globlje v goščavi, kjer se je skoro že izgubljal sled steze, se takoj začuje v odgovor istotako tih in rezek brlizg. Kmalu nato se prikaže izza gostega grmovja človek nizkega in slabotnega telesa, bledega in uplega obraza z demonskim izrazom, ki so ga sive in lokave oči delale še strašnejšega. Tudi on je oborožen s puško in izza pasa mu visi dolg lovski nož. Ko zazre našega prišleca, mu prikima z glavo v znak pozdrava in šepne tiho: »Peter, ali si koga srečal?« »Nikogar.« »V vasi?« »Nikogar.« »Se bojiš?« »Ne.« »Pojdi za menoj!« Peter ga je poslušal in oba sta zavila za velik kup vej, ki so bile liki zid zložene med dva hrasta, da jima je bilo v čvrsto in varno zavetišče. Tu sta odložila puške ter se ulegla na suho listje. S pritajenim glasom vpraša gozdni neznanec Petra: »Ali si kaj slišal o Marku?« »Pa od koga?« »Hm,« reče ozlovoljen drugi, »ves dan si bil v vasi, pa nisi mogel vprašati?« »Misliš, Joža, da ne bi vedel, zakaj vprašujem po njem?« reče Peter in pljune v stran. »Pametnemu zadostuje ena sama beseda.« »In če je gluh?« reče nevoljno Peter. »Potem naj ne gre na lov!« se odreže Joža in se usekne. Nastal je kratek molk. Čedalje bolj gosta tema je padala na gozd in mu dajala mrk izraz. »Slabe volje si Joža,« reče Peter nekoliko mileje. »Kako bi pa ne bil pri tebi! Ti si bil ves dan v vasi, pa nisi zvedel ne črne ne bele, jaz sem bil pa v gozdu, pa sem le nekaj ujel.« »Kaj takega?« reče Peter. »Da je odšel danes Marko v gozd, in da se povrne šele jutri,« de Joža in okoli ust mu zatrepče peklenski nasmeh. »Bog daj srečo!« vzklikne Peter in po temnem licu se mu spreleti izraz zadovoljstva. »Srečo! oh, hm,« reče porogljivo Joža, »daleč je sreča od divjega lovca. Se spominjaš, kako smo se prevarali lansko leto. Vsa vas je vpila: Marko odide v mesto, in mi smo se splazili, uverjeni v svojo varnost, semkaj, dobili najlepšo divjačino, in ko smo se napotili domov, je nastavil Marko, kakor da bi vzrasel iz zemlje, puško na nas, in ni smo pustili vse — pa bežali.« »Vem, vem,« reče tiho Peter; »ali kaj hočeš? Iznenadil nas je in ni bilo druge pomoči.« »In če se prikaže tako tudi danes?« reče naglo Joža ter upre v svojega pobratima svoj oštri pogled. »Danes?« ponovi Peter in mrko lice se mu še bolj zmrači. »Če bi stalo tudi najine glave, ha, Peter?« zastavi Joža odločno in mu pomoli desnico. »Tudi glavo,« odgovori ostro Peter in mu stisne mišičasto roko. ==II.== Peter in Joža sta si bila res prava prijatelja. V vasi so ju navadno imenovali »divja lovca«. Kakor sta se onadva ogibala ljudi, tako so se ljudje njiju. Svojo »obrt« sta opravljala že nekaj let. Edini v vasi, ki sta z njima mogla priti navzkrižje, je bil logar Marko, tako so nazivali vsi ljudje v vasi starega Vojčiča. Peter je bil blažje narave, kot njegov pobratim Joža. Pred nekaj leti, preden se je naselil v vasi — kdo ve odkod — potepne Joža, je bil Peter priden kmet, ki je posvečal vso skrb svoji družini in svojemu lepemu malemu gospodarstvu. Toda od tistega časa, ko se je sprijaznil z Jožo, se je Peter popolnoma izpremenil, kajti iz nekdaj marljivega gospodarja je postal lenuh, ki se je po cele dneve potepal po gozdovih, stikajoč in prežeč za divjačino. Čeprav je to ne samo mučen, temveč tudi opasen posel, se je Petru vendarle zdel boljši, kakor pa obdelovati polje in se brigati za družino. Vse preveč je verjel Joževim besedam, dokler ni postal prava igrača v rokah tega pokvarjenega človeka. Joža je bil za nekaj let starejši od Petra. Že na prvi pogled si mogel opaziti, da je to človek surove narave, ki ima v sebi bolj živalske nego človeške lastnosti. Ali neki poseben dar je imel, in to je bila njegova zgovornost — znana lastnost skoro vseh malopridnežev. Odkod se je priklatil v vas, ni vedel nihče; tako se je pa na tihem govorilo med ljudmi, da je prišel iz ječe, kjer je presedel dvajset let radi roparskega umora. S Petrom se je spoznal v krčmi na vasi in tamkaj sta se potem tudi večkrat sestajala. Joža je pričel pridno hoditi v dno k Petru. Že kmalu potem, ko sta se spoznala, se je mogla opaziti na Petru velika izprememba. Joža je znal s svojo zgovornostjo popolnoma obvladati Petrovo dušo; prepričal ga je, da je bolj dobičkonosen lov na divjačino, kakor pa obdelovanje malega posestva. Mogoče, da ga je pripravljal k temu zaključku tudi slaba letina, ki je tla ljudi tistega kraja že drugo leto. »Vidiš,« je rekel nekega večera Joža, ko je sedel s Petrom sam v krčmi v kotu, »mudiš se in delaš od ranega jutra do poznega večera, in ko misliš, da se ti povrne trud, pa ti pride nesreča v hišo. Lani je uničila vse toča, letošnje leto pa večni dež in mraz ugonobil polje. Kdo ve, kako bo k letu? In kam boš prišel pri teh razmerah? Ali ne vidiš poloma pred seboj?« »Sam polom, pri moji veri, nič drugega kot polom,« je potrjeval Peter, kimajoč zamišljeno z glavo. »Kolikor se spominjam, si imel lansko leto dva vola,« reče živo Joža; »kje jih imaš letos?« »Vem, kje so. Prodal si jih, ne zato, ker jih nisi potreboval, temveč ker si jih moral prodati. Družine imaš veliko, letine lani ni bilo, letos pa sam vidiš, da je ne bo nič: živeti se pa mora. Seveda, kaj ti je preostalo drugega, kakor prodati oba vola in se tako rešiti lakote.« »Prav praviš, Joža,« prizna Peter ves potrt. »Pa tudi sedaj mi boš pritrdil,« se zareži Joža; toda okrog ust se mu prikaže peklenski posmeh človeka, ki je prepričan, da je gospodar položaja, in da mu gre vse tako izpod rok kakor je zasnoval v svoji podli duši. »Pomisli,« nadaljuje s hinavsko-trdim glasom, »kaj boš začel potem, ko potrošiš te denarje, ki si jih dobil za vole. K letu ti bo treba čisto zagotovo kupiti žita, koruze, zabele in vsega, česar je treba, če boš hotel obdelati polje. Odkod vzeti denar? Boš šel k judu, da ti ga posodi? Potem pa kupi raje vrv, pa se obesi!« »Strašno je to življenje, neznosno,« je začel obupavati Peter. »Da, strašno je za ozkosrčne in malodušneže,« reče trdo Joža in izpije silo žganja. V sobi je nastala tišina. Ko mu prinese krčmar drugo silo, se Joža odkšlja in nadaljuje: »Življenje nas tepe vse. In človek, ki nima v rokah biča, da povrne udarec za udarcem, je podoben nemi živini, ki jo zamoreš bičati, dokler ne pogine pod udarci, pa bo vedno molčala. Pregovor pa pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Peter, tudi jaz sem revež. Podajva si roke, dve roki zamoreta več nego ena sama. Poglej tu pred seboj krasen gozd, bogat razne divjačine! Gozd nas nas hrani!« »Toda lovska karta?« se začudi Peter. »Lovske karte naj kupuje gospoda, ki nas stiska, ki nas trga in izrablja. Lovska karta daje pravico do lova. Toda mi poznamo samo pravico do življenja. Mi hočemo torej loviti samo po pravici življenjske karte,« zaključi ponosno Joža, nagne kozarec, izpije polovico in tleskne zadovoljno z jezikom. Peter je bil očitno ves iz sebe. Te besede, ti sklepi, ta način govora je popolnoma prevzel njegovo preprosto dušo, in tudi on je pil počasi iz svojega kozarčka, vlekel pipo in pljuval zamišljeno okrog sebe. Da bi mu bil kdo pogledal v tem trenutku v dušo, bi bil opazil, da se odigrava v njej huda borba, ki so jo povzročile Joževe besede. In vse zaman; naj je pomislil Peter tako ali tako, vedno je prišel do istega zaključka, da ima Joža prav — dokler ni slednjič ves pobit od svojih misli izrekel čisto iskreno: »Da, Joža, prav imaš, začniva od danes skupno novo življenje. Ta pot, ki smo po nji hodili sedaj, zapelje mojo dušo in družino v gotov propad. V imenu božjem!« »Tako je, pa na najino srečo in na srečo tvojih!« potrdi zadovoljno Joža. Poteze v njegovem obrazu so dobile tak izraz, da bi se človeku naježila koža, če bi ga videl pri luči. Oba sta ostala še dolgo v gostilni. Pogovarjala sta se o »novem življenju«, kakor ga je imenoval Peter. In ko je prišel Peter pozno ponoči domov, se je dolgo premetaval po postelji. Premišljeval je Joževe besede, ki so mu vedno bolj objemale dvomljivo dušo. V teh mislih se mu je vedno in vedno pojavljala v duši misel in skrb za družino, ki je ni videl rad v pomanjkanju. Bojazen, da bi morala njegova družina trpeti lakoto, je še bolj krepila v njem sklep, da postane Jožev tovariš. Pred očmi mu je bila neprestano bolna žena Katarina s petorico otrok. Najstarejša je bila Milka, deklica v osemnajstih letih in desna roka slabotni materi. Milka je bila mladenka, ki ji ni bilo enake v vasi. Pod njenim belim in gladkim čelom, ki so ga obkrožali bujni, črni lasje, se žarele kot dva oglja, omamljivim sijem njene velike temne oči. Preko njega in ko mleko belih, mladih lic, je razlivala v finih črtah sveža rdečica, ki je dajala temu obličju neko posebno dražest. Na njenih ko jagode rdečih ustnicah je plaval skoraj vedno nežen smehljaj. Bila je visoka, vitkega stasa kakor jelka, vedno hitra kakor srna, a blaga in mila kot bajna poletna noč. Iz njene duše, skromne, toda občutljive kot struna, je odsevala v prikupni milini notranja nedolžnost in nepokvarjenost. Tedaj, ko je bil oče še od cele vasi spoštovan kot marljiv in skrben gospodar, se ni vedela za žalost. S pesmijo je vstajala, s pesmijo je šla k počitku. Ali od tistega časa, odkar se je sprijaznil njen oče s tem Jožom, se je prikradel kakor tat v njeno dušo neki tajni nemir, neka zla slutnja, da to prijateljstvo ne bo prida. Kmalu se je na svojo žalost prepričala, da je njene slutnje niso varale. Gospodarstvo je začelo vedno bolj in bolj propadati; kdo ga pa naj vodi, če oče ta ni po ves dan doma; in tudi kadar je, tedaj je mrk, zamišljen, utrujen. Ni bilo dolgo, in jelo so se ogibati tudi njene tovarišice; — prezirale so hčer divjega lovca. To je bila huda rana, ki se je zasekala v njeno mlado, življenje in mlado srce. O, kolikokrat je s solzami v očeh prosila očeta, naj neha s tem sramotnim in življenju nevarnim poslom; ali vse zaman. Njegov zadirčni vzklik: »molči!« je bil vedno bolj rezok. Namesto s pesmijo in smehom, je vstajala in šla spat s solzo v očeh in z veliko boljo v srcu. — Kako pa naj poje prezirana hči divjega lovca?! Beda je prihajala v hišo vedno bolj. Tisti denar, ki ga je prinašal oče od prodaje, tihotapsko ubitih živali domov, kakor da bi bil preklet, ker je namesto blagostanja prinašal razdor, namesto sreče bedo. Peter je bil slep in gluh za vse. Varljiva nada, da bo bolje, ga je tako preslepila, da ni videl ne svoje lastne, kaj šele propasti svoje družine. Polje je ležalo napol obdelano, hlev je bil prazen, hiša dan za dnem slabša; — propad se je bližal z naglimi koraki. Za vse to je ostalo srce divjega lovca trdo — zasenčila ga je nada: bo že bolje! ==III.== Kakor smo že omenili, se je divjih lovcev Petra in Jožeta vse ogibalo in balo. Samo logar Marko Vojčič, ki so ga v vasi vsi, razen omenjene dvojice, spoštovali in ljubili, svest si svojih dolžnosti in pravic, ni poznal nikakega strahu. Marko je imel majhno družino: ženo Anko in sina Milana. Živeli so kakor golobje srečno in zadovoljno do tistega leta, ko se je pojavil v vasi Joža in začel z nesrečnim Petrom tihotapsko streljati po eraričnem gozdu divjačino. Ta dvojica je prizadejala staremu logarju toliko skrbi in bridkosti, da je zelo motilo družinsko srečo in mir. Često je, dober kakor je bil, vaškim divjim lovcem nekoliko izpregledal, toda kar je preveč, je pa preveč! Zastran sebe bi bil pozabil vse, toda bili so njegovi gospodarji, ki so zahtevali, da se gozd in divjačina straži, varuje in čuva. Služba je bila Marku nekaj nedotakljivega in svetega, da ni imel pokoja, kadar je slišal in izvedel, da so se nepoklicani lovci klatili po njegovem ozemlju. Odgovornost in teža službe, to je dobro vedel Marko; hudo mu je bilo, kadar je je to potrdil tudi njegov Milan, visok fant pri petindvajsetih letih, čigar sive oči se svetile kot dve iskri izpod lepega visokega čela. Pod pravilnim orlovskim nosom so bujno poganjali lepo gojeni črni brki, ki so dajali njegovemu obličju možat izraz. Milan je bil od narave obdarjen z zdravim razumom in zelo trezno razsodnostjo. Drugače pa je bil zelo žive čudi in duša trezno-veselega fantovstva v vasi. Če je treba napraviti kako igro, Milan je vedno prvi, ki jo vodi. Če je treba zapeti kako lepo pesem — Milan je, ki poje najprej s svojim lepim in močnim glasom. Starejši ljudje so ga takole ob dolgih večerih radi poslušali, ko jim je čital na glas dobre časopise in tolmačil tako, kakor malokdo. Milan je imel tudi na svojega očeta velik vpliv, in kakor je bil stari Marko že od narave dobrega srca, je postal še boljši ob plemenitem sinu. Že je padal mrak na zemljo in lahna sapica je razhlajala od silne dnevne vročine razgreti zrak. Na vasi je postalo živahno, kajti domačini so po napornem delu posedali vsak pred svojo hišo, kramljali in se hladili. Tudi logar Marko sedi z Milanom pred hišo, belo kot labud, držeč v ustih malo pipo in upirajoč oči v tla, kakor da je globoko zamišljen. Vidi se mu, da je danes nenavadno zatopljen v vznemirjenje ob njem. Milan se je zagledal nekam v daljo in včasih se je ozrl od strani na očeta, ki se je poznalo, da mu kipi nekaj v duši. »Oče, zakaj ste tako mračni danes?« reče nenadoma Milan. Marko gleda še nadalje samo v tla in odbija gostejše oblake dima. Milanu je bila ta molk zelo mučen, ker je videl, da tišči očeta težka skrb, ne da bi kaj komu potožil. Pa vseeno je človeku nekoliko laže, če more vsaj izreči, kar ga teži, razgostiti, pokramljati o svoji skrbi. »Oče, izpregovorite! Milan ginšej, povejte, kaj vam je? Ali se je kaj pripetilo? Morda se da še kaj popraviti.« »O, ne, ljubi sin, to se ne da več popraviti,« reče Marko s poudarkom pri vsaki besedi ter se namerno malce presede, ves obdan z gostim oblakom dima. »Vse se da, samo če se hoče,« reče Milan odločno. »Človek mora imeti samo voljo in trden sklep. Voljo trdno kakor jeklo, a sklep stalen kakor skala.« »Da, lahko je to rečeno,« pravi Marko in zamolklo: »ti vedno modruješ, toda v življenju je v resnici marsikaj drugače, kakor ti misliš.« »Kaj sem mar tudi jaz zakrivil vaše skrbi?« se začudi Milan. »Ti? Tudi ti si nekoliko udeležen pri tem, kar me razjeda, ko imam trezno pamet, moraš vedeti, da lopov ne kaže priznati,« pravi starec ostro. »Daj lopovu tudi suknjo s sebe, pa bo še gledal, kako ti bo slekel še srajco. In če ga gledaš, kako dela, tem drznejši in smelnejši bo.« »Ne razumem vas, oče,« reče Milan mirno, obrne se k očetu. »O kakšnih lopovih pa govorite?« »Kdo pa ima da več opraviti, nego ona dva potepina?« se razvnema stari pohlevni Marko in pogleda ostro Milana. »A, Peter in Joža!« se spomni Milan. »Kaj pa! Tebi je to seveda deveta briga; če pa bi dobil ti zaradi teh dveh zgag tako preko nosa, kakor so jo dali meni, ne vem, če bi rekel samo: a, Peter in Joža.« »Pa kaj se je zgodilo?« vpraša Milan naglo. »Sramota zame,« reče žalostno stari logar. »Pomisli, toliko let že služim; pošteno sem se trudil, veseli so bili z menoj vsi zadovoljni; nikoli nisem dobil še ukora, kaj šele kazen. A glej, danes sem dobil od erarja grajo, da površno opravljam svojo službo, da se klatijo divji lovci po mojem revirju ter neprestano odnašajo divjačino. Ti vidiš, kam me je privedla moja popustljivost, ki si mi zanjo ti še najbolj prigovarjal. Do sedaj,« reče odločno Marko, »sem jim gledal skoz prste, odslej pa nič več; naj govori postava in pravica!« »Ne razburjajte se, oče,« začne tolažiti in miriti Milan; »saj veste, da vsem ni moč ustreči.« »Zato pa, ker vsem ne morem in ne smem ustreči, hočem gledati, da ustrežem vsaj postavi, da slušam glas svoje vestí, ki me opozarja na svetost službene prisege.« Po kratkem molku nadaljuje Milan: »Ali ne pravi Kristus: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!« »Da, ta zapoved je lepa, najlepša,« de Marko; »toda ni vedno na mestu. Ali se pravi to ljubiti bližnjega, če ga pustim, da počne krivico, če s tem zanemarjam svojo dolžnost, bližnjemu pa dajem pohujšanje? Ali nisem že dovolj časa gledal Petru in Jožetu skoz prste? — Kaj sem s tem dosegel? To, da mi sedaj vest očita, in pa da sta onadva še drznejša postala. Jaz sem kriv, prav imajo oni, ki so me ukorili. Toda sedaj mora biti drugače!« »Anka,« pokliče Marko svojo ženo. Ko se pokaže žena na hišnem pragu, ji reče kratko: »Prinesi mi iz hiše dvocevko, potem grem.« »Kam greš na noč?« »Služba me kliče,« odgovori kratko logar. »Oče, bolje bi bilo, da ostanete danes doma,« se vmeša Milan. »Ne, v gozd grem; bi že moral tam biti,« reče Marko silno in prime za puško in naboje, ki mu jih je prinesla žena. »Marko,« ga prosi milo žena, »ostani danes doma, nič mi ni prav, da nas sedaj zapuščaš.« »Kaj češ, če pa moram! Poglej, že sedaj me dolže, da samo doma sedim, divji lovci pa pobijajo divjačino, kakor se jim zljubi,« reče mirneje Marko. »Oh, sram jih bodi,« zagodrnja jezno Anka. »Ej, kaj češ: nismo sami krivi, ampak Peter in Joža. Tista dva gospodarita po gozdu, kakor sama vata. Toda zgodil jima bo bom, da me bosta pomnila, dokler bosta živa,« reče Marko ostreje, pogleda še enkrat puško, se vzdigne in reče čisto mirno: »Lahko noč! Vrnemo se jutri zvečer.« »Oče, varujte se! Nikarte precenjevati službe, Boga pa in dušo zapostavljati!« mu zakliče pri odhodu Milan z nekako nemirnim, boječim glasom. »Lahko noč!« je bil odgovor starega logarja, ki se je oddaljil hitrih korakov. ==IV.== Nedelja je. Krščanski nauk je minil. Pred cerkvijo se zbirajo fantje, mladina drvi urnih korakov naprej, možakarji stoje v gruča, dekleta se urno odpravljajo proti domu; le nekaj se jih ustavi tam ob trgovčevem oknu, da si napasejo radovednost in ogledajo novosti preteklega tedna. Živahnost kmalu poneha, trg pred cerkvijo postaja mrtev; tuintam še kramlja kaka postarnejša ženica ter morda toži sosedi, kako lahkomiseln in zanikaren je sedanji rod. Logarjev Milan je po opravljeni pobožnosti v cerkvi hodil navadno malo po vasi, če v izobraževalnem društvu ni bilo ne pevske vaje, ne kake druge prireditve. Ta dan ga je pot privedla mimo hiše divjega lovca Petra. Svoj čas je tu sem sploh rada zahajala vaška mladina, ker je prostor pred hišo kot nalašč pripravljen za otroške igre. Zadnje čase je pa nekoliko ponehala živahnost na tem prostoru, ker so se ljudje nekoliko ogibali hiše nič dobro zaznamovanega lovca. Milan se je kljub temu odločil, da je krenil na ta konec vasi osobito, ker je že davno premišljeval, da bi bila najstarejša hči Petrova kaj dobra žena, če bi si kdaj hotel oskrbeti svoje ognjišče in svoje gospodarstvo. Ko prikorača zatopljen v svoje notranje skrbi tja, je bila družina divjega lovca zbrana pod senčnatim kostanjem poleg hiše. Malo v zadregi so bili, ko zagledajo Milana, kajti preteklo je že precej časa, kar ga ni bilo na spregled. Mati ga pozdravi prva ter povabi, naj bi se nekoliko ohladil v prijetni senci. Povabilu se Milan seveda ni hotel ustaviti. Začne se vsakdanji pomenek; toda videlo se je, da je neka ovira prišla vmes. Tako nekam mrtvo je bil pogovor; ni bilo pravega predmeta, ne posebnih novic. Kjerkoli je kdo začel, takoj je zmanjkalo snovi. Kar ni šlo, pa ni šlo naprej. »Milka,« prekine čez nekaj časa Milan neprijetni molk; »danes si pa nekam žalostna, zamišljena. Kaj pa se je zgodilo?« »Sama ne vem, kaj me draži,« se izgovarja. »Snoči sem imela tako grozne sanje, pa me ves dan motijo; kar ne morem se jih iznebiti.« »Pojdi, pojdi; ali si tudi ti tako lahkoverna, da veruješ praznim sanjam. Sanje so kakor pena, ki trenutno vzbuhne, se posuši, ali pa jo veter odnese.« »Včasih človeka res preveč motijo, pa tudi mučijo sanje,« pristavi mati. »Navadno takrat, kadar se ga loteva kakšna bolezen, ali pa če ga čez dan preveč bega nepotrebne skrbi.« Hotel je nekoliko izgovarjati Milko, ker jo je poznala, kako se je izpremenila, odkar je zašel oče na nevarna pota divjega lovca. Tudi Milka se izgovarja: »Saj tudi jaz nič ne dam na take stvari; toda tako me pa še nikdar nobene sanje niso zbegale, kot danes. V dušo mi je nekaj leglo, kakor neka črna slutnja; čutim, da sem nemirna, pa sama ne vem zakaj.« »Toliko časa že govorimo o teh sanjah,« pravi Milan, »pa še ne vemo ne, kaj se ti je sanjalo.« »Oh,« začne deklica, »videla sem v sanjah tako živo, kot bi se sedaj le godilo, kako je tam v gozdu neka čudna zver, ko je iskala hrane za mladiče, naletela na drugo, še bolj nemarno žival, jo napadla in toliko časa davila, da je mrtva zvalila na tla. Mladiče so cvilili in piskajoče cviljenje se mi je tako zapičilo v dušo, kakor bi mi še sedaj šumelo po ušesih.« — Deklica je obmolknila. »Bodi pametna,« jo tolaži mati. »To ne more nič pomeniti; saj ni čuda, če se ti je sanjalo o zvereh, ko slišiš tolikokrat doma govoriti o lovu in o zverjadi.« Po kratkem presledku pravi zamolklo-bolestno mladenka: »Oh — kako se bojim za svojega očeta!« Milan je dobro razumel to opazko, zato pristavi pomirjevalno: »Ne boj se! Tisti, ki misli tvoj oče najhuje o njem, je najboljši človek.« »Ali tvoj oče?« vpraša začudeno Milka. »Da,« reče kratko Milan. »Toda njegova služba?« ga spomni Milka. »Moč njegovega usmiljenja je večja, kakor službena dolžnost.« »Ali lahko se zgodi nesrečen slučaj,« reče deklica bolestno. »Pa kako da ravno danes?« se iznenadi Milan. »Bog pomagaj, ali je tvoj oče v gozdu?« vzklikne mati. »Odšel je sinoči,« reče Milan kratko. »Oh, in naš je tam,« zaječi mati. »Mislil je, da bo šel tvoj oče v mesto, ker je nedelja.« »Ne bojte se! Tudi če se snideta, ne bo prvič. Uverjen sem, da se povrneta zvečer oba srečno domov,« govori Milan tolažeče. »Oh, če bi bilo tako!« vzdihne deklica. »Bo!« reče živo Milan. »Vedi, tisti dobri Bog, ki vse vidi in vse more, jih bo varoval zarad nas! Če Bog da, bomo rešili vašega očeta dosedanjega načina življenja in ga privedli zopet na pravo pot.« »Povej kako?« vpraša naglo gospodinja. »Najin sveti zakon, najina poroka bo tudi njegova rešitev,« reče slovesno Milan — obrne se proti Milki. »Samo če bo hotel on dovoliti in pristati nanj?« de mati. »Seveda bo, nič se ne bojte!« Solnce je že začelo polagoma padati za one temne, velikanske gozdove, ki so zastirali vas v ozadju. Mladostno življenje, polno smeha in lepega petja se je razlegalo daleč na okoli, milo in glasno, gubeče se v tajinstvenem in temnem gozdu. Ta živahni živžav, to najlepše soglasje smeha in radosti prekine naenkrat močan odmev, ki je zvenel z groznim glasom iz globine gozda v besedah: »Pomagajte-e-e! Pomooo-o-č!« Po vasi je nastalo pravo razburjenje. Vse je gledalo prestrašeno in preplašeno. Čez trenotek, dva, se je zopet čul iz temnega gozda isti glas, ki je prihajal še bliže in jasneje: »Pomagajte-e-e!« Slednjič pridivja iz gozda človek in bližajoč se vasi, vpije na ves glas: »Ubil ga je!« in maha z rokama proti gozdu, kakor bi klical one, ki so drvenli od strahu in začudenja. »Ljudje!« zavpije ta človek, v katerem so vsi spoznali Jožo; »upo-mno ljudi,« zavpije ponovno, hiteč mimo Milana in Petrove družine. »Hitra v gozd, gozdar Marko je streljal na Petra.« Vsi so stali kakor okameneli; nihče se ni ganil. Joža je bilo strašno videti. Begal je okrog z razmršenimi lasmi, z odpeto srajco pod vratom. Njegovi pogledi so bili divji, polni sovraštva in jeze. V to tišino jekne, kakor ostrina noža, obupni krik: »Milan — Oče, oh, oče moj!« in uboga Milka, izmučena vsled neznanske bolečine, pade v nezavest. »Peter ubit!« se je vil grozničavi šepet nad glavami preplašenega ljudstva. Fantje, razen Milana, ki je ostal pri zbegani družini Petrovi, so se napotili z Jožom v gozd… Čez nekaj časa je prišla Milka zopet k sebi. Počasi se je dvigala in mrzlično gledala okrog sebe, kakor da je sanjala najstrašnejše sanje. Pogled je bil bolestn, nad vse žalosten. »Moje sanje,« reče s težko sapo, obrnjena proti Milanu, »in tvoj oče, ubijalec mojega!« Vroče in debele solze so se ji udrlе po bledem in obupanem obrazu. Milan je stal kakor pribit. Molčal je. Te besede so mu šumele po glavi kakor peklenski vrišč, in kakor da bi se mu morala zvaliti na prsi. Težko je dihal. »Milka,« reče komaj slišno mladenič, kakor bi iskal besedi, da bi se opravičil. »Milka, jaz nisem kriv.« »Nisi,« reče deklica; »Bog nas skuša.« Mati se je izkazala še najbolj junaško. Ni izpregovorila niti besedice, samo štela je. Tolažiti je jela zbegano družino, češ, morda pa ne bo tako hudo, morda je samo obstreljen. Bog je vsemogočen, morda pa je morebiti prav namenoma dopustil to nesrečo, da spravi Petra na dobro pot in ga iztrga iz pesti onega človeka. Med tem se je zbralo okrog skrušene družine mnogo vaščanov, zlasti ženskega sveta in otrok. »Oče, pojdem, samo da ga vidim,« zakliče bolestno Milka; »v gozd, v gozd moram!« Mladenič, ki so jo tolažile, so jo komaj zadržale in ji dajale poguma, češ, saj bo bolje. »V gozd moram; za božjo voljo vas prosim, pustite me,« je silila deklica, ki je bila od bolesti vsa omamljena. Za njenim mladim, nežnočutnim srcem je bila ta udarec prehud, pretežak. Tudi na mater in druge domače je bilo treba skoraj s silo vplivati, da so jih obdržali doma in deloma pomirili. Milan, ki je bil sam ne le potrt, ampak naravnost zlomljen, se je moral junaško boriti, da bolest ni planila na dan, marveč je ohranil še toliko prisebnosti duha, da je z drugimi vred mogel pomirjevalno vplivati na nesrečno družino. ==V.== V mali, enostavno urejeni sobici je ležal na beli, snažni postelji smrtno nevarno ranjen divji lovec Peter. Lice mu je bilo bledo in nepremično, izraz bolestn. Pri njem je sedela njegova žena, skrušena od žalosti in onemogla od hudega joka. Njeno voščeno in izmučeno obličje je izražalo globoko notranjo bolest. S svojo suho roko je gladila črne lase hčere Milke, ki je sedela pri materi na majhnem stolčku. V sobi je vladala velika tišina, in težko dihanje bolnikovo, tihi jok nesrečne žene in globoki, težki vzdihi potrte deklice so izpolnjevali to tišino tajinstveno in otožno. »Katarina,« reče s slabim glasom bolnik in odpre počasi oči, »ne jokaj, vse je zastonj, ker čutim, da so moji poslednji trenutki.« »Peter, ne govori tako, pri Bogu te prosim,« krikne ihtéča žena in bolestno zaplače. »Tudi on me je zapustil,« reče utrujeno bolnik. »Oče, ne izgubite vere in upanja v njegovo milost,« reče bolestno Milka, zroč mlitko in zapre utrujene oči. »Nisem je zaslužil,« reče Peter zamolklo in zapre utrujene oči. V sobi je zopet zavladala tišina. Na obrazu bolnikovem se je izražala vsa tista težka bol, ki je imela tuintam bolj duševni kot telesni značaj. Da, v duši ga je morila nepoželjna misel, kaj bo sedaj z njegovo družino, ko ostane brez skrbnika. Pred očmi se mu je prikazalo vse njegovo življenje, izpočetka tako rožno, srečno in mirno, a pozneje tako temno, tako skrbi polno in burno. In spomin na vse to, je napravil v njegovi duši tak vtis, mu je vnel nanovo ogenj očetovske ljubezni, da je hotel še enkrat videti svoje otročice — videti jih vsaj še poslednjič. »Katarina,« reče s slabotnim glasom Peter, »pokliči semkaj otroke, da jih vidim še zadnjikrat.« »Ne obupuj, Peter,« reče žena blago, »počakaj, da si opomoreš, in še dolgo boš z nami vsemi.« »Ne morem … čutim se vedno slabšega … pokliči jih, pokliči, Katarina,« — je govoril pretrgano bolnik. »Peter, Peter!« zajoka žena in se pripogne k ranjencu, kakor bi ga hotela oteti rokam brezčutne smrti. »Katarina, pokliči jih, žena, pokliči moje otroke!« prosi bolnik polslišno, pri tem pa privro v njegove ugasle, steklene oči solze — solze obupanja. Žena izgine iz sobe — tiho in brez šuma kakor senca. Bolnik je ležal nemirno. Bledo lice mu je včasih zadrhtelo, in v tem drhtenju si opazil trepet bolečine, trepet onemoglosti. Pri njegovi postelji je ostala še Milka. Svoje solzne oči je uprla v bolnega očeta. Videla je, kako ga moči vedno bolj zapuščajo, kako mu težko bol še bolj otežuje duševni nemir in skrb in strah za družino. Po kratkem molku odpre bolnik oči, se zagleda v Milkino razjokano obličje in začne s slabim, drhtečim glasom: »Milka, draga moja hčerka, premaguj se vsaj ti, kajti tvoje solze so samo materi bolečina. Saj vidiš, da jo bolezen vedno bolj tlači in jemlje; radi nje bodi močna in tolaži jo. Mene ne bo več, sirote moje … revčki … zapuščeni …« Naprej ni mogel. Vroče solze, polne obupa in roditeljskega sočutja, so mu privrele v motne in upale oči. Jokál je. Bil je to jok brez glasu, tisti jok, ki tiho pretaka težke solze bolečine kesanja, skrbi… Ženo, ki se ni dala prepričati, da bi bila za njenega moža resna smrtna nevarnost, je opozorila soseda, naj iz previdnosti pokliče gospoda župnika. »Katarina, pošlji, pošlji po gospoda, naj pride z Bogom, da ti ne bo vest očitala, če bi se v naglici pripetila kaka nesreča,« tako je prigovarjala soseda Lucija zbegani lovčevi ženi. Pristavila je pa še: »Veš, pri takihle ranah človek nič gotovega ne ve; zgodi se rado, da ranjenca kar naenkrat zvije krč — in po njem je. Tudi bi ne bilo napačno, če bi prišel zdravnik iz mesta, da bi pomagal, ako se sploh pomagati da.« Katarina, ki je bila drugače krščanska žena in bi ji bilo hudo, če bi se ji morala očitati v tem oziru nemarna brezbrižnost in površnost, se opravičuje, rekoč: »Oh, seveda bo prav, če pride gospod župnik z Bogom, dasi po moji sodbi ni tako hudo. Prosim te, ljuba soseda, skoči ti do župnišča in povej, kako je. Bo že župnik sam izprevidel, kaj je storiti.« Katarina zbere nato vso družino, da jo pelje pred bolnika. Počasi se odpro vrata male sobice in četvero otrok se približa z materjo očetovi postelji. Nemo so stopali in plašno gledali na očetov bledi obraz. Ko se vstopijo okrog postelje, obrne bolnik z veliko težavo glavo ter jih opazuje z obupnim ter mrklim pogledom… Za trenotek se izpremene bolestne poteze na ustnicah v prisiljen smeh nesrečnika, ki se pripravlja, da se sprijazni s smrtjo, pa se poslednjikrat poslavi od svojih dragih. »Otroci moji,« reče na smrt ranjeni divji lovec, »angelčki moji, radost moja,« glas se mu je začel tresti, »sirote moje!« je govoril nesrečni človek kakor v nezavesti, smejoč se in jokajoč vse obenem. »Ata, zakaj jokaš?« vpraša mala Anica, deklica v petem letu, ter se otroško ljubeznivo skloni k očetu. »Ker vas moram zapustiti, ljubčki moji!« reče v solzah Peter in zdihne težko. »Kam pa greš, ata?« se čudi otrok ter vpira velike modre oči zdaj na očeta, zdaj na mater; »ali boš šel zopet v gozd?« To vprašanje nedolžnega otroka je bilo divjemu lovcu kakor nož v srce. Zaprl je trudne svoje solzne oči in molčal. Toda čeprav so bile ustne njegove neme, njegov obraz je povedal več, kakor če bi govoril jezik. Da, tista beseda »gozd« je stresla dušo divjega lovca; pred njegovimi očmi je postajalo temno, se temneje, kakor v gozdu, če je bil ponoči v njem, ko je prežal na žival. Da, tisti gozd, ki je bil o njem prepričan, da ga osreči in mu prinese vsega potrebnega, ki je v njem mislil najti zakopan zaklad, tisti gozd je njegova smrt. Tisti gozd je vzrok bede, ki se bo zdaj naselila v družino, vzrok siromaštva, ki se s svojimi orlovskimi krili sedlo na njegov nekdaj tako srečni dom. Te misli so prevzele dušo divjega lovca kakor blisk; uvidel je slednjič tudi, da je kriv vsemu temu samo njegova lahkomiselnost, njegova lahkovernost. To spoznanje mu je nekoliko lajšalo bolečine, in lažje je pričakoval smrt, prepričan, da je to najboljša kazen za njegov greh. Toda otroci, družina! Da, smrt bo prikrajšala njegove bolečine, ali pa bo tudi zalečila rane družinici? »Nikdar!« zajepeče nesrečni človek obupno in se zagleda s strašnim pogledom v svoje sirote. »Otroci!« reče s slabim glasom, »pojdite sedaj, pojdite in ubogajte mamo in sestro, pojdite, zlati angelčki moji…« »Ata, ne ostani dolgo zunaj, ker nas je strah brez tebe,« reče Anica. »Otročiči, otročiči…« zaihti bolnik, položivši roko na srce. Njegovo ihtenje se je spajalo z jokom žene in hčere in trepetalo počasi po mali sobici. »Pojdite, otroci,« reče mati jokaje in jih odpelje tiho iz sobe. Bolnik se še dolgo ni mogel umiriti; Katarina in Milka sta se precej časa trudili, da se je nekoliko potolažil. »Peter, ne razburjaj se več, to ti še povečuje bolečine. Noč in spanje te bo okrepilo,« je govorila žena. »Meni ni rešitve,« reče žalostno bolnik. »Vse je v božjih rokah,« de Milka. »Tudi on me je pozabil.« »Veruj, Peter, božja dobrota je neskončna,« ga tolaži v polni veri in trdnem zaupanju Katarina. Nato hiti iz sobe, da bi poizvedela, če bo prišel župnik samo pogledat ali pa morda kar z Bogom. Milka ostane sama pri bolniku, ki zdihne: »Bog je milostiv, toda ne za take grešnike… ker drugače ne bi dopustil, da me je zadela krogla onega…« »Ne grešite vsaj sedaj ne,« ga hitro prekine Milka, »saj on ni kriv.« »On je moj ubijalec, in moj otrok ga brani!« zaječi bolestno ranjenec, in oko mu za trenutek vzplamti silne razjarjenosti in razplamtenosti. »Oče, saj ga ne branim!« zaihti deklica. »Molči!« sikne ogorčeno bolnik in zatisne utrujene oči. Čez neki časa začne zopet, a nekako slovesno, obenem pa rezko: »Ne jokaj, nesrečno dekle! Vse vem. Zdajna sem že izvedel vse, pa sem molčal. A sedaj, veš, pred svojo smrtjo, ti rečem, da bi te videl rajši mrtvo, kakor pa da bi te sin mojega ubijalca peljal kdaj pred oltar. Njegova nikdar ne boš in ne smeš biti; si slišala?« Milka se trese po vsem životu, zre nemo in plašno na očeta — in ne ve, kaj bi odgovorila. Zdaj se oglasi zopet bolnik in reče zapovedujoče: »Dekle, sem pojdi!« »Tu sem, oče!« »Poklekni!« »Oče!« »Poklekni! — Ali veš, kaj je otrok dolžan staršem?« »Vem, pokorščino.« »Ali si ti pokoren otrok?« »Oče, vselej sem vas ubogala.« »Dobro. Zdaj me poslušaj! Poslušaj umirajočega očeta. Ti si se, nekaj menila z Milanom…« »Oče! Nikoli ni bilo najmanjše stvarce, ki bi bila grešna pred Bogom!« »Poslušaj me! — Prisezi mi tu pri Bogu, da ne boš nikoli njegova žena in če bi te s povzdignjenimi rokami prosil.« »Oče, moj oče!« »Prisezi!« »Oče!« »Tedaj poslušaj: Če ga vzameš, naj bo pro…« »Oče!« — zakriči na ves glas zdvojena mladenka. »Če ga vzameš — ponovi bolnik — naj bo prekletstvo na tebi, na njem, na potomstvu…« Naprej ni mogel. Dekle se zgrudi na tla. Divjemu lovcu v grlu zahršči, omahne in izdihne. ==VI.== Ko se je boril divji lovec s smrtjo, je sedel v svoji hiši za hrastovo mizo logar Marko s svojo ženo Ano in sinom Milanom. Na obrazih vseh se je izražala neka pobitost, neki nemir, ki razžalji človeka po nesrečnem dejanju, ter mu pretresa razdražene živce. Stari Marko je gledal temno v tla, kakor bi se bal pogledati naravnost v oči ženi in sinu, ki sta sedela molče, sleherni zatopljen v svoje misli — in vse te misli so se združevale v eni stvari: strnile so se v bojazni za divjega lovca Petra. Te težke misli, ki se jih niso mogli znebiti, so postajale tembolj razburjive, čimbolj molčeči so bili. Zdelo se jim je, kakor bi neprestano nekdo klical moreče besede: »Uboj! Ubijalec! Morilec!« In čeprav so se vsi trije mučili vsak s svojimi mislimi, ne eden od njih se ni drznil prvi izpregovoriti nobene besede, kaj naj reče? Milan je čutil, da mu je kri prevroča, zato je molčal, ker je vedel, da bi utegnil s svojim ostrim glasom še hujše raniti kot storjeni čin — zločin. Stari Marko pa je bil v svoji duši globoko uverjen, da krivda ni na njem; vendar ta zavest se mu ni zdela tako čista in tiha, kakor jo je občutil doslej sicer pri vsakem dejanju svoje službe. Kakor da bi bila ta nedolžnost pod neko temno prevlečeno tančico, brez prave jasnosti, se mu je zdelo. In kolikorkrat se je hotel otresti teh misli, vselej je čutil, kakor bi mu zaklical neki notranji glas: »ubil si človeka!« In ta misel je preganjala mir njegovega poštenega srca. V te muke, v te temne misli, ki je padla vanje Vojčičeva družina, se je začul praga glas, ljubezniv in zvonek, kakor glas znanilca miru, glas župnika, ki je prišel tolažit tolažbe potrebne. »Mir in blagoslov tej hiši!« reče župnik svečano in stopi v sobo. Vsi so se zdramili. Župnikov prihod jih je očividno presenetil, toda samo za nekaj trenotkov, ker njegov ljubeznivi obraz in tisti blagi smehljaj, ki mu je počival krog ust, je deloval na njihove pobite duše kot žarek poletnega solnca, ko sije v temno, zastrto sobo. »Oh, prečastiti, kakšna sreča,« reče uslužno Marko in ponudi župniku stol. »Prišel sem,« reče duhovnik, »ker mi je nekaj velevlo, da moram še danes k vam.« »Nesreča, nesreča!« potoži Ana. »Hudo je res za vse je hudo —« reče župnik. »Toda kdor pozna našega Marka, poštenega kot čisto zlato, bo takoj napravil sodbo v srcu. Vsakdo ve, da je tu govorila le službena dolžnost, službena vest, ki veli: ali stori, kar veleva prisega, ali pa se odpovej službi!« »Strašna je taka služba, strašne posledice,« izpregovori Milan na pol glasno. »Nikomur niso znana pota Gospodova,« reče duhovnik. »Vse to je kazen božja za onega nesrečnika, ki je padel v kremplje vragove, ne da bi se jih rešil o pravem času.« »Pa ga je bilo treba ustreliti?« reče Milan nevoljno, »in roke svoje onečastiti s krvjo človeka zato, ker strelja divjačino, da preživi svojo družino.« »Milan, ne preganjaj se,« de oče. »Ali si poučen, kako je bilo, preden sem se poslužil zadnjega pometka? Nisem ti še pojasnil, da bi danes najbrž ti objokoval mene mrtvega, če ne bi bil storil jaz svoje dolžnosti. Sprožil sem v skrajni sili, drugače bi bilo po meni!« »Toda pomislite,« pravi Milan, »otroci z materjo, ki stoji gotovo že z eno nogo v grobu — kaj pa naj počno ti reveži brez očeta in rednika!« »Vprašaj ptice v zraku! Tisti, ki jih hrani, ki oblači lilije na polju, bo skrbel tudi za te nesrečne sirote,« reče župnik mirno. »Sin moj, ti sodiš to vse preostro,« reče stari logar, pogleda mirno Milana in izjavi slovesno: »Da si bil ti na mojem mestu, storil bi bil isto.« »Nikdar, oče!« reče mladenč živo, »ker, vedite, v tistem trenutku, ko bi pomeril s puško na očeta nesrečnika, bi se mi prikazali pred očmi podoba njegovih petero otrok, kako jokajo in zdihujejo, prepuščeni samim sebi. Vidite, ta pomislek bi mi vrgel puško iz rok in usmilil bi se nesrečnika, usmilil radi malih otrok.« »In ko bi napelil ta nesrečnik sam nate puško?« doda blago župnik. »Ne bi streljal, da bi prišlo do tega,« reče Milan. »Se ni dalo pomagati,« začne stari logar. »Dobro me poznate, prečastiti. Veste, da sem bogaboječ človek, in da ne bi storil ni trohice slabega. Toda v tem slučaju je hotel ali sam Bog tako, ali pa je bilo usojeno tako — zgoditi se je moralo.« V soboto zvečer sem odšel v gozd, ker sem vedel, da bosta ona dva nesrečnika gotovo zopet prišla lovit živali, in sem ju hotel zasačiti pri dejanju in ju naznaniti. Zaman sem taval po gozdu; ne duha, ne sluha ni bilo o kakem človeku. Tudi danes dopoldne sem blodil po gozdu, prepričan, da ju zalotim, ko bosta nesla plen, ker sem slišal, kako sta zarana jutraj precej globoko v gozdu pokrčala izstrelila svoji puški. Slutil sem, da sta prišla do plena, in da bosta popoldne ob solnčnem zahodu ali pozno v noči odšla s plenom domov. Da ne bosta šla po tem potu, ki vodi iz vasi naravnost v gozd, bilo mi je več kot jasno; zato sem šel po težje prehodnem potu, ki tudi sega globoko v gozd. Tako gredoč začujem nenadoma pogovor. Za vsak slučaj pripravim svojo puško misleč, da srečam divja lovca. Nisem se zmotil. Čez nekaj časa se prikažeta pred menoj. Nesla sta na kolu lepega srnjaka. Prvi je bil Joža in za njim Peter. Skočim zavpit in pozovem, da odložita živali. Oba sta se za hip ustrašila; očividno me nista nadejala. Trenutek pozneje se zbere Joža prvi in zavpije s surovim, strašnim glasom: »S pota, starec, sicer boš ležal!« Ne premaknem se, držeč puško za vsak slučaj pripravljeno. »Pes, nikdar več ne boš!« se zareže besno Joža, vrže na Petra divji pogled in zavpije zgroznim glasom: »Streljaj, bojazljivec!« V tem hipu vržeta oba živali na tla. Joža, ki mu je bila puška očividno prazna, izvleče dolg lovski nož in se pripravi za napad name, če bi Peter, kjer jez že nastavil puško na oko, izstrelil čilj. Jaz sem spoznal, da je moje življenje na vejici. Dva najbesnejša sovražnika proti meni! Kaj sem hotel? V hipu, kakor bi počil z rokama, namerim puško na Petra kot najnevarnejšega in izstrelim… Strašen pok se razleže po gozdu, obenem pa jekne obupni krik: »Joj, ubil me je!« Joža, to začuje, se izgubi s strašno kletvijo v gozdu, zapustivši prijatelja, ležečega v krvi. Takoj nato sem stopil k Petru, ki je hropel v nezavesti. Imel je veliko rano; takoj sem spoznal, da bo težko kaj ž njim. Pokleknil sem k nesrečniku, molil sem mu na ušesa besede kesanja ter zaupanja v božje usmiljenje. Čez nekaj časa začujem glasove ljudi, ki so prihajali bliže; zato sem zavil globlje v gozd, ker nisem maral, da me najde svet tamkaj. Bog mi je priča, da je bilo ravno tako,« konča stari logar svoje pripovedovanje, in kakor da mu je odleglo, zaokroži s svobodnim in mirnim očesom okrog mize. To logarjevo pripovedovanje je dirnilo vse globoko. Sedaj je bilo vsem jasno, da je bil Marko prisiljen, poslužiti se svojega orožja, in tudi Milanu samemu je bilo žal, da se je tako trdo in ostro izrazil prej napram očetu. »Da, oče,« reče fant obžalujoč prejšnjo svojo osornost, »priznam, da drugače niste mogli, ker je tudi vaše življenje viselo na niti. Nesrečni Peter je padel kot žrtev svojega brezdušnega tovariša.« »Bog mu odpusti,« dahne Ana, otirajoč si s predpasnikom solze. »Ali ste kaj slišali o onem nesrečniku, prečastiti?« reče Milan žalostno. »Slišal sem, da mu je hudo. Mene ni še nihče poklical tja; čakal sem že, a zaman. Sedaj grem takoj domov; ako ne bo nobenega povabila, se bom ponudil sam in pojdem k bolniku, da ga pripravim, če bi bila smrtna nevarnost. Vam pa, dragi moji, voščim mir in blagoslov. Potolažite se; pravica in ljudski glas je na vaši strani. Lahko noč!« Ko se je župnik poslovil od logarjevih, so ostali nekaj časa še skupaj, pogovarjajoč se samo o krvavem dogodku. Sobica je naenkrat oživela. Izginila je tista mrakobna potrtost, ki je težila zrak v njej, kakor mora; vsi so dihali nekam laže, govorili prosteje. Stari Marko je povedal, da poprosi v kratkem času za upokojitev, ker se je te nesrečne službe že naveličal. »In prav je tako,« reče Milan resno. »Imamo — hvala Bogu! — svoje zemljišče in svoje malo gospodarstvo, in moje roke so krepke in žilave, pa bomo živeli srečno in v miru. In potem ne pozabite,« poudari glasneje, »da vam bo Joža kar tako odpustil, ker ste ga ločili od edinega tovariša v vasi. Sovraštvo njegovega maščevanja se bo utešilo samo v vaši krvi, in gozd bi bil lahko nema priča njegovega zločina.« »Treba ga bo spraviti iz vasi,« reče stari logar. »Kako? Ali se mu more kaj dokazati? Ali boste imeli po Petrovi smrti kaj oprijemljivega, da se je Joža prvi navil na vas? Ne. Vsi vemo, da sta oba divja lovca, pa kaj jima moremo brez dokaza?« »Da, prav imaš,« reče Marko kratko. »Še par mesecev, pa poteče petindvajseto leto njegovega službovanja; dosti imam. Vem, da bo moj sovražnik prežal name, toda varoval se ga bom. In zopet se bo povrnil stari mir v našo hišo.« »Bog daj!« rečeta Ana in Milan — in kmalu se je podala družina k počitku. ==VII.== Po očetovi smrti je bila Milka duša zapuščene družine. Mati je postajala dan za dnem bolj slabotna. Dolgotrajna bolezen, ki je kakor črv razjedala sestav njenega telesa, sesajoč iz njega življenje in moč, je že skoro dokončala svoje uničevalno delo. Milka je negovala otroke, stregla materi, ki je že tako oslabela, da je morala ostati v postelji. Izpočetka je bilo vse to delo za mlado deklico prenaporno; ali že za nekoliko tednov se je tako priučila vsemu, da ji je šlo kaj urno izpod rok. Materi je postalo med tem še slabše. Suhi, težki kašelj jo je popolnoma izmučil — in vsa zdravila, ki so jih svetovale sosede, ji niso nič pomagala. »Mama,« reče nekega dne sorodnica Barba, sedeč pri bolnici, »ali je že bila pri tebi teta Cena? Ona je zelo izkušena, morda bi znala tudi za tvojo bolezen pogodi kako primerno zdravilo.« »Oj, bila je, bila,« reče bolnica s slabim glasom, »dala mi je tudi nekaj piti, toda zastonj. Nič ni koristilo. Meni ni več rešitve.« »Pojdi, mama, pojdi, pa ne govori tako,« jo tolaži sorodnica. »Saj smrt vendar še ni pred vrati. Upanja pa vendar ne smeš izgubiti.« »Upi so zmotljivi,« reče Katarina žalostno. »Toda treba je vse poskusiti!« reče prepričevalno Barba. »Kaj? Meni ne more nihče več pomagati, kot Bog. In on me bo rešil trpljenja in me vzel k sebi,« reče bolnica ter začne hudo kašljati. »Pa še ena žena je v vasi, ki bi ti mogla pomagati. Marsikateremu je že pomagala v raznih boleznih, pa bo morda tudi tebi, mama.« »Ali bi hotela k meni?« »Bi prišla, ker je dobrega in usmiljenega srca; samo ne vem, če bi ti bila všeč,« reče nekako negotovo Barba. »Samo povej, kdo je,« reče mirno bolnica. »Ej, v imenu božjem; Ana je, žena logarja Marka.« Bolnica pri tem imenu zatrepeče. Že samo to ime jo je navdajalo z nekim strahom, pa sama ni vedela zakaj. »Kdo, Ana?« reče z bolestnim nasmehljajem, »misliš, da bi me rešila, če bi vedela?« »Bi, mama, prav gotovo bi,« reče sorodnica prepričevalno. Katarina je molčala nekaj časa. Premišljevala je in ni hotela verjeti, da bi ji Ana, ki z njo že ni govorila več kot eno leto, mogla, ali pa hotela pomagati. Zdel se ji je prevelik jez, ki je bil med njo in Ano, jez, ki bi ga moglo pac premostiti usmiljenje. Splošno vse okolnosti so zabranjevale njuno zbližanje. In tedaj se je pa še spomnila poslednjih besed pokojnega moža. In gotovo se je zbal že same misli, da bi poklicala v svojo hišo Ano. »Ne, draga, ne,« reče bolnica z neko negotovostjo, »Ana ne more v mojo hišo, in če bi tudi dovolila, ne bi prišla.« »Prišla bi,« reče Barba z odločnim poudarkom, »kajti vprašala me je že po tebi; in ko bi ti vedela, kako ji je žal, da ti naše ženske niso mogle pomagati, bi drugače sodila o njej.« »In slednjič, kaj si pa napravila ti Ani, in kaj ona tebi? Ali je ona kriva nesrečnega slučaja, ki se je zgodil? No. Da bi bila ti na njenem mestu, ali bi se čutila kaj krivo? Prav gotovo ne. Le pusti, mama; pa naj pride in naj te pregleda in ti pomaga. Le pusti že zaradi svojih otrok. Pozabi, kar je bilo. Bog je hotel tako.« »Oh, Barba, ti ne veš vsega.« »Vse vem,« reče Barba umno, »in prav zato, ker vem, ti rečem, pokliči Ano.« »Bojim se…« »Njega?…« »Da, njega,« reče Katarina z neko grozo in se zagleda prestrašeno v svojo sorodnico. »Saj ni govoril nič z njo,« reče Barba. »Oh, vse je preklet! mi z njimi ne smemo priti v nobeno dotiko.« »Saj ni vedel, kaj govori.« »Bil je pri zavesti.« »Toda, da je ostal pri življenju, bi sodanes drugače…« »Bog ve.« »To veš tudi ti; le priznaj odkrito!« »No, ne poznam njega. — Ne bi izpremeni svoje sodbe.« »Draga mama, ne greši. — Živeti moraš za svoje otroke — poslušaj moj nasvet.« »Da, za svoje otroke!« je zašepetala onemoglo bolnica in hudo zakašljala. »Glej, mama,« nadaljuje sorodnica, »tudi Milan in stari Marko te od srca pomilujeta in ti želita, da bi se dolgo živela zaradi svojih otrok.« »Tudi Milan!« Nenavadno bolest je vzbudila ta beseda v duši nesrečne žene. Poznala je Milana že od mladih let. Fant je bil vedno dober, in tudi sedaj se ne ve o njem ničesar slabega. Toda vseeno, groza jo obhaja, ko samo pomisli na to ime, ker se tem imenom je zvezano tudi ime njene hčere, z obema strašna kletev ranjenega moža. Vedela je, kaj je nameraval Milan; njegovo pošteno namero, da bi vzel Milko v zakon, so vsi odobravali, a zdaj pa — ta nesrečna ovira, ki je po njeni sodbi raztrgala vse srečne vezi mladih zaročencev, vso srečo, ki se jima je tako dobrohotno bližala. Bila je trdno prepričana, da se njuni sreči ne bosta več odprli, in zato je verovala, da Petrovo prekletstvo ne bo padlo na njeno dete. In slednjič je prišla do prepričanja, da tudi Anin prihod v njeno hišo ne bi zaročencev bolj zbližal. »Zaradi otrok!« je mislila uboga žena, »da, zaradi otrok sem dolžna poskusiti vse, samo da ostanem pri življenju in otrokom za uteho.« »Barba,« reče bolnica v hudem kašlju, »pa naj pride Ana, zaradi otrok naj mi pomaga.« »Prišla bo,« reče Barba živo, »in če ti ona ne bo pomagala, ti ne bo nihče več.« »Pa bo prišla?« »Da, ona sama ti želi pomagati. Dobra je in plemenita ter te pomiluje.« »Kaj bodo rekli pa po vasi?« »Veseli bodo, ker bo s tem poravnano navidezno nasprotstvo in sovraštvo.« Te besede so pomirile bolnico in zaprla je svoje utrujene oči. Sorodnica Barba odide tiho iz sobe in pove v kuhinji Milki ves svoj razgovor z bolnico, in potem se napoti k logarjevim, kjer se je dogovorila z Ano o vsem in obenem pojasnila razmere v družini pokojnega divjega lovca. Drugega dne popoldne je obiskala bolnico s sorodnico Barbo tudi logarjeva žena Ana. Pozdrav med ženo divjega lovca in Ano je bil kratek, toda prisrčen. Veseleje se je moglo opaziti na obrazu bolnice, ko je zapazila pri svoji postelji ženo, ki ni poznala v svojem srcu sovraštva, ki pa jo je ona po krivici mrzila. Ali je bila mržnja? Ne, to ni bila mržnja, temveč nek čut, ki je odbijal vse osebe logarjeve družine. In sedaj stoji ta žena pred njo, stoji kot pomočnica v težki bolezni. Sedaj šele je spoznala Katarina, kako plemenito srce bije v prsih te žene. »Ana, hvala ti, da si prišla,« reče s solzami v očeh bolnica. »Dobra si, kakor si bila vedno. Odpusti mi, storila sem ti krivico.« »Ne očitaj si ničesar, Katarina. Samo dobri Bog naj ti da zdravje, drugo pa je vse dobro,« je odgovorila Ana sočutno, zroč pravcati odsev nekdaj zdrave in lepe svoje prijateljice. »Pa upaš, da je zame še rešitev?« se bolestno nasmehlja bolnica. »Če so se druge rešile, se boš tudi ti. Samo veruj in upa ne smeš izgubiti. Prinesla sem ti tukaj nekaj pila. Najmočnejša zelišča so notri, kar jih poznam. Pomagala je Lukčevi Hani, Gabrovčevi Maricki in mnogim drugim, in Bog bo dal, da bo tudi tebi pomagala. Vsako jutro izpij skodelico, pa vsak večer eno. Že čez nekaj dni se boš počutila krepkejšo, in tudi kašelj te ne bo več tako hudo nadlegoval. Prišla bom kmalu zopet in ti še prinesla teh zdravil.« »O, Bog ti plačaj, Ana!« se zahvali Katarina. »Ne zahvaljuj se preje, dokler ne ozdraviš,« se smehlja Ana. »Ozdravela pa boš, če se boš držala mojih navodil. Zaupaj pa tudi v božjo pomoč!« »Bom, bom, vse bom storila, kar želiš od mene, samo da me rešiš, zaradi otrok,« reče Katarina med solzami. »Vse bo še dobro, Katarina, samo ne obupuj,« jo potolaži Ana. »Glej, da boš kaj več spala, ker spanje te bo okrepilo.« Čez nekaj časa sta zapustili Ana in Barba bolnico, ki jo je od prenapornega kašlja zopet oblil mrzel pot. Nekam zamišljeno sta šli obe ženski proti domu. Kar ni šla beseda iz ust. Slednjič prekine Barba neprijetni molk in reče: »Kako sodiš o zdravilu, ki si ga dala bolnici?« »Kakor kaplja vode v morje.« »Potem si jo le tako tolažila.« »Potolažiti bolnika je zanj najboljše zdravilo.« »Pa je ni rešitve zanjo?« »Kje? draga.« »Ali se bo revica še dolgo mučila?« »Dvomim.« »Kako bi bilo, če bi ji dala še močnejše zdravilo?« »Prav tako, kakor bi hotela oživiti suho vejo.« »Uboga žena!« »Otroci, otroci ubogi; ona je srečna,« reče sočutno. »Greš kmalu zopet k njej?« »Čez dva dni najbrž.« »Torej le upaš, da jo rešiš.« »Ne, samo da jo potolažimo in pripravimo na smrt.« »Bog naj ji pomaga, če ji mi ne moremo,« konča Barba in obe ženi sta se razšli, krenivši vsaka proti svojemu domu. Preteklo je že nekaj mesecev po smrti divjega lovca, in Katarina se ni mogla niti premakniti več s postelje. Zaman so bili vsi zagovori in zdravila. Tisti nenasitni črv bolezni, ki požira pljuča, prsa in slednič uniči vse telo, se je pregloboko zajedel v pljuča nesrečne žene, in nič ga ni moglo več uničiti. Milka ji je bila kakor angel varih; podnevi in ponoči je sedela pri bolnici, da ji izpolni vsako najmanjšo željo. To je bilo prenaporno za njo, in zlasti tiste dolge noči, ki jih je prečula, niso ostale brez sledov. Prejšnja lepa rdečica je izginila z Milkinega obraza, a tudi po telesu je oslabela; venela je sirotica, kakor nežna cvetlica, če jo imaš v zatohlem in mračnem prostoru. Stara Ana je videla, kako deklica slabi, zato jo resno posvari, naj pazi tudi nekoliko na svoje zdravje in naj ne čuje cele noči. »Pametna si,« ji prigovarja ljubeznivo, »in tudi sama vidiš, da ni več rešitve za mater. Ne žrtvuj se torej čez mero. Storila si v vsakem oziru vso svojo dolžnost kot dober otrok. Kaj bi bilo, če se še tebe loti kaka bolezen? Zato ti rečem: varuj se in pripravi se na njeno smrt. Barba bo že prišla katerikrat, da te bo nadomeščala. Prepričana si pa lahko tudi, da bodo vse druge ženske v vasi vsem šle na roko. Le ubogaj me!« »Hvala lepa, mama hočem,« reče deklica mirno, ko je uvidela, da pazi Ana nanjo kakor prava rodna mati, hočeč preprečiti še o pravem času zlo. Bolnica je prejela med tem že svete zakramente in se tako pripravila za pot v večnost, čakajoč mirno trenutka, ko jo pozove angel smrti na pot. Nekega večera, ravno ko so bile pri njej obe sosedi Ana in Barba, skupaj z Milko, se je bolnici nenadoma silno poslabšalo. Težke znojne kaplje so ji padale s čela, in tudi že tako brezkrvni obraz je se bolj pomodrel. V sobi je vladala grobna tišina. Bolnica je samo včasih odprla na pol oči, pa jih je od velike slabosti zopet kmalu zaprla. Govoriti ni več mogla; vse moči so jo zapustile. Ob njeni postelji je sedela Barba in molila potihoma rožni venec, Milka pa je klečala pri postelji, nepremično zroč s solznimi očmi v umirajočo mater. Ana je držala svečo, da jo položi umirajoči prižgano v roke. Bolnica odpre oči — pa jih zopet zapre. Pogleda Milko, hoče ji še nekaj reči, pa ne more. Poskusi dvigniti roko, ki ji takoj omahne. Zopet jo oblije znoj, zopet napne svoje zadnje sile, da zakašlja. Krvava slina ji udari na usta, glavo obrne na drugo stran in obleži. Umrla je tiho in lahko, kakor je bilo tudi vse njeno življenje tiho in skromno. Pot v večnost ji je posvetila žena — logarja Marka… ==VIII.== V vasi so bili krvavi dogodek z divjim lovcem čisto pozabili. Vsem se je smilila sedaj njegova uboga družina, ki ji je bila Milka edina opora. Jožo so od tistega usodnega časa bolj redkokdaj videli — ogibal se je ljudi, kolikor je mogel. Logar Marko ga od takrat ni več zasledil v gozdu in je imel tako tudi mirnejše noči; komaj je čakal, da mine še dva meseca, ko bo dovršil petindvajset let svoje službe in da gre v pokoj. Njegovo malo gospodarstvo je uspevalo, bolje ni moglo, in Milan se je izkazal kot priden in izvrsten gospodar. Posebno se je veselil tistega časa, ko postane oče prost težke službe in bo užival v miru in blagoslovu božjem zadnje dni svojega življenja. Neke viharne noči sta sedela oče in sin sama pri mizi; razgovarjala sta se o gospodarskih zadevah in raznih potrebščinah, ki jih je kazalo še nabaviti za gospodarstvo. Stara Ana je že legla k počitku; tudi njo so začele počasi zapuščati sile. Pa kako ne bi! Kot dobra gospodinja je bila ves dan na nogah, vse je hotela sama postoriti in pogospodinjiti. Ni čudno, če je slednjič vendarle omagala. Pa to je prenašala vse z veseljem, saj je bila njena duša polna zadovoljstva, ko se je v hišo zopet povrnil tisti zaželeni mir. In ko sta se oče in sin tiho razgovarjala, se je zunaj vihrovo zaletavala divja burja, kakor da bi plesala peklenski ples; zaganjala se je v okna, potresala vrata in žvižgala vrh streh, da jo je bilo strah poslušati. Gosti oblaki, ki so lezli z vso svojo svinčeno težo nad vasjo, so dajali temni noči še groznejše lice. Kmalu se je začelo bliskati in grmeti, kakor da je vsa priroda podivjala. »Bog nas varuj hudega,« se je pokrižal stari logar, kadar se je zabliskalo in zagrmelo, da so se stresla vsa okna. »Nič dobrega ne pomeni ta vihar,« reče Milan in se zagleda v okno za hrbtom logarja Marka. V tem hipu se svetlo zabliska, burja zatuli, močan grom se razleže. Oče in sin se prekrižata. »Zdaj je pa prav blizu udarilo,« reče Marko nemirno. »Samo da ne bilo škode,« de Milan resno. »Dobro, da ste danes doma, oče.« »Pa je res sreča! Gozd je nevaren, če treska po njem. Pa četudi ne bi bilo nevarnosti, pusto, neprijetno, strašno je v taki vihri na prostem, kaj šele v gozdu.« Ko sta se tako pogovarjala, sta slišala čisto natančno, kako so zaškripala vrata na dvorišču, kakor da bi jih kdo odprl. Oba se iznenadeno pogledata. »Si slišal?« reče Marko tiho. »Vrata na dvorišču so se odprla.« »Ali jih nisi zaprl?« »Sem, in še zapah sem pogledal, če dobro drži.« »Hm, čudno; morda jih je burja.« »Ne verjamem, da bi jih mogla burja odpreti,« zanika Milan. »E, zlomka, kdo neki druge,« reče smehljaje se Marko. »Kdo se bo upal ob takem hudournju iz hiše?« »Vse je mogoče.« »Ti domišljaš?« se začudi Marko. »Da, dvomim; no, morda se pa motim. Vendar pa… Hudobni ljudje čezijo za svojo slabe namene slabega vremena.« »Ah, pojdi no, ob taki vihri!« »Da, ravno tako se neurje je najboljši plašč nečednim zločinom.« »Zločin? Nam?« reče Marko in pobledi. »Lahko tudi nam,« reče Milan, »ker naš sovražnik čaka, da nas zaloti ob ugodni priliki…« Marko se zamisli. Nato zopet zavija burja in začne na dvorišču loputati z vrati, ki so bila odprta. »Vrata je treba zapreti,« reče Marko in vstane. »Ne, oče!« reče s strahom Milan, »ali hočete ven? Nikdar, dokler sem jaz tukaj,« in zapre vrata. V tem trenutku se zopet zabliska, grom zabobni, toda po tem gromu postane okolica svetla. Stari Marko je gledal bled in široko odprtih oči skozi okno; — bil je kakor okamenel. Naenkrat ga zdrami strah glas sina, ki je klical z dvorišča: »Oče, oh, oče — ogenj, gorimo!« Marko skoči skozi vrata, plane na dvorišče in skoraj okameni vsled strašnega prizora: iz enega dela slamnatih streh se je že dvigal plamen v zrak. »Sem, oče, sem vode!« vpije Milan ter bega po dvorišču kakor brez uma in tem trenutku, ko se je logar približal ognju tako, da bi ves osvetljen, poči izza plota puška — in Marko se zgrudi brez zavesti na tla. »Ogenj! Ogenj!« so vpili že po vsi vasi; zraven pa je zavijala sapica in bobneli so gromi. Dočim so se nekateri trudili, da bi zbudili Marka k zavesti, so drugi vlačili iz hiše pohištvo in reševali, kar se je dalo v naglici še rešiti. Ker je pihala močna sapica, se je bilo bati, da bo odnesla utrinke tudi na sosednje hiše; večina jih je bila pokrita s slamo, zato je bila vsa vas v nevarnosti. Sapa je pihala med tem v smeri proti polju za logarjevo hišo, kjer ni bilo drugih poslopij, in tako se ni bilo treba bati večje nesreče. Za nekoliko ur je bilo mesto, kjer se je nahajala nekdaj logarjeva hiša, pusto pogorišče, ki se je iz njega tuintam še kadilo. Burja je medtem ponehala, oblaki so se raztrgali, tuintam se je videla kaka krpica jasnega neba. Marko je ležal pri sosedu še vedno v nezavesti. Krogla ga je zadela ravno v levo stran prsi in ga podrla. Nikdar se ne bo več dvignil starec — ubijalčevo oko je merilo silno dobro. Drugi dan je že prišla sodno-zdravniška komisija, potrdila smrt logarja Vojčiča in odredila njegov pokop; ostalo je še glavno delo oblasti: poiskati požigalca in ubijalca, — oba nedvomno v eni osebi. Preiskava se je začela in iz vsega, kar so povedali vaščani, se je dognalo, da je zažgal in logarja umoril divji lovec Joža. Milen sam ni mogel s svojim pričevanjem stvari nič razjasniti. Pripovedoval je, kako je šel na dvorišče, da zapre vrata, ki jih je požigalec pustil odprta — kar mu pogled obvisi na strešnem robu, ki je že na vso moč gorel. Bili je kakor iz sebe, klical očeta in ljudje spominjali so se samo tega, da je hipoma počila od neke puška in se je oče zgrudil brez besede na tla. Orožnikom ni preostajalo drugega, nego da so se podali iskat zločinca v gozd, kjer se je prav gotovo skrival. Hudodelstvo je tako razdražilo celo vas, da so se z orožniki tudi vaški fantje napotili zasledovat hudobneža. Že drugi dan predpoldnem se je čulo iz gozda silno vpitje, ki je spravilo vso vas pokoncu. Na stezi proti vasi se prikaže vsem tale prizor: Pred orožniki, ki so se njih bajoneti bliskali v zlatem solncu, je stopal Joža, uklenjen z verigo, zmršenih las, mrkega obraza in divjega pogleda. Za orožniki je stopala hrupno in šumno cela tropa vaške mladine; nekateri starejši so psovali zločinca, ki je nemo korakal pred orožniki, kakor stroj brez krvi. Ko pridejo v vas, izbruhne med vaščani prava sveta jeza v vsej moči; ogorčenje med množico je raslo s tako silo, da so morali orožniki miriti in ljudi odganjati, da bi se ljudska strast sama ne maščevala nad ubijalcem in požigalcem. Orožniki so mirili spočetka z besedami, a ko je bila vsaka beseda zaman in je bilo življenje hudodelca v nevarnosti, so prijeli za orožje in zapretili, da nastopijo z ostrino, če se množica ne razkropi. Ljudstvo se je slednjič pomirilo in spremljalo s stisnjenimi pestmi in z ostrimi besedami ničvredneža, ki so ga odpeljali orožniki na vozu v mesto — pred sodišče. Joža je preiskovalnemu sodniku izprva tajil, toda veščemu strokovnjaku se je hitro posrečilo, da ga je spravil v razna protislovja, in da je Joža slednjič skoro ponosljivo izjavil: »Da, zažgal sem in ubil sem ga jaz, da maščujem svojega prijatelja.« »Toda taka maščevanja niso navadna v naših krajih, reče sodnik; zraven pa tudi kaznovanje, ni prepuščeno posamezniku, marveč tistim, ki so za to postavljeni.« »To me nič ne briga. Zaklel sem se, da se bom krvavo maščeval nad starcem, svojo prisego sem izpolnil, in vi me obesite, če me hočete, ne menim se nič za to.« »In vam ni žal?« »Žal?« se zasmeje s peklenskim smehom ubijalec, »zakaj, čemu bi mi neka bilo žal? Ali je bilo njemu žal ubiti človeka, čigar žena je bila z eno nogo skoraj že v grobu in čigar štirje otroci so vpili lačni po hiši?« »To je druga stvar,« reče sodnik strogo. »Ravni logar se je moral v nujni samoobrambi poslužiti svojega orožja.« »To mi je vseeno; jaz sem hotel maščevati svojega tovariša,« reče zločinec kljubovalno. »Ne, niste smeli, ker je to proti božji, naravni in proti cesarski postavi,« reče sodnik strogo. »Preziram te zakone, ki z ene strani dovoljujejo ljudem streljati kot živali, z druge pa zabranjujejo maščevanje na takih krvolokih.« Ta skrajna osornost hudodelca je uverila sodnika, da nima opraviti s trdovratnim zločincem, ki za njim pravica ne sme imeti nobenega usmiljenja. Čez nekaj tednov je bila glavna razprava proti divjemu lovcu Joži, ki je bil obtožen radi požiga in zavratnega umora. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalih, ki je bila potem potem najvišje milosti izpremenjena v dosmrtno ječo. Zares, težka nesreča je zadela Vojčičevo družino. Čez noč so postali reveži skoraj brez vsega. Ker je bila hiša lesena, je zgorela do temelja, in samo požrtvovalnosti sosedov se je posrečilo, da so v neverjetni naglici izpraznili vso hišo. Tako so rešili vse, kar se je nahajalo v njej. Prvo pomoč je dobila nesrečna družina pri starem gospodu župniku, ki je poklical Ano in Milana v svojo župnišče, dokler si ne zgradita nove hišice in si ne uredita novega doma. Samo vsled Milanove delavnosti in dobrosrčnosti vaščanov, ki so bili priljubljenemu mladeniču krepke in železne volje v vsem na roko, je bilo mogoče, da se je v kratkem času sezidala na istem mestu hišica, ki je bila skoro lepša od prve. Ni še preteklo leto dni, ko je Milan zopet gospodaril v lični hišici. V svoji novi domačiji je razvil Milan izredno delavnost; trudil se je z vso vnemo od rane zore do poznega mraka, samo da si zopet opomore, da ne bo treba njegovi materi na stare dni stradati. K njegovi delavnosti mu je prav dobro došla tudi delna očetova pokojnina. Ni bilo veliko, a bil je stalen in gotov priboljšek, ki se je dalo z njim vsak mesec stalno razpolagati. In tako je potekalo njegovo življenje v delu in marljivosti — žilava narava človeka je krepko kljubovala nemili usodi. Stara Ana, videč svojega sina, kako se trudi v potu svojega obraza za dom, je rekla često solznih oči: »Oh Milan, kako sem srečna s teboj!« Ta pohvala je bila za dobrega sina zadostno plačilo. Takoj je bil srečen ob takih besedah, da bi bil najraje skočil k starki in poljubil njeno od skrbi in bolečin razorano čelo. »Srečna sem, dragi Milan, srečna; toda to me boli, da ti ne morem tako pomagati, kakor bi ti kaka mlajša gospodinja.« »Pojdite, mama, pojdite; vi ste še za dve drugi,« reče Milan v smehu, držeč se, kakor bi je ne razumel. »E, Milan, lahko se je tebi šaliti, ko si še mlad; od mene stare se je pa smeh že poslovil,« vzdihne Ana in začne trejati lonce po ognjišču. Večkrat se je razpredel med njima tak razgovor; — toda Milan je obrnil besede vedno na drugo, kakor bi mu ne bilo všeč, če je mati sprožila to stvar. Starka se je včasih tudi resno razvnela zaradi tega; toda Milan jo je znal tako razorožiti, da se je slednjič še sama smejala z njim. Nekega dne zvečer je bila pa Ana nekam nenavadno resna. Ko sta povečerjala, reče Ana resno: »Koruzo bo treba okopati jutri.« »Da, čas bo, mati.« »Koliko težakov bo treba?« »Kake štiri poleg mene,« reče Milan mirno. »Potem pride košnja na vrsto.« »Da, košnja; pa huda bo letos, kajti trave še davno niso bile tako goste in velike, kot letos.« »Hvala Bogu!« »Koliko koscev bomo pa najeli?« »Jih bo težko dobiti toliko, da bi en dan pokosili.« »Praviš, da boš kupil še eno kravo?« »Nobena škoda ne bo, če bo pri hiši več mleka. Sir in maslo se lahko proda,« reče Milan. »Toda mati,« vpraša resno, »kaj pa me izprašujete to danes?« »Ravno prav vprašam,« de mati. »Vidiš, vedno več ljudi bo, treba bo tudi vedno več kuhati, več delati, toda v hiši sem sama. Pa bi še bilo kako, ko bi bila mlajša ali moje moči pešajo, jaz bom hitro doživela. Zdaj pa nobenega počitka! Gospodarstvo smo lepo povzdignili; da pa ne bo šlo vse nazaj, bomo morali gledati, da vzamejo delo v roke mlajše moči.« »Ali mati, zopet me hočete dražiti,« reče Milan. »Danes me pa ne boš premotil s svojo šegavostjo. Zakaj pa prikrivaš meni, kar ni nobena tajnost več?« reče ostreje Ana. »Ali je lepo, da skrivaš pred svojo materjo to, kar bi morala ona prva vedeti?« »Mati, nikarte ne,« reče Milan. »Vedno mi govoriš tako; toda danes se pa s šalo ne dam odgnati,« reče starka ostro. »Povej kratko, ali misliš na ženitev in kdaj nameravaš pripeljati novo gospodinjo v hišo?« Milan je molčal. Bil je nekam zmeden. Ni se nadejal, da ga bo naskočila mati s takim vprašanjem. »Kako da ne odgovoriš? Ali te je zbegala smrt divjega lovca?« Milan jo ostro pogleda. Kri mu je udarila v obraz in odgovori kratko: »Mama, ali vam je Milka po volji?« »Boljše in vrednejše snahe mi ni treba.« »Hvala, mama,« reče s srečnim pogledom Milan in pristavi: »Dokler bom živ, vam bom hvaležen.« »No, vidiš,« pravi mati polna radostnih solz, »sedaj sem lahko zadovoljna, ko vem, da mi pripelješ v hišo pridno in pošteno nevesto, ki nam bo samo v čast. Ali nisva mogla tega prej razvozlati?« »E, mama, vedno sem mislil, da ste me hoteli samo dražiti.« »Pojdi, norček,« reče Ana v smehu, »še skoraj pojemam od dela, ali naj te potem dražim s svojimi resnimi vprašanji!« Mati in sin sta se nasmejala od srca, in ta smeh je zvenel v mali, čedni sobici tako srebrozvonko, tako milo in polno, kakor smeh dveh src, ki občutita vso srečo materinske požrtvovalnosti in sinovske ljubezni. ==IX.== Minilo je bilo že precej časa po smrti divjega lovca. Ljudje so od srca milovali obe družini; prav posebno usmiljenje so imeli do družine nesrečnega divjega lovca, ki je ostala brez moške glave, prepuščena sama skrbi mlade deklice. In kakor so se za življenja divjega lovca ogibali tudi njegove hčerke Milke, tako so jo zdaj vsi pomilovali — njena nesreča jim je omehčala srce. Posebno se je brigal za Petrovo družino stari župnik, ki je prihajal često k njim, jih tolažil v žalosti in jim svetoval in pomagal. Milka je gospodu čisto vse zaupala; — njeno srce se ni znalo potvarjati. Nekega dne se je gredoč s svojega običajnega popoldanskega izprehoda zopet oglasil župnik v hiši divjega lovca, da vidi, kaj počno otroci, da jim prinese, kakor navadno, mal prigrizek. Z dobrodušno, krepko besedo pozdravi Milko: »No, kako je, Milka? Ste vsi zdravi? So otroči pridni?« »Hvala lepa, gospod župnik, vsi smo zdravi, in tudi otroci so dovolj pridni in ubogljivi.« »No, prav, prav; me srčno veseli, da je vse v redu,« reče župnik in sede na klopico pred hišo. »Kako pa s teboj, Milka? Že nekaj dni te nisem videl; zdravnik mi je zapovedal, da sem moral ostati na dorčem v sobi.« »Tako? Ste bili bolni?« reče Milka sočutno. »Nič, nič posebnega; samo malo prehlada je bilo,« zamahne župnik z roko. »No, kako pa s tvojim gospodinjstvom?« »Dobro, gospod župnik, dela veliko; a hvala Bogu, zdrava sem in mlada, pa že zmagujem za silo.« »Da, da, mladost je močna,« reče župnik zamišljeno. »Mladost prenese tudi najtežje udarce. Kadar se spomnim tebe, mi pride nehote na misel tudi Vojčičev Milan; da, tudi on je pretrpel mnogo; a glej, stoji kakor hrast sredi viharja.« Ko je župnik tako premišljeval, ne kako sam zase govoril, so se Milki izpremenile barve po obrazu. »Bog, ali on že ve?« se je začudila preplašena deklica; bila je v zadregi, kaj bi odgovorila. Župnik je opazil dekličino rdečico na licih, pa se je malo pošalil, da bi jo rešil sitnega položaja: »Milka, kaj ti je danes? Nekam preveč si mi raztresena!« »O, nič prečastiti,« se zagovori deklica še v večji zadregi. »Je, je nekaj,« reče župnik mirno, »in vem tudi kaj. Ni mi treba nič lajati. Kar je poštenega — in tvoja namera, da hočeš dati pridnemu in zglednemu Milanu roko v zakon, je gotovo poštena in hvale vredna, — kar je poštenega, pravim, tega se človeku ni treba bati, ne sramovati. Jaz zaenkrat ne morem drugega reči, nego Bog vama daj srečo in blagoslov!« Deklica je bila ob teh nepričakovanih pohvalnih besedah, ki jih je izustil častitljivi župnik, bogat po znanju in izkušnjah, tako presenečena, da ni mogla nič odgovoriti, marveč se je približala spoštljivo župniku ter mu v znak hvaležnosti poljubila roko. »Še enkrat: Bog daj srečo, Milka! Milan je pošten fant, in ti si tudi poštena, pridna in marljiva; takih žen in nevest si želimo, pa bi bilo vse bolje po naših družinah.« »Toda, prečastiti, mojo dušo obhajajo tako črne slutnje, kadar se spomnim, da bom …« tu ji beseda zastane, ni se mogla izraziti. Župnik se spomni, kaj jo teži, kajti ni mu bilo neznano, kako je umiral njen oče. Zato sam poseže v besedo in pravi: »Nič, nič ne premišljuj. To so bojazni, ki nimajo resne podlage. Človek, ki ima čisto vest, je v varstvu božjem, in nič se mu ne pripeti brez volje božje.« »Toda ono očetovo prekletstvo, prečastiti! Meni vse nekaj pravi, da ne delam prav, ker delam proti njegovi volji.« »Ogljibi se, Milka, teh predsodkov. Tvoj rajni oče se ni zavedal, kaj je govoril. Prevladovala je strast v njem. Tudi se ni resno vprašal, kdo je kriv nesreče? On je videl v Marku samo svojega ubijalca in ga kot takega črtil z ono silno mržnjo, ki človeka prevzame v takem hipu. Ko bi bil par dni več živel, ko bi bil jaz pravočasno poklican k njemu, pa bi se bilo vse poravnalo. Krivo je to, ker ste mislili, da smrtne nevarnosti v tistem trenutku še ni bilo. — Hipna jeza je potemnila tvojemu očetu pamet, da je izrekel strašne besede prekletstva. Če bi bil Peter še živ in bi se bil ogibal družine tistega svojega zapeljivca Jože, pa bi bil pošten in marljiv gospodar kakor prej, in bi istotako odobraval vajino zvezo, kakor jaz in vsakdo, ki ne pozna zavisti. Sedaj, ko tudi Marka že krije črna zemlja — se udajta v voljo božjo in zavestita z združenimi močmi v morje življenja. Medsebojna ljubezen vama bo dala moči. Povej mi, ali ste se že zmenili?« »Že.« »No, kaj pa čakate še potem?« reče smehljaje se župnik. »Kaj premišljujete? Osamljeni ste eni, in drugi. Ti se trudiš in mučiš na eni, a on in njegova mati na drugi strani. Ali je to pametno?« Deklica je sramežljivo povesila oči in strmela nepremično v tla. Končno pa pravi: »Nismo se še o vsem dogovorili, prečastiti.« »Ali misliš,« reče župnik resno, »da bi mogel biti jaz grobar vajine sreče? Milka, tebe in Milana poznam in cenim, ker sta tega vredna. Zato pravim: Nič več odlašati! Nebo bo podelilo vse svoje milosti, — jaz pa vaju bom še to nedeljo oklical v cerkvi.« Solze polne zahvale in sreče so orosile Milkine oči, in za to župnikovo dobroto ni mogla najti besed, s katerimi bi se mu mogla zahvaliti; rekla je samo: »Bog vam, gospod župnik, plačaj stotero preveliko skrb, ki jo imate zame in za našo hišo!« Stari župnik se napoti s počasnim korakom proti župnišču, globoko prepričan, da je storil plemenito delo ljubezni. Minile so tri nedelje, ko je župnik oklical Milana in Milko ter celi občini naznanil, da jo bilo nasprotstvo med dvema hišama v župniji le navidezno in da je krščanska ljubezen premagala vse ovire. Oklic se je raznesel po vasi kot glas velikega zvona; fantje in mladina se je veselila ženitovanja; starejši ljudje pa, ki so se sestajali tuintam, so molčali zamišljeno z glavami in govorili: »E, e, nič dobrega ne bo iz tega!« V vasi je užival velik ugled zlasti Lovričev stric, starec pri devetdesetih letih; pri njem se je zbralo nekaj starejših vaščanov, da čujejo, kaj on misli o tem. »Preveč me vprašate,« reče Lovričev stric. »Kaj bo z njima? To ve sam Bog. Danes je svet pokvarjen in se ne zmeni več za opomine. Neveste so slepe in trmaste; če bi jim še tako branil, če bi jih še tako svaril, — nič ne pomaga. Kadar gre za možitev, hoče z glavo skoz zid. Čudno je le to, da veže duhovnik, služabnik božji, dve duši, ki leži na njih prekletstvo!« »Prav govori stric, prav,« so potrjevali nekateri možakarji. »Da, ljudje moji,« nadaljuje Lovričev stric, »že dosti sem doživel in videl na svetu, in vem, da se maščujejo tudi mrtvi, če se jim ne izpolni poslednja volja. Pri teh dveh se pa poslednja želja nevestinega očita zametuje; zato se pa sedaj bojim,« reče starec svečano, »da bom še jaz doživel strašne posledice kletve, ki jo je izustil divji lovec Peter.« Kakor strah, tako so tudi ženice, stiskajoče se krog peči, obsojale zvezo teh dveh mladih ljudi, ki je počivala na njih kletvi umirajočega. Stare praznoverke so komaj čakale nedelje — dneva poroke — da vidijo, kako bodo gorele sveče na oltarju; kajti iz plamena teh sveč so hotele po svojem vražarstvu izvedeti usodo novega mladega para. Vsled takih pogovorov vznemirjen se je čutil krščanski boter Milkin dolžan, da poseže vmes ter da pouči nevesto, kako nevarno je sklepati zvezo za celo življenje, ko visi nad njo in nad nameravanim zakonom meč prekletstva. Takoj drugi dan stopi na dom k Milki. Brez posebnega oziranja in brez običajnih izgovorov nagovori Milko, ki je ravno likala lepo belo rjuho, ter pravi: »No, Milka, kdaj nas prideš vabit? Ali je že vse urejeno za svatbo?« Milka prijazno pozdravi in odgovarja, ne da bi se vznemirjala. Kakor odločna gospodinja pravi: »Hvala Bogu, zdaj upam, da smo dovršili početni vse, kar je bilo treba. Oklici so gotovi, ljudje so se že dosti nagovorili o meni in moji usodi; jaz sem svoje stvari že tudi uredila: posvetovala sem se z Bogom ter prosila sreče z neba. Ako Bog da svoj blagoslov, mi nihče ne more škodovati.« Boter: »Pa bi bilo le dobro, če bi vprašala gospoda župnika za svet; izkušen in moder duhovnik je.« Milka: »Oh, boter, saj sem bila že tudi dvakrat pri župniku. Naš župnik je tako dober, da je kar sam izpregledal, da sama ne morem več gospodariti in da bi bilo najboljše, če se obe hiši — naša in Milanova — združita v eno gospodarstvo, če izročim Milanu srečo prihodnjih dni. Zdaj pa, ko sem mu vse enkrat potožila, da se bojim, in sem mu vse natančno povedala, je pa zopet pritrdil, da se ni bati.« Boter: »Tako, tako. Torej je župniku všeč, če te Milan vzame.« Milka: »Prav zato, ker je Milan tako dober in pošten, pravi gospod župnik, ni mogoče, da bi nama škodovala očetova kletev, ki je bila izgovorjena tako zatrujeno tudi župnik — v nepremišljeni naglici in v hipni mržnji. Jaz sem se pa tudi varovala, da Boga nisem žalila, toliko se v tem trenutku že smem pohvaliti.« Boter: »Ali si pa povedala gospodu župniku vse natanko, kako je bilo ob očetovi smrti, kaj je govoril tvoj oče, kako je pretil, kakšno kletev je izustil?« Milka: »Sem. Vse sem natanko povedala.« Boter: »Pa kaj je slednjič dejal?« Milka: »Oči je začel na nekoliko zmajal z glavo, češ: čudno, čudno, da so oče tako izpozabil, da tako lahkomiselno kolne otroke. Odkod naj bo nad otroki blagoslov, če jih starši kolnejo?« Boter: »Ali ti je nato kaj odsvetoval, da ne bi dala roke Milanu?« Milka: »Rekel je, da je pač taka kletev grešna, da bi bil velik greh, če bi bili oče na to mislil. Vendar je pa pristavil, da me to ne more vezati in braniti, da ne bi mogla stopiti v zakon z Milanom; utegnilo bi bolje biti, če bi pustila misel na ženitev, ali odsvetoval mi pa ni.« Boter: »No, na gospodove besede se smeš zanesti. Naj se zgodi po tvoji volji. Toda ne pozabita z Milanom na poročni dan prav goreče prositi ljubega Boga, da bi se kletev očetova izpremenila v božji blagoslov!« Toli pričakovana nedelja se je hitro približala. Napovedana poroka je seveda zanimala mlado in staro. Lep jesenski dan se je prijazno smehljal, kakor da se veseli poroke dveh tako srečnih duš. Listje, ki je padalo počasi z dreves, je šuštelo tako milo-otožno, kakor da bi vedelo, da je danes pomenljiv dan za dvoje src. In tisti zvonovi, ki so vabili enolično-mrtvo vsako nedeljo vernike v cerkev, tisti zvonovi so peli ta dan nekako slovesno-milo. Nekaterim se je zdelo, da slišijo, kakor bi veselo vabili: »Pridite srečni, pridite blaženi!« A starejšim praznovercem se je zdelo, kakor bi zvonovi plakali, kakor bi jokali nad usodo novoporočencev, ki sta stopala na srečo in blaženstvo novega vzajemnega življenja. Mala vaška cerkev se je kmalu napolnila z radovednim občinstvom, ki je prišlo v svetišče bolj iz radovednosti, nego iz pobožnosti. Pred starčkom župnikom klečita — Milan in Milka. Lep pogled, vzorna dvojica! Obraz častitljivega svečenika izraža tisto visoko srečo in rožno veselje, ki napolni dušo v najsvečanejših trenutkih življenja. Svečan je bil tudi ta trenutek, ko sta ženin Milan in nevesta Milka pred obličjem božjim in pred celo občino zatrdila drug drugemu zvestobo do smrti, zaobljubila, da sta pripravljena skupno prenašati bolečino in veselje, ugodnosti in neugodnosti življenja. Milka je nekoliko bleda v obrazu; toda oko ji je mirno. Ves nastop izraža dušno plemenitost in zaupanje na pomoč od zgoraj. Na njenem obrazu ni najti nobenega sledu tiste bojazni in zloslutnje, ki ji je prej tako mučila dušo. Župnikove besede so bile kakor tolažba iz nebes. Pregnan je oni stalni odmev, ki jo je poprej strašil noč in dan in ji ponavljal: »Ne krši poslednje volje!« Tudi sedaj, v tem odločilnem trenutku, ko se je obrnil župnik k nji in jo vprašal z glasom, polnim sočutne milobe: »Milka! Ako hočeš ti prikujočega ženina Milana vzeti za svojega pravega moža po postavi naše sv. matere katoliške Cerkve, reci: Hočem!« Tudi sedaj se je oglasil v njeni duši oni plašljivi odmev; toda bila je močna, in rekla je, da je slišalo po vsej cerkvi: »Hočem!« Za časom obreda so se stiskale doli v cerkvi štiri stare ženice; prežale so na vse malenkosti, opažale vsako kretnjo, lovile vsako besedo; predvsem pa uprle svoje oči v svečo, ki so gorele pred novoporočencema na oltarju. »Ti, drgne ena izmed njih drugo s komolcem, vidiš?« »Ne. Kaj pa misliš, da ni prav!« »Poglej bolje!« de pritajeno, da bi ne zbudila pozornosti in sumnje, kakor da bo nevoščljiva. »Sveče dosti mirno gore. Morda bo pa le kaj sreče.« »Ne vidiš, kako trepeče tista?« »Katera?« »No tista pred Milko.« »Pa res, trepeče. Da, da je že res; tista pa nekoliko plapola, trepeče,« se ustraši nagovorjena ženica. »To ne pomeni nič dobrega.« »Ne pomeni, ne,« in starka se pobožno prekriža. »Vidite ono pred Milko,« se smehlja tretja, in vse tri pogledajo na oltar, kakor bi jim bilo prav, ko so opazile nekaj, kar jim bo pripravilo snov za razmotrovanje nemnega praznoverja. »Tu pa ne bo sreče, ne vem, kaj bi stavila, da ne,« reče čez nekaj časa zopet tretja, in med ženice se kmalu razpredel daljši prerokovalski razgovor. »Jej, jej! Bog nas varuj! Poglejte no, kako se je plamen Milanove sveče skrčil.« »Milkin pa samo trepeče.« »Uboga Milanka!« »Revež!« »Joj, ugasnil hoče.« »Bog ne daj!« »Gotovo.« »Ne bo, ne bo,« sta šepetali drugi dve ženici, boječljivo se stiskajoč. »Glej Milkino! Zdaj pa zopet bolj enakomerno gori. Pomirila se je.« »Slabše je začelo goreti.« »Bog se jih usmili.« »Marija Pomočnica naj odvrne vse nesreče!« »Reveža, kaj sta zakrivila?« »Jojmene, Milkina sveča pojema.« »Bog ne daj, da bi ugasnila!« »Jezus — Marija, glejte kako pojema.« »Oče naš, kateri si v nebesih …« zašepče polglasno starka, prestrašeno zroča v svečo, ko se je zdelo, kakor bi ugasala. Medtem ko odpri nekdo stranska vrata pri zakristiji, in ker je zunaj pihal jesenski veter, se je zagnal piš tudi pred oltar s res sveč, ki se je pri ogorku zalila z raztopljenim voskom, je naenkrat izgubila svojo luč. »Oh, oh!« se izvije iz ust prestrašenih ženico polglasni stok in vse tri starke se prekrižajo. »Revica!« zašepeta ena. »Saj sem pravila,« se vznemirji druga: »kaj je tega treba, ko ima vendar taka kletev brani vs. zakon. Kletev je kletev! ne pomaga nič. Župnik tudi malo kriv, da ni ugovarjal temu zakonu.« »Pa je res rajni Milkin oče to storil?« »Res, res!« »Oba je preklel.« »In to bi še ne bilo tako strašno.« »Ampak?« »Preklel je tudi njun zarod, tako sem slišala.« »O, Bog se usmili!« »Strašno!« »Kako se je mogel stari Peter tako izpozabiti; saj vendar drugačen ni bil napačen človek — razen da je šel brez dovoljenja včasih na lov.« »Saj veš, jeza, jeza … In pa nepremišljena naglica,« pristavi druga. »Bog mu daj večni mir in pokoj!« Njima pa svoje varstvo!« pristavijo vse tri in se prekrižajo. Obred je tačas končal. Svet se je razšel: nekateri domov, nekateri za novoporočencema. Fantje prepevajo in vriskajo, starejši ljudje pa majejo z glavami neverjetno resni, zamišljeni. ==X.== Milan se je naselil s svojo staro materjo v lepi in prostorni hiši Milkini, katero sta ostala dva brata in ena sestra druga pa, desetletna Mara, je bila pri gospodu župniku. Ono hišo, ki jo je zgradil Milan, je prodal sosedu, z izkupičkom si je pa prikupil še nekaj zemljišča in živine. Pri hiši je pa tudi ostalo nekaj gotovine, in to pri takem gospodarstvu nekaj pomeni. Že Milkino posestvo je bilo lepo, pa se je še znatno povečalo z Milanovim, kajti velik vinograd in najlepše polje se je združilo v lepo, zaokroženo celoto. In glejte, kakor da bi plaval angel sreče nad domom teh dveh srečnih src, so jima potekali dnevi v najlepšem miru in ljubezni. Pa je res padel božji blagoslov na ta dva človeka, so rekli ljudje, ko so videli, kako srečno se razvija življenje v novi družini. Gospodarstvo je uspevalo, da ni moglo bolje: na polju je zrastlo vsega dovolj. Toliko je bilo pridelka, da bi se lahko prehranili tudi dve družini. Trsje v vinogradu je bilo bogato; vina toliko, da ga še v vse domače sode ni bilo moč spraviti. Okrog hiše pa vse živali: pretilo vsake vrste, v hlevu junaske krave in vrši voli. Ta hiša, ki so se notri nekdaj pretakale samo solze obupnosti in bolečin, ta hiša je iznova oživela; v njej se čuje večkrat vesela pesem mlade žene, ki ji duša prekipeva v zanosu prebujene sreče. In stara Ana prav tako! Kar pomladila se je vsa. Saj se pa tudi mora, ko vidi svoja otroka, kako sta zadovoljna in srečna; saj vidi, kako jima gre vse srečno izpod rok. Boga hvali za preobilni blagoslov obenem pa — kakor v strahu — pridno vsakikrat prosi, da bi se kaj ne zablodilo in ponesrečilo… Največ se je zabavala in pečala z deco umrlega divjega lovca, Aničo in Milanom, ki sta hodila že v šolo; sestrici je bil pa župnik najboljši rednik in vzgojitelj. Že zgodaj v jutro vstane starka, skuha kavo, pogleda, če so otročje obleke snažne; ko je čas, jih zbudi, opravi z njimi jutranjo molitev, jih lepo umije, počeše in pošlje v šolo. In Ivan, štirinajstletni deček, ki pomaga Milanu pri gospodarstvu, ima tudi zelo rad svojo staro mamo, in če le mogoče, ji ustreže v vsaki stvari, da ji napravi veselje. Ko je bilo sadje, je znal nabrati v sadovnjaku najlepših in najslajših češenj in jabolk, da jih je nesel svoji babici. In v jeseni, ko je dozorel grozdje, je poiskal v vinogradu najžlahtnejše grozde in jih nesel stari mamici; oba sta se veselila lepih sadov. Milan dela kakor mravlja; svoje gospodarstvo hoče olepšati in povečati. Za to delo mu daje neko nenavadno moč in vztrajnost, pa tudi veselje in pogum misel, da ne dela več samo zase, temveč za svojo družinico. Bližal se je trenutek, ko je tudi Milan pričakoval na svet novega zemljana, ki mu je bil on oče in Milka pa mati. Družina! Ta beseda je tako silna, tako veličastna, da dostikrat popolnoma izpreobrne človeka, lenuh postane delaven, pijanec postane trezen, čmernež vesel, obupan nesrečnež — vesel in zadovoljen. Da, veličastna in silna je ta beseda; ni čuda, da je prevzela tudi Milana, ki se je čutil v tem pričakovanju bolj možatega, bolj odločnega. Poln hvaležnosti do Boga je povzdignil, ko se je spomnil, da postane v kratkem srečni oče, oči zaupno proti nebu in vzdihnil globoko: »Sedaj vsaj vem, za koga se trudim!« In s podvojeno pridnostjo je delal odslej, trudeč se od zore do mraka skupaj z onimi štirimi dninarji, ki jih je imel vsak dan najetih. Ni čuda, da je bilo to delo tudi blagoslovljeno; očividno je bilo, da se bo v kratkem povzdignila Milkina hiša do prve v vasi. Ker je bil Milan za svojih mladih let precej časa v tujini, mu je prišlo marsikaj, kar je videl zunaj, na hvalo pri njegovem gospodarstvu; pa je tudi sicer znal vse pametno in trezno preračunati. Gospodarstvo se mu je silno širilo. V hlevu se mu je živina začuda množila; izlepa ni imel kdo tako postavnih molznih krav kakor Milan. Tudi brez konjičev ni bil znak, da je gospodarstvo popolno. Stara Ana je imela z mlekom največ dela. Že zgodaj zjutraj je krave pomolzla. Mleko, kar ga je bilo odveč, so oddajali v mlekarno, deloma pa revnim sosedom. Vse v družini je bilo zaposleno, vsak je imel svoje delo in vse je šlo kot ura. Stari župnik, ko je prišel često v to hišo sreče in napredka, in veselja, ko je videl, kako teče vse v najlepšem redu, je vzkliknil zadovoljen: »Otroka moja, nebesa so blagoslovila vajino zvezo in vajino hišo!« Milan in Milka sta rada poslušala besede dobrega župnika, ki je s svojo plemenitostjo nemalo pripomogel k procvitu srečne hiše. »Da, otroka,« je rekel včasih župnik, »ta dom, ki se je nagibal že k razpadu, ta dom solza in obupa, ta dom se je sedaj dvignil do prvega v naši vasi; v njem prebiva sreča in mir. Oh, kako bi bila marsikaka gospoda v našem mestu srečna, če bi mogla uživati vsaj del vajine sreče, vajinega zadovoljstva. Toda vidva sta tudi zaslužila to milost nebeško, ker sta v svojem mladem življenju pretrpela več kot marsikateri starec. Bog blagoslovi vajino hišo!« Te iskrene besede častitega starčka so privabile solze genotja v oči mlade zakonske dvojice. Milka je navadno v takem položaju še pristavila: »Bog, daj, da bi tako ostalo! Bog nas varuj nesreč!« ==XI.== Minilo je skoro leto dni, odkar sta Milan in Milka klečala skupaj pred oltarjem, polna krasnih nad in srečno in vedro bodočnost njunega skupnega življenja. Huda zima je pritisnila in zavila vas v svoj beli plašč. Kasno ponoči je. Gosta megla se je spuščala v posameznih plasteh na utrjeno zemljo, a prenašanja jo ledena burja, ki brije, cvili in žvižga ter se izgublja tam daleč v gozdu, kjer lomi in drobi vejevje. Kakor da ječi noč… Cele zamete sneženega prahu zanaša burja s kota v kot ter se zaletava s kopami snežink v okna in vrata, brije po cesti in žvižga med golim vejevjem … In tudi nebo je oglušelo v tej grozni noči, molči, kakor bi se zgražalo nad divjim besnenjem razigrane zimske noči. V tej temni in grozni noči je zapustila naglo hišo gospodarja Milana stara, sklonejena ženska, ki je, gosto zavita v veliko zimsko ruto in opirajoč se ob palico, izginila vedno bolj in bolj v temo, šepetajoč pobožno: »Jezus — Marija, usmilita se reve!« Čez kake četrt ure, ko je burja že znatno ponehala, si mogel videti zopet isto starko, kako je stopala naporno v spremstvu še druge ženice proti hiši mladega Vojčiča. »Meta,« reče tiho tista druga, oprezno stopajoč po stopinjah svoje vodnice, »kaj se reveža že dolgo muči?« »Oh, umrla bo zdajzdajle.« »Kaj pa Ana?« »Kar brez glave leta okrog.« »Revica, revica!« »Hiti, Franca,« reče Meta, obrnivši se k svoji tovarišici. »Potrpi no, saj grem; malo drsi mi,« je odgovorila žena, naporno stopajoč za Meto. »Meta, ali si ji dala tiste rože?« »Sem, pa vse zastonj.« »Uboga žena. Kaj pa on?« »Joka kot otrok.« »E, Meta, Meta, ali nisem povedala prav, da tiste sveče, ki so ob poroki tako nagajale, ne pomenijo nič dobrega?« de Franca. »Pojdiva, pojdiva,« reče Meta zlovoljno. »Da, da, strašna je kletev na smrtni postelji,« nadaljuje Franca in se prekriža. »Za božjo voljo, ne govori tako! Hiti, hiti,« je silila Meta mrzlično, in obe sta izginili v Milanovi hiši… Bila je to strašna noč. V velikih bolečinah, na pol mrtva, je stokala Milka na otroški postelji. Mrtvorojenčka so nesli drugi dan na oni del pokopališča, ki je odločen za take otročiče. Minilo je več kot mesec dni, in Milka je še vedno ležala v postelji. Govorila je vedno, kakor da bi imela vročinsko bolezen. Izpočetka so jo zdravile vaške žene z raznimi zelišči, rožami in z domačimi zdravili, pa vse zastonj. Milan je nato pošiljal vsak dan svoj voz v mesto po zdravnika, in tudi ta ni mogel pomagati nesrečnici. Telesno se je sicer popravila, da je slednjič tudi vstala iz postelje, toda sama nekam čudno je govorila, kakor da ni več prejšnja pametna Milka. »Milka, draga moja, poglej me in povej mi, kaj ti je?« jo je izpraševal Milan, ki je sedel po ves dan pri nji in jo gledal. »E, nič mi ni. Kaj bi mi neki bilo?« je odgovorila čisto mirno mlada žena. »Nič več nisi tista, kot si bila prej,« reče Milan žalostno. »O sem, tvoja žena sem, samo tvoja, Milan,« reče Milka in bridko zajokaje, da je Milana kar nekaj pretreslo. »Srečna smo, Milan, ali ne,« je začela govoriti naglo, »in tedaj šele, ko zraste naš mali, oh, kako bomo takrat srečni! Ti ga imaš rad, ali ne, Milan? … Glej, molčiš. Ali se ne bojiš Boga? Ali ni to dete tako tvoje kakor moje? Mama, dajte mi ga sem,« je začela klicati staro Ano, »dajte mi malega, vedno tako, bala … oh, grozen si, ne njegove ljubčka, dajte, da ga poljubim na tiste lepe angelske oči, dajte ga sem!« »Milka, pomiri se!« reče Milan resno in jo prime za roke. Ona pa je buljila vanj z nekim čudnim, mrkim pogledom, ki je bil tako bolečine poln, pa zopet tako strašan. »Ali si moj?« je vprašala naenkrat in pogledala divje v oči svojega povrtega moža. »Seveda, in ti moja,« je rekel Milan in ji pogladil lepe črne lase. »Oh, potem mi pa daj dete!« »Pomiri se, Milka!« »Dete mi daj! Moje edino, moje prvo dete, oh, ti si ga ubil … najino dete … toda ne, ne, ti si dober,« začne zopet naenkrat, »ali ne, da mi ga boš dal zopet, Milan!« Milan je molčal kot kamen — uničena njegova sreča je plakala, srce mu je od bolečine pokalo. »Molčiš,« začne potem Milka besno, »oh, da, ti si tisti grozni duh mojega očeta, ki je prišel izvršit prokletstvo, ki sem ga…« in vroče solze so se ji udarle po obrazu … Nesrečnica ni mogla več prenesti tega udarca usode — vsled silne bolečine in strahu se ji je bledlo. Ponosno se dviga orel nad divjimi pečinami. Svoboden je, vse ozračje je njegovo. Poigrava se s solncem v zračnih višinah; najvišji in najsrečnejši gospodar je tam. Toda lepega dne, ko se dviga visoko proti nebu, počí nenadna puška, in krvava orlova perut se povesi. Veselo mu je strmo plavanje v zraku onemogočeno; padati začne. S silo se hoče obdržati se na površju, a ne gre. Zlomljena mu je moč. Tak ranjeni orel je bil mladi gospodar Milan Vojčič. Preko noči so se razblinili vsi njegovi lepi upi; njegovi načrti so kakor prekrižani, razpršile so se njegove želje. Čutil je, kako omahuje njegova odporna sila povsod. Za ženo čuti samo usmiljenje in pomilovanje ter joka nad njeno usodo. Milka se mu zdi sedaj kot krasna posoda s posušenim cvetjem. Brez otroka, z ženo — pa brez žene! Ta grozna misel je vznemirila dvojenega Milana kot slaba vest. Milkina podoba mu je vedno pred očmi; prikazovala se mu je pri vsakem koraku, pri vsaki kretnji in buljila vanj s svojimi groznimi očmi tako strašno, kakor bi hotela požreti tudi njega. Milka je hirala in postajala vedno slabša; ker se je nezavest izmed dneva v dan bolj povračala, se je Milan vdal v svojo nesrečo in nemilo usodo ter privolil, da so Milko prepeljali v bolnišnico. Stara Ana je tolažila skrušenega sina; dobri župnik se je trudil, da bi ga s svojimi blagimi besedami vzbudil za daljnje upanje, za pogum in odločnost nad bi utrdil v njem vero v boljšo bodočnost; — toda ni veliko izdajalo. Ostal je mrk in skrušen, brez občutka, brez življenja. »Čemu naj se udajam nadam,« je razmišljal. »Moja nada mi ne bo več vrnila žene, ne deteta. O Bog, kako sem nesrečen!« in zajokal je kakor dete, zajokal je ubogi človek nad vesolno usodo. Nekega večera Milana ni bilo dalj časa domov. Ko se je vrnil, je slišala stara Ana, kako mrmra nekaj sam s seboj. Prvič v življenju si je iskala utehe v pijači. Prišla je zopet pomlad. Cela priroda se prebudi, in z njo tudi človek: vesel pripravlja polja za setev. Veliko Milanovo gospodarstvo je potrebovalo zopet železne roke, in ko se odpirala vsa okolic ležeča polja pod ostrim nožem temnega pluga svoje plodonosne grude — je Milan ni mogel razveseliti. Zanj je bilo vse pusto in žalostno, kakor da niso še padli nanj topli žarki pomladnega solnca. »Milan, sin moj,« je govorila nekega dne stara Ana svojemu sinu, ki je sedel v kotu sobe, buljil ves dan pred se in razganjal temne misli z vedno enakim razmišljanjem nad nesrečno usodo; »Pomiri se in poprimi se zopet dela. Glej, spomlad je zunaj! Ljudje se vesele gorkih solnčnih dni; polje in travnike zelene. Vse dá novo življenje. Kaj gledaš predse, kakor bi se ne moglo več preživeti. Milan, otrok moj, zavedi se in pomni, da Bog svojih nikdar ne zapusti.« »Bog nas ne zapusti?« je ponavljal Milan. »Spomni se,« nadaljuje starka živo, »spomni se siromaka Joba, kako ga je skušal Gospod. Pa je on obupal tako kot ti, ko je tvoja nesreča napram Jobovi vendar malenkostna?« »Pustite to, mati,« reče Milan, »o saj sem skušal potrpeti, pa ne gre. Bega in moti me duh.« »Sin pomiri se, tvoja mati te prosi,« je rotila upadlega sina starka in se vstojila predenj s sklenjenima rokama. »Mati,« reče čez nekaj časa mladi gospodar in potegne z roko preko čela, »mati razburili sem se, ne zamerite mi, mati, oh, tako nesrečen sem, tako silno nesrečen,« in spustil se je v jok, v tisti krčevit jok, v katerem se pojavlja ves izraz obupanega duše, ki je podobna razvalinam nekdaj veličastnega poslopja. »Milan, dete moje,« je pravila Ana v vroče božajočega svojega uničenega otroka, »mlad si, močan, prenesel boš, pojdi na delo, pri delu boš manj mislil na to in se boš umiril.« »Na delo?« reče Milan bolestno, »na kakšno delo?« »O, za pet ran božjih, sin, saj je spomlad, treba se je pobrinjati za gospodarstvo.« »Za koga?« »Vprašaj? Zase!« »Jaz ne potrebujem ničesar,« reče čisto utrujen Milan. »Zopet si tak.« »Kaj pa potrebujem. Toliko imam, da bomo s tem že dočakali smrt.« »Saj nisi pri zavesti, sin,« vikne kljubovalno stara mati. »Sem, mati, sem,« reče Milan bolestno, »in rečem vam: nič več ne morem delati; manjka mi veselja do dela, manjka mi nekaj, kar bi me gnalo s smehljanjem na delo, nekaj, kar bi mi dajalo življenje in me delalo zadovoljenega in srečnega. Tega sedaj ni več. Kaj sem jaz? Kaj nisem podoben odsekanji veji v gozdu? Bil sem tako srečen, in tedaj, ko sem si zgradil že svoje lastno ognjišče — tedaj je med nas udaril kakor strela ponovni udarec usode, in uničil in razbil vse. In bojim se, mati, da je vseeno resnica, kar trde nekateri, da se maščujejo tudi mrtvi, in da smo mi vsi slabotne žrtve prokletstva divjega lovca. Jaz nimam več moči; — duševna smrt moje Milke je smrt tudi mojih telesnih sil. Dvoje živih mrtvecev sva. No, ali nisem srečnejši človek na tej nesrečni zemlji?« Zajokal je zopet nesrečni Milan in solze mu privrejo zopet v oči… Stara Ana je spoznala, da njena zgovornost in tudi vsa dobrohotna ljubezen ter prigovarjanje tu skoro nič ne izda. Ni bila kos neverjetni potrti, ki je razjedala duševne in telesne moči sicer junaškemu sinu. Zato si misli: kjer je človeška moč preslaba, tam naj pomaga oni, ki je še vedno naš oče. Drugo jutro se napravi zgodaj, pozove Milana ter reče: »Milan! Vidiš, vse smo storili, kar je v človeški moči, da bi se Milki obrnilo na bolje. Zakaj bi se z očitovanjem in neobrnjeno nebeškega Zdravnika, ki celi dušne in telesne rane?! Kjer človeška moč in zdravniška umetnost odrečeta, tam zamore vmes poseči tolažilno in zdravilno le roka božja. Jaz sem že veliko molila in prosila Boga; župnik mi je zagotavljal, da se tebe in Milke vsak dan spominja pri sv. maši; zakaj si pa ti tako hladen sedaj do Boga in do molitve? Boga nas velikokrat skuša, da bi mu pokazali, da ga res ljubimo, če smo zvesti tudi v nesreči.« Milan, ki se je to noč prvič po dolgem času nekoliko prespal, ni zavračal več dobrosrčnih materinih besed. Mirno posluša te krotke, zraven pa z občutkom, ki prevzema človeka, ko se zave, da morda- le še ni vse izgubljeno, odgovori: »Oh, mati, ali je sploh kaj upanja?« »Upanja? Kaj dvomiš? Ko bi vsi imeli tako malo zaupanja v božjo vsemogočnost, kakor ti v teh dneh božje preizkušnje, komu bi pa bilo obstati? Ne pozabi, kar pravi pregovor: Ko je stiska največja, je božja pomoč najbolj blizu. Zraven, se, bodi mož, zaupaj v nebesa; je naš dobri Oče, ki se od njega preje le veliko dobrega. Zakaj bi pa ne prenesel, če ti pošlje tudi kapljo grenkobe?« »Kapljo grenkobe?« ponovi Milan. »Cele posode grenkobe pijem; zdi se mi, da bom moral vse do dna izpiti.« »Veš, kaj mi je rekel nedavno g. župnik?« nadaljuje mati. »Bog hoče, da bi postal Milan res značajen mož, utrjen in okrepljen za vse slučaje življenja; zraven pa mora, ki bo vedel, da vse dobro prihaja od Boga. Zato mu je poslal tudi košček preizkušnje. Človeško življenje ni nikoli samo z rožami posuto. Zato se čisti v ognju, človekova ljubezen pa v ognju trpljenja in bridkosti. — Tako je govoril g. župnik, pa je tudi resnica! Mati Ana! Čujte, kaj vam povem! Jaz sem prepričan, da se ni vse izgubilo. Prav v tem slučaju se bo pokazalo, da kletev ne more škodovati nikomur, ako Bog ne pripusti. In dobroljivost božja ne bo pripustila, da bi po nedolžnem trpel človek, ki ni ničesar zagrešil. Bog je gospodar čez naše življenje, on odloča o naši sreči, on plačuje in kaznuje, ne pa človek, ki je zmešan, ali pa razdražen ter razburjen od hipnega sovraštva.« Milanu so materine besede očividno dobro dele. Tako živo jih je gledal v oči, kakor dober otrok, ki ga skrbna mati uči resnice krščanskega nauka. Začudno okrep­ljen in potolažen pravi materi: »Oh, pojdite še enkrat h g. župniku, pojdite, naj moli in prosi za nas; njega bo ljubi Bog res uslišal, nego nas.« »Saj sem se ravno danes namenila iti k njemu,« pravi Milan. »Najprej pojdem v cerkev, tam bom darovala sv. obhajilo zate in za Milko, potem pa se oglasim pri župniku, da izročim usmiljeno tvojo prošnjo. Povejte tudi, kako je z Milko. Čula sem, da je bil g. župnik te dni v mestu, da bi se prepričal, če je morda Milkino stanje kaj boljše.« »Hvala vam, mati, za ljubeznivost. Zdi se mi, da je posijal žarek upanja v moje srce. Tudi jaz hočem ubogati in prositi Boga, da nam preloži to breme in da nam dá dočakati boljših dni.« Ljudje, ki o nenadni nesreči tako radi govore ter prehitro napravijo svoje sodbe, da si naravnost hudega ne privoščijo, so se bili tudi o Milanovi družini dobro nagovorili. Vsi so se končno strinjali v eni sodbi: »Tu je kletev divjega lovca vmes; šlo bo vse takovo pot.« Eni so milovali mlado zakonsko dvojico, drugi so bili bolj neobčutni, češ, kaj takega se vsakemu lahko primeri. Toda prav v tem slučaju se je imelo pokazati, da človek ne sme prenaglo soditi in obsojati, kajti božja pota so neizvedljiva tudi v življenju posameznega človeka. Kakor je v naravi danes morda vihra in divji ples vetrov in oblakov, danes besneče grmenje, jutri najlepše in najmilejše solnce, zrak pa čvrst, čist in razkužen; prav tako je včasih v človeškem življenju. Danes se zdi, da se je vse zarotilo zoper tvojo srečo; čutiš zapuščenost, da bi skoraj zaklical z umirajočim Sinom božjim: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!« Jutri se pa nenadoma razprše temni oblaki, mline nezadovoljnosti grenke otožnosti, ostre nesreče; nad teboj pa se zasmehlja svetlo sonce z gorko božajočimi žarki notranjega miru, sreče in veselja. Ko je spomladansko solnce tistega dne že pošteno ogrevalo Milanovo domačijo, priskobila stara Ana nenavadno urnih korakov iz cerkve, oziroma iz župnišča domov. Nič se ni ustavila nikjer, kratki so bili njeni odgovori, če jo je ogovorila ta ali druga soseda. Srce ji je igralo v prsih, ko je razmišljala, kako bo blagodejno vplivala novica, ki jo je izvedela pri g. župniku. Ko stopi v sobo, najde Milana, klečečega pred malo podobo žalostne Matere božje. Še zganil se ni pri njenem vstopu. »Milan, ali ti nisem rekla?« — nagovori stara Ana, klečečega sina. Milan se obrne in zvedavo ter s polnimi očmi pričakuje, kaj neki bo se prišlo iz njenih ust. Ker se je pa Ana obotavljala in ni takoj nadaljevala, hoteč napraviti s svojo novico še večji vtis, povpraša v nekem negotovem, veselem pričakovanju Milan: »Kaj pa je posebnega? Kaj je naročil g. župnik?« »Nič ni naročil, ampak le priporočil,« pravi Ana, »naj še naprej molimo in zaupamo; kajti če bo šlo tako naprej — je zatrjeval g. župnik — se bo Milka v enem mesecu popolnoma zdrava vrnila k nam domov. Stara Ana je zopet preklicala, in motrila Milana, češ, kakšen vtis bo napravila ta polovico poročila na Milana.« Milanu je bilo v tem trenutku, kakor bi se prebudil iz težkih sanj, kakor bi se iznebili mučne more. Ni vedel, ali govori Ana za šalo ali zares, ali ga hoče samo pretentiti in varati. Kar je govoril, niso bili celi in vezani stavki, ampak samo pretrgane besede: »Kaj? Kako? Kdo je to povedal? Kje ste slišali? Ali je res? Ali je mogoče? Govorite, mati, kaj čaka? Da bi mogla Milka še ozdraviti… to ni mogoče…« »Čakaj, Milan. Vse ti bom povedala. Župnik je bil včeraj v mestu. Šel je osebno k zdravniku, ki mu je soselec, da ga je zaupno povprašal o Milkinem zdravju.« »No, in kaj je rekel?« — poizveduje Milan nestrpno. »Le potrpi. Župnik je vedel, da je ta njegov bivši soselec veščak v teh zadevah in v takih boleznih, ki se velikokrat pojavljajo pri otročnicah. Zato je pa zahteval, da smo Milko nemudoma poslali v njegovo zdravniško oskrbovanje. Že takrat mu je dal najboljše zagotovilo. Včeraj pa je rekel župniku, naj te potolaži in naj te zagotovi, da bo skoraj gotovo tekom enega meseca Milka popolnoma zdrava prišla domov in da se ji posledice prehlajanja ne bodo prav nič več poznale. Že sedaj govori popolnoma mirno in trezno. Ko jo je župnik obiskal, ga je takoj spoznala, ter mu popraševala, kako je doma, kako je s teboj, če si žalosten, če je polje obdelano, kje je pokopan mrtvo novoročenček in še mnogo drugega.« Milan je bil kakor nanovo rojen. Nekaj časa gleda staro mater, skoči k nji, pa jo objame ter se zjoka kakor otrok. »Hvala večnemu Bogu!« zakliče, več ni mogel govoriti. Ko od velike sreče prevzet zopet zbere svoje misli, pravi: »Zdaj pa moram sam h g. župniku, da mi vse natanko popiše in pove, kar je videl in izvedel. Pa tudi zahvaliti se mu moram za molitev in za vse, kar nam je dobrega storil v tej nesreči! Hvala Bogu, da le gre na bolje. Še upam, da bomo srečni. Zdaj vidim, in sem se sam prepričal, kako napačno ravna, kdor obupava in se dovolj trdno ne zanese na božjo dobrotljivost in vsemogočno previdnost.« Tudi Ani je stopila kri v glavo; vsa pomlajena se je zopet lotila dela in skrbi hišnega gospodarstva. Otroci, ki so bridko čutili nesrečno izpremenbo v hiši in v gospodarstvu, so zopet postajali delavni in veselo poskočili, ko jim je stara Ana pripovedovala, da naj le še malo potrpe; kmalu bo prišla Milka domov. Kako so se zopet zavezle stare ženice, ki so kakor v zmagoslavju svojih vraž ob nesreči Milkini stikale glave in prikimovale, češ: ali nismo rekle takrat ob poroki, da tukaj ne bo sreče. Zdaj pa kar naenkrat napoči glas, ki se je bliskoma širil po župniji: »Milka Milanova bo kmalu zdrava.« Skrben zdravnik, prijatelj župnikov, jo je rešil nesreče. Nič več je ni bledé. Nekaterim ženicam se je skrivala neka nevoščena misel, skoraj enaka škodoželjnosti, da so take skušnjave odbijale; je bila skoraj, da bi se to ne bilo zgodilo, kajti njih védežavska in proroška vednost, njih vraže so se v nič skušala poloma razsule in prišle v nič. Tega seveda niso upale ne izreči, še mislile take — obsode vredne — so jih plašile. Milan se je vrnil od župnika vesel, potolažen, vzravnan. Nekaj mladeniškega ponosa je bilo videti v njem. Veselje mu je žarelo iz oči. Odpravil se je takoj v mesto. Stari Ani pa je naročil, naj dobi delavcev — veliko in dosti, — da bodo opravili na polju, kar je bilo zamujenega. Čudno ni bilo tako daleč v mesto, vendar so bile ure, preden je videl Milko, silno dolge. Kdo bi mogel opisati njegovo začudenje, srečo in blaženost, ko je našel svojo ženo na vrtu, polnih lic, zdrave barve, modrega in zavestnega govorjenja. Solze veselja so stopile obema v oči, ko sta si segla v roke. »Oh Milka, kaj sem jaz pretrpel v tem času,« je naglašal Milan, po prvih pozdravnih besedah. »Jaz se šele zdaj zavedam nevarnosti, v kateri sem bila,« odgovori Milka. »Toda hvala Bogu — zdaj sem rešena, pravi zdravnik, ki se je trudil z menoj z izredno požrtvovalnostjo. Lahko bi šla že s teboj domov; vendar je bolje, da še nekoliko počakam, da se bom mogla potem zopet z veseljem lotiti gospodarstva, kakor poprej.« »Zdaj spoznavam,« pravi Milan, »da tukaj ni delovala le človeška skrb, ampak da nam je pomagal dobrotljivi Bog sam.« Čez mesec dni je bila Milka zopet krepka opora Milanove hiše. Prejšnje blagostanje se je povrnilo v družino. Milan ni bil samo veljaven posestnik, marveč tudi obče spoštovan občinski mož, ki je njega beseda imela povsod odločilno moč. Stara Ana je pa doživela srečo, da je zibala zdravega in čvrstega sinčka Milanovega — malega Milančka. i6zpkhcm2csk2oqe52gw37l1rxdzaqt 223956 223955 2026-04-26T16:08:15Z Spela.spr 10555 223956 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kletev divjega lovca | normaliziran naslov = | avtor = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1916}}'' št. 2-9, 11-20 | vir = dLib {{fc|dlib|I1J91US3|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|5OLXV0PZ|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|GPPK41WG|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|3CR8Z6TC|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|BAURSMFV|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|PROJZQZ5|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|V81XV27W|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|56W6H8ZR|s=?|9}}, dLib {{fc|dlib|RV5CUKA6|s=?|10}}, dLib {{fc|dlib|1975X159|s=?|11}}, dLib {{fc|dlib|6PA47IZF|s=?|12}}, dLib {{fc|dlib|F3A16ASG|s=?|13}}, dLib {{fc|dlib|NKF4VD6I|s=?|14}}, dLib {{fc|dlib|GSIHO2GQ|s=?|15}}, dLib {{fc|dlib|JNQ4B5C1|s=?|16}}, dLib {{fc|dlib|P42H7HLS|s=?|17}}, dLib {{fc|dlib|LCIWZUS1|s=?|18}}, dLib {{fc|dlib|M46AXY59|s=?|19}}, dLib {{fc|dlib|BS1OJV9G|s=?|20}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opombe = }} {{Rimska poglavja s piko|11}} Bilo je pričetkom plodnih devetdesetih let, ko sem se prvič napotil v lepo Zalesje, in sicer na grad svojega velikega prijatelja, graščaka Miriča, ki me je nepresilno vabil na svoje krasno posestvo vedoč, kako globoko mi bodo segli v dušo tisti slikoviti zaleski bregovi s svojimi sočnimi vinogradi, tisti prijetni gaji, tiste cvetoče poljane. Grad je slonel kakor ptičje gnezdece na vzboknjenem gričku, ki so ob njegovem vznožju bile razvrščene male, preproste, a lične hišice, kakor piščeta krog koklje. Z druge strani so ga pa obkrožali solnčni pašniki, bujni vinogradi, plodna polja, zelene poljane. Vse to je z onim stoletnim, častitljivim grajskim poslopjem ustvarjalo v duši vsakega novodošlega gosta prijetno čustvo veselega razpoloženja, nenavadnega zadovoljstva, tihe sreče. Ko prideš do razgleda te prirodne krasote, vzklikneš nehote: »blagor vsem, ki trajno uživajo to zemeljsko srečo!« In ko gledaš to bajno, čarovito sliko, ko se naslajaš ob pestri, raznovrstnosti božje narave in človeškega truda, ti nehote zastane pogled ob hišici, ki se dviga na koncu vasi. Lepa je, nekam nenavadna, in zdi se, kakor bi kazila ubrano soglasje celotne slike. Dočim se vrste druge bele hišice okrog vitke vaške cerkvice kakor pomladanski zvončki okrog teloha, je ta poslednja kakor nevesta med devojkami. Nehote te zanimlje in iščeš s hitrimi vprašanji zadovoljiti svojo radovednost. Pri večerji, ki sta bila nanjo povabljena tudi dobrodušni učitelj in gosposki oče — tako so nazivali vaški nadvse skrbnega in ljubeznivega starčka — župnika, sem obrnil kmalu razgovor na to mikavno hiško. Začudil sem se nemalo, ko mi župnik razodene, da imenujejo vaščani to bivališče »dom prekletih«. »Da, gospod,« reče župnik, prizivajoč si dišečo smotko, ki mu jo je ponudil postrežljivi graščak; »nekam čuden in strašen je ta izraz, pa ima tudi precej podlage, dasi se glede lice te skrbno gosposke »vile« tega ne priča več. Kljub temu se je pa v ljudski govorici še vedno drži to nenavadno imenovanje. Povest o tej hiši je dolga in zanimiva; jutri, če vam bo drago me obiščite, vam bom povedal vse natančno, ker je v razburljivo zgodbo te hiše vpleteno deloma tudi moje ime.« »Na prvi pogled bi človek sodil,« pravi jaz, »da je vzrok temu imenu kako ljudsko praznoverje, kajti ljudska domišljija rada spravi v usodo človeškega življenja razburljive čarovniške bajke, ki se potem ohranijo od roda do roda.« »Da, se zgodi,« pravi župnik; »v tem slučaju pa nima nič opraviti ne bajka, ne praznoverje. Resnična zgodba, ki vam jo jutri povem, vas bo prepričala, koliko podlage ima to nič kaj prikupno ime »dom prekletih«.« Tukaj vam, cenjeni bralci, zapišem, kar sem slišal o »domu prekletih«. ==I.== Popoldne vročega avgustovega dne, ko se je solnce že precej nagnilo k zatónu, je korakal po ozki stezi goste hoste, ki se je razprostirala nedaleč od opisane vasi, počasi in oprezno človek pri kakih štiridesetih letih, visoke in močne postave, ostrega pogleda, z gosto brado obraščenega obraza, v katerem so se crtale temne poteze. Držeč levo roko na svoji dvocevki, ki mu je visela preko širokega in močnega ramena, je korakal oprezno se ozirajoč v levo in desno, in se izgubljal globlje v gosto in mrtvo hosto. V mrklem gozdu vlada tajinstvena, grobna tišina in plahi molk. Samo včasih prekine to tiho samoto poklanje suhadi, ki se je lomila pod težkimi koraki našega neznanca; postajal je vedno opreznejši, čim dalje je prodiral v gozd, obstal nekaj časa, poslušal in pogledaval okrog sebe ostro in pozorno ter vlekel na ušesa, če bi se čul odkod kak nevaren glas. Steza, po kateri je korakal nam še nepoznani lovec, je peljala do čarovite okrogle dolinice, opasane okrog z gostim drevjem in pokrite z najpestrejšo preprogo prerazličnega gozdnega cvetja. Ta dolinica v tisti poltemi, ki je že zavladala po gozdu, je bila tako omamna in skrivnostna, kakor je bil tajinstven pot našega neznanca, ki se je plazil ob robu dolinice sklonjen, ostro in napeto prežajoč okrog sebe. Po dobri uri in hotrspega in napornega pota, ko se je nahajal na nasprotni strani steze, po kateri je prišel v dolinico, je tiho zabriznil. Nedaleč, za nekoliko dreves globlje v goščavi, kjer se je skoro že izgubljal sled steze, se takoj začuje v odgovor istotako tih in rezek brlizg. Kmalu nato se prikaže izza gostega grmovja človek nizkega in slabotnega telesa, bledega in uplega obraza z demonskim izrazom, ki so ga sive in lokave oči delale še strašnejšega. Tudi on je oborožen s puško in izza pasa mu visi dolg lovski nož. Ko zazre našega prišleca, mu prikima z glavo v znak pozdrava in šepne tiho: »Peter, ali si koga srečal?« »Nikogar.« »V vasi?« »Nikogar.« »Se bojiš?« »Ne.« »Pojdi za menoj!« Peter ga je poslušal in oba sta zavila za velik kup vej, ki so bile liki zid zložene med dva hrasta, da jima je bilo v čvrsto in varno zavetišče. Tu sta odložila puške ter se ulegla na suho listje. S pritajenim glasom vpraša gozdni neznanec Petra: »Ali si kaj slišal o Marku?« »Pa od koga?« »Hm,« reče ozlovoljen drugi, »ves dan si bil v vasi, pa nisi mogel vprašati?« »Misliš, Joža, da ne bi vedel, zakaj vprašujem po njem?« reče Peter in pljune v stran. »Pametnemu zadostuje ena sama beseda.« »In če je gluh?« reče nevoljno Peter. »Potem naj ne gre na lov!« se odreže Joža in se usekne. Nastal je kratek molk. Čedalje bolj gosta tema je padala na gozd in mu dajala mrk izraz. »Slabe volje si Joža,« reče Peter nekoliko mileje. »Kako bi pa ne bil pri tebi! Ti si bil ves dan v vasi, pa nisi zvedel ne črne ne bele, jaz sem bil pa v gozdu, pa sem le nekaj ujel.« »Kaj takega?« reče Peter. »Da je odšel danes Marko v gozd, in da se povrne šele jutri,« de Joža in okoli ust mu zatrepče peklenski nasmeh. »Bog daj srečo!« vzklikne Peter in po temnem licu se mu spreleti izraz zadovoljstva. »Srečo! oh, hm,« reče porogljivo Joža, »daleč je sreča od divjega lovca. Se spominjaš, kako smo se prevarali lansko leto. Vsa vas je vpila: Marko odide v mesto, in mi smo se splazili, uverjeni v svojo varnost, semkaj, dobili najlepšo divjačino, in ko smo se napotili domov, je nastavil Marko, kakor da bi vzrasel iz zemlje, puško na nas, in ni smo pustili vse — pa bežali.« »Vem, vem,« reče tiho Peter; »ali kaj hočeš? Iznenadil nas je in ni bilo druge pomoči.« »In če se prikaže tako tudi danes?« reče naglo Joža ter upre v svojega pobratima svoj oštri pogled. »Danes?« ponovi Peter in mrko lice se mu še bolj zmrači. »Če bi stalo tudi najine glave, ha, Peter?« zastavi Joža odločno in mu pomoli desnico. »Tudi glavo,« odgovori ostro Peter in mu stisne mišičasto roko. ==II.== Peter in Joža sta si bila res prava prijatelja. V vasi so ju navadno imenovali »divja lovca«. Kakor sta se onadva ogibala ljudi, tako so se ljudje njiju. Svojo »obrt« sta opravljala že nekaj let. Edini v vasi, ki sta z njima mogla priti navzkrižje, je bil logar Marko, tako so nazivali vsi ljudje v vasi starega Vojčiča. Peter je bil blažje narave, kot njegov pobratim Joža. Pred nekaj leti, preden se je naselil v vasi — kdo ve odkod — potepne Joža, je bil Peter priden kmet, ki je posvečal vso skrb svoji družini in svojemu lepemu malemu gospodarstvu. Toda od tistega časa, ko se je sprijaznil z Jožo, se je Peter popolnoma izpremenil, kajti iz nekdaj marljivega gospodarja je postal lenuh, ki se je po cele dneve potepal po gozdovih, stikajoč in prežeč za divjačino. Čeprav je to ne samo mučen, temveč tudi opasen posel, se je Petru vendarle zdel boljši, kakor pa obdelovati polje in se brigati za družino. Vse preveč je verjel Joževim besedam, dokler ni postal prava igrača v rokah tega pokvarjenega človeka. Joža je bil za nekaj let starejši od Petra. Že na prvi pogled si mogel opaziti, da je to človek surove narave, ki ima v sebi bolj živalske nego človeške lastnosti. Ali neki poseben dar je imel, in to je bila njegova zgovornost — znana lastnost skoro vseh malopridnežev. Odkod se je priklatil v vas, ni vedel nihče; tako se je pa na tihem govorilo med ljudmi, da je prišel iz ječe, kjer je presedel dvajset let radi roparskega umora. S Petrom se je spoznal v krčmi na vasi in tamkaj sta se potem tudi večkrat sestajala. Joža je pričel pridno hoditi v dno k Petru. Že kmalu potem, ko sta se spoznala, se je mogla opaziti na Petru velika izprememba. Joža je znal s svojo zgovornostjo popolnoma obvladati Petrovo dušo; prepričal ga je, da je bolj dobičkonosen lov na divjačino, kakor pa obdelovanje malega posestva. Mogoče, da ga je pripravljal k temu zaključku tudi slaba letina, ki je tla ljudi tistega kraja že drugo leto. »Vidiš,« je rekel nekega večera Joža, ko je sedel s Petrom sam v krčmi v kotu, »mudiš se in delaš od ranega jutra do poznega večera, in ko misliš, da se ti povrne trud, pa ti pride nesreča v hišo. Lani je uničila vse toča, letošnje leto pa večni dež in mraz ugonobil polje. Kdo ve, kako bo k letu? In kam boš prišel pri teh razmerah? Ali ne vidiš poloma pred seboj?« »Sam polom, pri moji veri, nič drugega kot polom,« je potrjeval Peter, kimajoč zamišljeno z glavo. »Kolikor se spominjam, si imel lansko leto dva vola,« reče živo Joža; »kje jih imaš letos?« »Vem, kje so. Prodal si jih, ne zato, ker jih nisi potreboval, temveč ker si jih moral prodati. Družine imaš veliko, letine lani ni bilo, letos pa sam vidiš, da je ne bo nič: živeti se pa mora. Seveda, kaj ti je preostalo drugega, kakor prodati oba vola in se tako rešiti lakote.« »Prav praviš, Joža,« prizna Peter ves potrt. »Pa tudi sedaj mi boš pritrdil,« se zareži Joža; toda okrog ust se mu prikaže peklenski posmeh človeka, ki je prepričan, da je gospodar položaja, in da mu gre vse tako izpod rok kakor je zasnoval v svoji podli duši. »Pomisli,« nadaljuje s hinavsko-trdim glasom, »kaj boš začel potem, ko potrošiš te denarje, ki si jih dobil za vole. K letu ti bo treba čisto zagotovo kupiti žita, koruze, zabele in vsega, česar je treba, če boš hotel obdelati polje. Odkod vzeti denar? Boš šel k judu, da ti ga posodi? Potem pa kupi raje vrv, pa se obesi!« »Strašno je to življenje, neznosno,« je začel obupavati Peter. »Da, strašno je za ozkosrčne in malodušneže,« reče trdo Joža in izpije silo žganja. V sobi je nastala tišina. Ko mu prinese krčmar drugo silo, se Joža odkšlja in nadaljuje: »Življenje nas tepe vse. In človek, ki nima v rokah biča, da povrne udarec za udarcem, je podoben nemi živini, ki jo zamoreš bičati, dokler ne pogine pod udarci, pa bo vedno molčala. Pregovor pa pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Peter, tudi jaz sem revež. Podajva si roke, dve roki zamoreta več nego ena sama. Poglej tu pred seboj krasen gozd, bogat razne divjačine! Gozd nas nas hrani!« »Toda lovska karta?« se začudi Peter. »Lovske karte naj kupuje gospoda, ki nas stiska, ki nas trga in izrablja. Lovska karta daje pravico do lova. Toda mi poznamo samo pravico do življenja. Mi hočemo torej loviti samo po pravici življenjske karte,« zaključi ponosno Joža, nagne kozarec, izpije polovico in tleskne zadovoljno z jezikom. Peter je bil očitno ves iz sebe. Te besede, ti sklepi, ta način govora je popolnoma prevzel njegovo preprosto dušo, in tudi on je pil počasi iz svojega kozarčka, vlekel pipo in pljuval zamišljeno okrog sebe. Da bi mu bil kdo pogledal v tem trenutku v dušo, bi bil opazil, da se odigrava v njej huda borba, ki so jo povzročile Joževe besede. In vse zaman; naj je pomislil Peter tako ali tako, vedno je prišel do istega zaključka, da ima Joža prav — dokler ni slednjič ves pobit od svojih misli izrekel čisto iskreno: »Da, Joža, prav imaš, začniva od danes skupno novo življenje. Ta pot, ki smo po nji hodili sedaj, zapelje mojo dušo in družino v gotov propad. V imenu božjem!« »Tako je, pa na najino srečo in na srečo tvojih!« potrdi zadovoljno Joža. Poteze v njegovem obrazu so dobile tak izraz, da bi se človeku naježila koža, če bi ga videl pri luči. Oba sta ostala še dolgo v gostilni. Pogovarjala sta se o »novem življenju«, kakor ga je imenoval Peter. In ko je prišel Peter pozno ponoči domov, se je dolgo premetaval po postelji. Premišljeval je Joževe besede, ki so mu vedno bolj objemale dvomljivo dušo. V teh mislih se mu je vedno in vedno pojavljala v duši misel in skrb za družino, ki je ni videl rad v pomanjkanju. Bojazen, da bi morala njegova družina trpeti lakoto, je še bolj krepila v njem sklep, da postane Jožev tovariš. Pred očmi mu je bila neprestano bolna žena Katarina s petorico otrok. Najstarejša je bila Milka, deklica v osemnajstih letih in desna roka slabotni materi. Milka je bila mladenka, ki ji ni bilo enake v vasi. Pod njenim belim in gladkim čelom, ki so ga obkrožali bujni, črni lasje, se žarele kot dva oglja, omamljivim sijem njene velike temne oči. Preko njega in ko mleko belih, mladih lic, je razlivala v finih črtah sveža rdečica, ki je dajala temu obličju neko posebno dražest. Na njenih ko jagode rdečih ustnicah je plaval skoraj vedno nežen smehljaj. Bila je visoka, vitkega stasa kakor jelka, vedno hitra kakor srna, a blaga in mila kot bajna poletna noč. Iz njene duše, skromne, toda občutljive kot struna, je odsevala v prikupni milini notranja nedolžnost in nepokvarjenost. Tedaj, ko je bil oče še od cele vasi spoštovan kot marljiv in skrben gospodar, se ni vedela za žalost. S pesmijo je vstajala, s pesmijo je šla k počitku. Ali od tistega časa, odkar se je sprijaznil njen oče s tem Jožom, se je prikradel kakor tat v njeno dušo neki tajni nemir, neka zla slutnja, da to prijateljstvo ne bo prida. Kmalu se je na svojo žalost prepričala, da je njene slutnje niso varale. Gospodarstvo je začelo vedno bolj in bolj propadati; kdo ga pa naj vodi, če oče ta ni po ves dan doma; in tudi kadar je, tedaj je mrk, zamišljen, utrujen. Ni bilo dolgo, in jelo so se ogibati tudi njene tovarišice; — prezirale so hčer divjega lovca. To je bila huda rana, ki se je zasekala v njeno mlado, življenje in mlado srce. O, kolikokrat je s solzami v očeh prosila očeta, naj neha s tem sramotnim in življenju nevarnim poslom; ali vse zaman. Njegov zadirčni vzklik: »molči!« je bil vedno bolj rezok. Namesto s pesmijo in smehom, je vstajala in šla spat s solzo v očeh in z veliko boljo v srcu. — Kako pa naj poje prezirana hči divjega lovca?! Beda je prihajala v hišo vedno bolj. Tisti denar, ki ga je prinašal oče od prodaje, tihotapsko ubitih živali domov, kakor da bi bil preklet, ker je namesto blagostanja prinašal razdor, namesto sreče bedo. Peter je bil slep in gluh za vse. Varljiva nada, da bo bolje, ga je tako preslepila, da ni videl ne svoje lastne, kaj šele propasti svoje družine. Polje je ležalo napol obdelano, hlev je bil prazen, hiša dan za dnem slabša; — propad se je bližal z naglimi koraki. Za vse to je ostalo srce divjega lovca trdo — zasenčila ga je nada: bo že bolje! ==III.== Kakor smo že omenili, se je divjih lovcev Petra in Jožeta vse ogibalo in balo. Samo logar Marko Vojčič, ki so ga v vasi vsi, razen omenjene dvojice, spoštovali in ljubili, svest si svojih dolžnosti in pravic, ni poznal nikakega strahu. Marko je imel majhno družino: ženo Anko in sina Milana. Živeli so kakor golobje srečno in zadovoljno do tistega leta, ko se je pojavil v vasi Joža in začel z nesrečnim Petrom tihotapsko streljati po eraričnem gozdu divjačino. Ta dvojica je prizadejala staremu logarju toliko skrbi in bridkosti, da je zelo motilo družinsko srečo in mir. Često je, dober kakor je bil, vaškim divjim lovcem nekoliko izpregledal, toda kar je preveč, je pa preveč! Zastran sebe bi bil pozabil vse, toda bili so njegovi gospodarji, ki so zahtevali, da se gozd in divjačina straži, varuje in čuva. Služba je bila Marku nekaj nedotakljivega in svetega, da ni imel pokoja, kadar je slišal in izvedel, da so se nepoklicani lovci klatili po njegovem ozemlju. Odgovornost in teža službe, to je dobro vedel Marko; hudo mu je bilo, kadar je je to potrdil tudi njegov Milan, visok fant pri petindvajsetih letih, čigar sive oči se svetile kot dve iskri izpod lepega visokega čela. Pod pravilnim orlovskim nosom so bujno poganjali lepo gojeni črni brki, ki so dajali njegovemu obličju možat izraz. Milan je bil od narave obdarjen z zdravim razumom in zelo trezno razsodnostjo. Drugače pa je bil zelo žive čudi in duša trezno-veselega fantovstva v vasi. Če je treba napraviti kako igro, Milan je vedno prvi, ki jo vodi. Če je treba zapeti kako lepo pesem — Milan je, ki poje najprej s svojim lepim in močnim glasom. Starejši ljudje so ga takole ob dolgih večerih radi poslušali, ko jim je čital na glas dobre časopise in tolmačil tako, kakor malokdo. Milan je imel tudi na svojega očeta velik vpliv, in kakor je bil stari Marko že od narave dobrega srca, je postal še boljši ob plemenitem sinu. Že je padal mrak na zemljo in lahna sapica je razhlajala od silne dnevne vročine razgreti zrak. Na vasi je postalo živahno, kajti domačini so po napornem delu posedali vsak pred svojo hišo, kramljali in se hladili. Tudi logar Marko sedi z Milanom pred hišo, belo kot labud, držeč v ustih malo pipo in upirajoč oči v tla, kakor da je globoko zamišljen. Vidi se mu, da je danes nenavadno zatopljen v vznemirjenje ob njem. Milan se je zagledal nekam v daljo in včasih se je ozrl od strani na očeta, ki se je poznalo, da mu kipi nekaj v duši. »Oče, zakaj ste tako mračni danes?« reče nenadoma Milan. Marko gleda še nadalje samo v tla in odbija gostejše oblake dima. Milanu je bila ta molk zelo mučen, ker je videl, da tišči očeta težka skrb, ne da bi kaj komu potožil. Pa vseeno je človeku nekoliko laže, če more vsaj izreči, kar ga teži, razgostiti, pokramljati o svoji skrbi. »Oče, izpregovorite! Milan ginšej, povejte, kaj vam je? Ali se je kaj pripetilo? Morda se da še kaj popraviti.« »O, ne, ljubi sin, to se ne da več popraviti,« reče Marko s poudarkom pri vsaki besedi ter se namerno malce presede, ves obdan z gostim oblakom dima. »Vse se da, samo če se hoče,« reče Milan odločno. »Človek mora imeti samo voljo in trden sklep. Voljo trdno kakor jeklo, a sklep stalen kakor skala.« »Da, lahko je to rečeno,« pravi Marko in zamolklo: »ti vedno modruješ, toda v življenju je v resnici marsikaj drugače, kakor ti misliš.« »Kaj sem mar tudi jaz zakrivil vaše skrbi?« se začudi Milan. »Ti? Tudi ti si nekoliko udeležen pri tem, kar me razjeda, ko imam trezno pamet, moraš vedeti, da lopov ne kaže priznati,« pravi starec ostro. »Daj lopovu tudi suknjo s sebe, pa bo še gledal, kako ti bo slekel še srajco. In če ga gledaš, kako dela, tem drznejši in smelnejši bo.« »Ne razumem vas, oče,« reče Milan mirno, obrne se k očetu. »O kakšnih lopovih pa govorite?« »Kdo pa ima da več opraviti, nego ona dva potepina?« se razvnema stari pohlevni Marko in pogleda ostro Milana. »A, Peter in Joža!« se spomni Milan. »Kaj pa! Tebi je to seveda deveta briga; če pa bi dobil ti zaradi teh dveh zgag tako preko nosa, kakor so jo dali meni, ne vem, če bi rekel samo: a, Peter in Joža.« »Pa kaj se je zgodilo?« vpraša Milan naglo. »Sramota zame,« reče žalostno stari logar. »Pomisli, toliko let že služim; pošteno sem se trudil, veseli so bili z menoj vsi zadovoljni; nikoli nisem dobil še ukora, kaj šele kazen. A glej, danes sem dobil od erarja grajo, da površno opravljam svojo službo, da se klatijo divji lovci po mojem revirju ter neprestano odnašajo divjačino. Ti vidiš, kam me je privedla moja popustljivost, ki si mi zanjo ti še najbolj prigovarjal. Do sedaj,« reče odločno Marko, »sem jim gledal skoz prste, odslej pa nič več; naj govori postava in pravica!« »Ne razburjajte se, oče,« začne tolažiti in miriti Milan; »saj veste, da vsem ni moč ustreči.« »Zato pa, ker vsem ne morem in ne smem ustreči, hočem gledati, da ustrežem vsaj postavi, da slušam glas svoje vestí, ki me opozarja na svetost službene prisege.« Po kratkem molku nadaljuje Milan: »Ali ne pravi Kristus: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!« »Da, ta zapoved je lepa, najlepša,« de Marko; »toda ni vedno na mestu. Ali se pravi to ljubiti bližnjega, če ga pustim, da počne krivico, če s tem zanemarjam svojo dolžnost, bližnjemu pa dajem pohujšanje? Ali nisem že dovolj časa gledal Petru in Jožetu skoz prste? — Kaj sem s tem dosegel? To, da mi sedaj vest očita, in pa da sta onadva še drznejša postala. Jaz sem kriv, prav imajo oni, ki so me ukorili. Toda sedaj mora biti drugače!« »Anka,« pokliče Marko svojo ženo. Ko se pokaže žena na hišnem pragu, ji reče kratko: »Prinesi mi iz hiše dvocevko, potem grem.« »Kam greš na noč?« »Služba me kliče,« odgovori kratko logar. »Oče, bolje bi bilo, da ostanete danes doma,« se vmeša Milan. »Ne, v gozd grem; bi že moral tam biti,« reče Marko silno in prime za puško in naboje, ki mu jih je prinesla žena. »Marko,« ga prosi milo žena, »ostani danes doma, nič mi ni prav, da nas sedaj zapuščaš.« »Kaj češ, če pa moram! Poglej, že sedaj me dolže, da samo doma sedim, divji lovci pa pobijajo divjačino, kakor se jim zljubi,« reče mirneje Marko. »Oh, sram jih bodi,« zagodrnja jezno Anka. »Ej, kaj češ: nismo sami krivi, ampak Peter in Joža. Tista dva gospodarita po gozdu, kakor sama vata. Toda zgodil jima bo bom, da me bosta pomnila, dokler bosta živa,« reče Marko ostreje, pogleda še enkrat puško, se vzdigne in reče čisto mirno: »Lahko noč! Vrnemo se jutri zvečer.« »Oče, varujte se! Nikarte precenjevati službe, Boga pa in dušo zapostavljati!« mu zakliče pri odhodu Milan z nekako nemirnim, boječim glasom. »Lahko noč!« je bil odgovor starega logarja, ki se je oddaljil hitrih korakov. ==IV.== Nedelja je. Krščanski nauk je minil. Pred cerkvijo se zbirajo fantje, mladina drvi urnih korakov naprej, možakarji stoje v gruča, dekleta se urno odpravljajo proti domu; le nekaj se jih ustavi tam ob trgovčevem oknu, da si napasejo radovednost in ogledajo novosti preteklega tedna. Živahnost kmalu poneha, trg pred cerkvijo postaja mrtev; tuintam še kramlja kaka postarnejša ženica ter morda toži sosedi, kako lahkomiseln in zanikaren je sedanji rod. Logarjev Milan je po opravljeni pobožnosti v cerkvi hodil navadno malo po vasi, če v izobraževalnem društvu ni bilo ne pevske vaje, ne kake druge prireditve. Ta dan ga je pot privedla mimo hiše divjega lovca Petra. Svoj čas je tu sem sploh rada zahajala vaška mladina, ker je prostor pred hišo kot nalašč pripravljen za otroške igre. Zadnje čase je pa nekoliko ponehala živahnost na tem prostoru, ker so se ljudje nekoliko ogibali hiše nič dobro zaznamovanega lovca. Milan se je kljub temu odločil, da je krenil na ta konec vasi osobito, ker je že davno premišljeval, da bi bila najstarejša hči Petrova kaj dobra žena, če bi si kdaj hotel oskrbeti svoje ognjišče in svoje gospodarstvo. Ko prikorača zatopljen v svoje notranje skrbi tja, je bila družina divjega lovca zbrana pod senčnatim kostanjem poleg hiše. Malo v zadregi so bili, ko zagledajo Milana, kajti preteklo je že precej časa, kar ga ni bilo na spregled. Mati ga pozdravi prva ter povabi, naj bi se nekoliko ohladil v prijetni senci. Povabilu se Milan seveda ni hotel ustaviti. Začne se vsakdanji pomenek; toda videlo se je, da je neka ovira prišla vmes. Tako nekam mrtvo je bil pogovor; ni bilo pravega predmeta, ne posebnih novic. Kjerkoli je kdo začel, takoj je zmanjkalo snovi. Kar ni šlo, pa ni šlo naprej. »Milka,« prekine čez nekaj časa Milan neprijetni molk; »danes si pa nekam žalostna, zamišljena. Kaj pa se je zgodilo?« »Sama ne vem, kaj me draži,« se izgovarja. »Snoči sem imela tako grozne sanje, pa me ves dan motijo; kar ne morem se jih iznebiti.« »Pojdi, pojdi; ali si tudi ti tako lahkoverna, da veruješ praznim sanjam. Sanje so kakor pena, ki trenutno vzbuhne, se posuši, ali pa jo veter odnese.« »Včasih človeka res preveč motijo, pa tudi mučijo sanje,« pristavi mati. »Navadno takrat, kadar se ga loteva kakšna bolezen, ali pa če ga čez dan preveč bega nepotrebne skrbi.« Hotel je nekoliko izgovarjati Milko, ker jo je poznala, kako se je izpremenila, odkar je zašel oče na nevarna pota divjega lovca. Tudi Milka se izgovarja: »Saj tudi jaz nič ne dam na take stvari; toda tako me pa še nikdar nobene sanje niso zbegale, kot danes. V dušo mi je nekaj leglo, kakor neka črna slutnja; čutim, da sem nemirna, pa sama ne vem zakaj.« »Toliko časa že govorimo o teh sanjah,« pravi Milan, »pa še ne vemo ne, kaj se ti je sanjalo.« »Oh,« začne deklica, »videla sem v sanjah tako živo, kot bi se sedaj le godilo, kako je tam v gozdu neka čudna zver, ko je iskala hrane za mladiče, naletela na drugo, še bolj nemarno žival, jo napadla in toliko časa davila, da je mrtva zvalila na tla. Mladiče so cvilili in piskajoče cviljenje se mi je tako zapičilo v dušo, kakor bi mi še sedaj šumelo po ušesih.« — Deklica je obmolknila. »Bodi pametna,« jo tolaži mati. »To ne more nič pomeniti; saj ni čuda, če se ti je sanjalo o zvereh, ko slišiš tolikokrat doma govoriti o lovu in o zverjadi.« Po kratkem presledku pravi zamolklo-bolestno mladenka: »Oh — kako se bojim za svojega očeta!« Milan je dobro razumel to opazko, zato pristavi pomirjevalno: »Ne boj se! Tisti, ki misli tvoj oče najhuje o njem, je najboljši človek.« »Ali tvoj oče?« vpraša začudeno Milka. »Da,« reče kratko Milan. »Toda njegova služba?« ga spomni Milka. »Moč njegovega usmiljenja je večja, kakor službena dolžnost.« »Ali lahko se zgodi nesrečen slučaj,« reče deklica bolestno. »Pa kako da ravno danes?« se iznenadi Milan. »Bog pomagaj, ali je tvoj oče v gozdu?« vzklikne mati. »Odšel je sinoči,« reče Milan kratko. »Oh, in naš je tam,« zaječi mati. »Mislil je, da bo šel tvoj oče v mesto, ker je nedelja.« »Ne bojte se! Tudi če se snideta, ne bo prvič. Uverjen sem, da se povrneta zvečer oba srečno domov,« govori Milan tolažeče. »Oh, če bi bilo tako!« vzdihne deklica. »Bo!« reče živo Milan. »Vedi, tisti dobri Bog, ki vse vidi in vse more, jih bo varoval zarad nas! Če Bog da, bomo rešili vašega očeta dosedanjega načina življenja in ga privedli zopet na pravo pot.« »Povej kako?« vpraša naglo gospodinja. »Najin sveti zakon, najina poroka bo tudi njegova rešitev,« reče slovesno Milan — obrne se proti Milki. »Samo če bo hotel on dovoliti in pristati nanj?« de mati. »Seveda bo, nič se ne bojte!« Solnce je že začelo polagoma padati za one temne, velikanske gozdove, ki so zastirali vas v ozadju. Mladostno življenje, polno smeha in lepega petja se je razlegalo daleč na okoli, milo in glasno, gubeče se v tajinstvenem in temnem gozdu. Ta živahni živžav, to najlepše soglasje smeha in radosti prekine naenkrat močan odmev, ki je zvenel z groznim glasom iz globine gozda v besedah: »Pomagajte-e-e! Pomooo-o-č!« Po vasi je nastalo pravo razburjenje. Vse je gledalo prestrašeno in preplašeno. Čez trenotek, dva, se je zopet čul iz temnega gozda isti glas, ki je prihajal še bliže in jasneje: »Pomagajte-e-e!« Slednjič pridivja iz gozda človek in bližajoč se vasi, vpije na ves glas: »Ubil ga je!« in maha z rokama proti gozdu, kakor bi klical one, ki so drvenli od strahu in začudenja. »Ljudje!« zavpije ta človek, v katerem so vsi spoznali Jožo; »upo-mno ljudi,« zavpije ponovno, hiteč mimo Milana in Petrove družine. »Hitra v gozd, gozdar Marko je streljal na Petra.« Vsi so stali kakor okameneli; nihče se ni ganil. Joža je bilo strašno videti. Begal je okrog z razmršenimi lasmi, z odpeto srajco pod vratom. Njegovi pogledi so bili divji, polni sovraštva in jeze. V to tišino jekne, kakor ostrina noža, obupni krik: »Milan — Oče, oh, oče moj!« in uboga Milka, izmučena vsled neznanske bolečine, pade v nezavest. »Peter ubit!« se je vil grozničavi šepet nad glavami preplašenega ljudstva. Fantje, razen Milana, ki je ostal pri zbegani družini Petrovi, so se napotili z Jožom v gozd… Čez nekaj časa je prišla Milka zopet k sebi. Počasi se je dvigala in mrzlično gledala okrog sebe, kakor da je sanjala najstrašnejše sanje. Pogled je bil bolestn, nad vse žalosten. »Moje sanje,« reče s težko sapo, obrnjena proti Milanu, »in tvoj oče, ubijalec mojega!« Vroče in debele solze so se ji udrlе po bledem in obupanem obrazu. Milan je stal kakor pribit. Molčal je. Te besede so mu šumele po glavi kakor peklenski vrišč, in kakor da bi se mu morala zvaliti na prsi. Težko je dihal. »Milka,« reče komaj slišno mladenič, kakor bi iskal besedi, da bi se opravičil. »Milka, jaz nisem kriv.« »Nisi,« reče deklica; »Bog nas skuša.« Mati se je izkazala še najbolj junaško. Ni izpregovorila niti besedice, samo štela je. Tolažiti je jela zbegano družino, češ, morda pa ne bo tako hudo, morda je samo obstreljen. Bog je vsemogočen, morda pa je morebiti prav namenoma dopustil to nesrečo, da spravi Petra na dobro pot in ga iztrga iz pesti onega človeka. Med tem se je zbralo okrog skrušene družine mnogo vaščanov, zlasti ženskega sveta in otrok. »Oče, pojdem, samo da ga vidim,« zakliče bolestno Milka; »v gozd, v gozd moram!« Mladenič, ki so jo tolažile, so jo komaj zadržale in ji dajale poguma, češ, saj bo bolje. »V gozd moram; za božjo voljo vas prosim, pustite me,« je silila deklica, ki je bila od bolesti vsa omamljena. Za njenim mladim, nežnočutnim srcem je bila ta udarec prehud, pretežak. Tudi na mater in druge domače je bilo treba skoraj s silo vplivati, da so jih obdržali doma in deloma pomirili. Milan, ki je bil sam ne le potrt, ampak naravnost zlomljen, se je moral junaško boriti, da bolest ni planila na dan, marveč je ohranil še toliko prisebnosti duha, da je z drugimi vred mogel pomirjevalno vplivati na nesrečno družino. ==V.== V mali, enostavno urejeni sobici je ležal na beli, snažni postelji smrtno nevarno ranjen divji lovec Peter. Lice mu je bilo bledo in nepremično, izraz bolestn. Pri njem je sedela njegova žena, skrušena od žalosti in onemogla od hudega joka. Njeno voščeno in izmučeno obličje je izražalo globoko notranjo bolest. S svojo suho roko je gladila črne lase hčere Milke, ki je sedela pri materi na majhnem stolčku. V sobi je vladala velika tišina, in težko dihanje bolnikovo, tihi jok nesrečne žene in globoki, težki vzdihi potrte deklice so izpolnjevali to tišino tajinstveno in otožno. »Katarina,« reče s slabim glasom bolnik in odpre počasi oči, »ne jokaj, vse je zastonj, ker čutim, da so moji poslednji trenutki.« »Peter, ne govori tako, pri Bogu te prosim,« krikne ihtéča žena in bolestno zaplače. »Tudi on me je zapustil,« reče utrujeno bolnik. »Oče, ne izgubite vere in upanja v njegovo milost,« reče bolestno Milka, zroč mlitko in zapre utrujene oči. »Nisem je zaslužil,« reče Peter zamolklo in zapre utrujene oči. V sobi je zopet zavladala tišina. Na obrazu bolnikovem se je izražala vsa tista težka bol, ki je imela tuintam bolj duševni kot telesni značaj. Da, v duši ga je morila nepoželjna misel, kaj bo sedaj z njegovo družino, ko ostane brez skrbnika. Pred očmi se mu je prikazalo vse njegovo življenje, izpočetka tako rožno, srečno in mirno, a pozneje tako temno, tako skrbi polno in burno. In spomin na vse to, je napravil v njegovi duši tak vtis, mu je vnel nanovo ogenj očetovske ljubezni, da je hotel še enkrat videti svoje otročice — videti jih vsaj še poslednjič. »Katarina,« reče s slabotnim glasom Peter, »pokliči semkaj otroke, da jih vidim še zadnjikrat.« »Ne obupuj, Peter,« reče žena blago, »počakaj, da si opomoreš, in še dolgo boš z nami vsemi.« »Ne morem … čutim se vedno slabšega … pokliči jih, pokliči, Katarina,« — je govoril pretrgano bolnik. »Peter, Peter!« zajoka žena in se pripogne k ranjencu, kakor bi ga hotela oteti rokam brezčutne smrti. »Katarina, pokliči jih, žena, pokliči moje otroke!« prosi bolnik polslišno, pri tem pa privro v njegove ugasle, steklene oči solze — solze obupanja. Žena izgine iz sobe — tiho in brez šuma kakor senca. Bolnik je ležal nemirno. Bledo lice mu je včasih zadrhtelo, in v tem drhtenju si opazil trepet bolečine, trepet onemoglosti. Pri njegovi postelji je ostala še Milka. Svoje solzne oči je uprla v bolnega očeta. Videla je, kako ga moči vedno bolj zapuščajo, kako mu težko bol še bolj otežuje duševni nemir in skrb in strah za družino. Po kratkem molku odpre bolnik oči, se zagleda v Milkino razjokano obličje in začne s slabim, drhtečim glasom: »Milka, draga moja hčerka, premaguj se vsaj ti, kajti tvoje solze so samo materi bolečina. Saj vidiš, da jo bolezen vedno bolj tlači in jemlje; radi nje bodi močna in tolaži jo. Mene ne bo več, sirote moje … revčki … zapuščeni …« Naprej ni mogel. Vroče solze, polne obupa in roditeljskega sočutja, so mu privrele v motne in upale oči. Jokál je. Bil je to jok brez glasu, tisti jok, ki tiho pretaka težke solze bolečine kesanja, skrbi… Ženo, ki se ni dala prepričati, da bi bila za njenega moža resna smrtna nevarnost, je opozorila soseda, naj iz previdnosti pokliče gospoda župnika. »Katarina, pošlji, pošlji po gospoda, naj pride z Bogom, da ti ne bo vest očitala, če bi se v naglici pripetila kaka nesreča,« tako je prigovarjala soseda Lucija zbegani lovčevi ženi. Pristavila je pa še: »Veš, pri takihle ranah človek nič gotovega ne ve; zgodi se rado, da ranjenca kar naenkrat zvije krč — in po njem je. Tudi bi ne bilo napačno, če bi prišel zdravnik iz mesta, da bi pomagal, ako se sploh pomagati da.« Katarina, ki je bila drugače krščanska žena in bi ji bilo hudo, če bi se ji morala očitati v tem oziru nemarna brezbrižnost in površnost, se opravičuje, rekoč: »Oh, seveda bo prav, če pride gospod župnik z Bogom, dasi po moji sodbi ni tako hudo. Prosim te, ljuba soseda, skoči ti do župnišča in povej, kako je. Bo že župnik sam izprevidel, kaj je storiti.« Katarina zbere nato vso družino, da jo pelje pred bolnika. Počasi se odpro vrata male sobice in četvero otrok se približa z materjo očetovi postelji. Nemo so stopali in plašno gledali na očetov bledi obraz. Ko se vstopijo okrog postelje, obrne bolnik z veliko težavo glavo ter jih opazuje z obupnim ter mrklim pogledom… Za trenotek se izpremene bolestne poteze na ustnicah v prisiljen smeh nesrečnika, ki se pripravlja, da se sprijazni s smrtjo, pa se poslednjikrat poslavi od svojih dragih. »Otroci moji,« reče na smrt ranjeni divji lovec, »angelčki moji, radost moja,« glas se mu je začel tresti, »sirote moje!« je govoril nesrečni človek kakor v nezavesti, smejoč se in jokajoč vse obenem. »Ata, zakaj jokaš?« vpraša mala Anica, deklica v petem letu, ter se otroško ljubeznivo skloni k očetu. »Ker vas moram zapustiti, ljubčki moji!« reče v solzah Peter in zdihne težko. »Kam pa greš, ata?« se čudi otrok ter vpira velike modre oči zdaj na očeta, zdaj na mater; »ali boš šel zopet v gozd?« To vprašanje nedolžnega otroka je bilo divjemu lovcu kakor nož v srce. Zaprl je trudne svoje solzne oči in molčal. Toda čeprav so bile ustne njegove neme, njegov obraz je povedal več, kakor če bi govoril jezik. Da, tista beseda »gozd« je stresla dušo divjega lovca; pred njegovimi očmi je postajalo temno, se temneje, kakor v gozdu, če je bil ponoči v njem, ko je prežal na žival. Da, tisti gozd, ki je bil o njem prepričan, da ga osreči in mu prinese vsega potrebnega, ki je v njem mislil najti zakopan zaklad, tisti gozd je njegova smrt. Tisti gozd je vzrok bede, ki se bo zdaj naselila v družino, vzrok siromaštva, ki se s svojimi orlovskimi krili sedlo na njegov nekdaj tako srečni dom. Te misli so prevzele dušo divjega lovca kakor blisk; uvidel je slednjič tudi, da je kriv vsemu temu samo njegova lahkomiselnost, njegova lahkovernost. To spoznanje mu je nekoliko lajšalo bolečine, in lažje je pričakoval smrt, prepričan, da je to najboljša kazen za njegov greh. Toda otroci, družina! Da, smrt bo prikrajšala njegove bolečine, ali pa bo tudi zalečila rane družinici? »Nikdar!« zajepeče nesrečni človek obupno in se zagleda s strašnim pogledom v svoje sirote. »Otroci!« reče s slabim glasom, »pojdite sedaj, pojdite in ubogajte mamo in sestro, pojdite, zlati angelčki moji…« »Ata, ne ostani dolgo zunaj, ker nas je strah brez tebe,« reče Anica. »Otročiči, otročiči…« zaihti bolnik, položivši roko na srce. Njegovo ihtenje se je spajalo z jokom žene in hčere in trepetalo počasi po mali sobici. »Pojdite, otroci,« reče mati jokaje in jih odpelje tiho iz sobe. Bolnik se še dolgo ni mogel umiriti; Katarina in Milka sta se precej časa trudili, da se je nekoliko potolažil. »Peter, ne razburjaj se več, to ti še povečuje bolečine. Noč in spanje te bo okrepilo,« je govorila žena. »Meni ni rešitve,« reče žalostno bolnik. »Vse je v božjih rokah,« de Milka. »Tudi on me je pozabil.« »Veruj, Peter, božja dobrota je neskončna,« ga tolaži v polni veri in trdnem zaupanju Katarina. Nato hiti iz sobe, da bi poizvedela, če bo prišel župnik samo pogledat ali pa morda kar z Bogom. Milka ostane sama pri bolniku, ki zdihne: »Bog je milostiv, toda ne za take grešnike… ker drugače ne bi dopustil, da me je zadela krogla onega…« »Ne grešite vsaj sedaj ne,« ga hitro prekine Milka, »saj on ni kriv.« »On je moj ubijalec, in moj otrok ga brani!« zaječi bolestno ranjenec, in oko mu za trenutek vzplamti silne razjarjenosti in razplamtenosti. »Oče, saj ga ne branim!« zaihti deklica. »Molči!« sikne ogorčeno bolnik in zatisne utrujene oči. Čez neki časa začne zopet, a nekako slovesno, obenem pa rezko: »Ne jokaj, nesrečno dekle! Vse vem. Zdajna sem že izvedel vse, pa sem molčal. A sedaj, veš, pred svojo smrtjo, ti rečem, da bi te videl rajši mrtvo, kakor pa da bi te sin mojega ubijalca peljal kdaj pred oltar. Njegova nikdar ne boš in ne smeš biti; si slišala?« Milka se trese po vsem životu, zre nemo in plašno na očeta — in ne ve, kaj bi odgovorila. Zdaj se oglasi zopet bolnik in reče zapovedujoče: »Dekle, sem pojdi!« »Tu sem, oče!« »Poklekni!« »Oče!« »Poklekni! — Ali veš, kaj je otrok dolžan staršem?« »Vem, pokorščino.« »Ali si ti pokoren otrok?« »Oče, vselej sem vas ubogala.« »Dobro. Zdaj me poslušaj! Poslušaj umirajočega očeta. Ti si se, nekaj menila z Milanom…« »Oče! Nikoli ni bilo najmanjše stvarce, ki bi bila grešna pred Bogom!« »Poslušaj me! — Prisezi mi tu pri Bogu, da ne boš nikoli njegova žena in če bi te s povzdignjenimi rokami prosil.« »Oče, moj oče!« »Prisezi!« »Oče!« »Tedaj poslušaj: Če ga vzameš, naj bo pro…« »Oče!« — zakriči na ves glas zdvojena mladenka. »Če ga vzameš — ponovi bolnik — naj bo prekletstvo na tebi, na njem, na potomstvu…« Naprej ni mogel. Dekle se zgrudi na tla. Divjemu lovcu v grlu zahršči, omahne in izdihne. ==VI.== Ko se je boril divji lovec s smrtjo, je sedel v svoji hiši za hrastovo mizo logar Marko s svojo ženo Ano in sinom Milanom. Na obrazih vseh se je izražala neka pobitost, neki nemir, ki razžalji človeka po nesrečnem dejanju, ter mu pretresa razdražene živce. Stari Marko je gledal temno v tla, kakor bi se bal pogledati naravnost v oči ženi in sinu, ki sta sedela molče, sleherni zatopljen v svoje misli — in vse te misli so se združevale v eni stvari: strnile so se v bojazni za divjega lovca Petra. Te težke misli, ki se jih niso mogli znebiti, so postajale tembolj razburjive, čimbolj molčeči so bili. Zdelo se jim je, kakor bi neprestano nekdo klical moreče besede: »Uboj! Ubijalec! Morilec!« In čeprav so se vsi trije mučili vsak s svojimi mislimi, ne eden od njih se ni drznil prvi izpregovoriti nobene besede, kaj naj reče? Milan je čutil, da mu je kri prevroča, zato je molčal, ker je vedel, da bi utegnil s svojim ostrim glasom še hujše raniti kot storjeni čin — zločin. Stari Marko pa je bil v svoji duši globoko uverjen, da krivda ni na njem; vendar ta zavest se mu ni zdela tako čista in tiha, kakor jo je občutil doslej sicer pri vsakem dejanju svoje službe. Kakor da bi bila ta nedolžnost pod neko temno prevlečeno tančico, brez prave jasnosti, se mu je zdelo. In kolikorkrat se je hotel otresti teh misli, vselej je čutil, kakor bi mu zaklical neki notranji glas: »ubil si človeka!« In ta misel je preganjala mir njegovega poštenega srca. V te muke, v te temne misli, ki je padla vanje Vojčičeva družina, se je začul praga glas, ljubezniv in zvonek, kakor glas znanilca miru, glas župnika, ki je prišel tolažit tolažbe potrebne. »Mir in blagoslov tej hiši!« reče župnik svečano in stopi v sobo. Vsi so se zdramili. Župnikov prihod jih je očividno presenetil, toda samo za nekaj trenotkov, ker njegov ljubeznivi obraz in tisti blagi smehljaj, ki mu je počival krog ust, je deloval na njihove pobite duše kot žarek poletnega solnca, ko sije v temno, zastrto sobo. »Oh, prečastiti, kakšna sreča,« reče uslužno Marko in ponudi župniku stol. »Prišel sem,« reče duhovnik, »ker mi je nekaj velevlo, da moram še danes k vam.« »Nesreča, nesreča!« potoži Ana. »Hudo je res za vse je hudo —« reče župnik. »Toda kdor pozna našega Marka, poštenega kot čisto zlato, bo takoj napravil sodbo v srcu. Vsakdo ve, da je tu govorila le službena dolžnost, službena vest, ki veli: ali stori, kar veleva prisega, ali pa se odpovej službi!« »Strašna je taka služba, strašne posledice,« izpregovori Milan na pol glasno. »Nikomur niso znana pota Gospodova,« reče duhovnik. »Vse to je kazen božja za onega nesrečnika, ki je padel v kremplje vragove, ne da bi se jih rešil o pravem času.« »Pa ga je bilo treba ustreliti?« reče Milan nevoljno, »in roke svoje onečastiti s krvjo človeka zato, ker strelja divjačino, da preživi svojo družino.« »Milan, ne preganjaj se,« de oče. »Ali si poučen, kako je bilo, preden sem se poslužil zadnjega pometka? Nisem ti še pojasnil, da bi danes najbrž ti objokoval mene mrtvega, če ne bi bil storil jaz svoje dolžnosti. Sprožil sem v skrajni sili, drugače bi bilo po meni!« »Toda pomislite,« pravi Milan, »otroci z materjo, ki stoji gotovo že z eno nogo v grobu — kaj pa naj počno ti reveži brez očeta in rednika!« »Vprašaj ptice v zraku! Tisti, ki jih hrani, ki oblači lilije na polju, bo skrbel tudi za te nesrečne sirote,« reče župnik mirno. »Sin moj, ti sodiš to vse preostro,« reče stari logar, pogleda mirno Milana in izjavi slovesno: »Da si bil ti na mojem mestu, storil bi bil isto.« »Nikdar, oče!« reče mladenč živo, »ker, vedite, v tistem trenutku, ko bi pomeril s puško na očeta nesrečnika, bi se mi prikazali pred očmi podoba njegovih petero otrok, kako jokajo in zdihujejo, prepuščeni samim sebi. Vidite, ta pomislek bi mi vrgel puško iz rok in usmilil bi se nesrečnika, usmilil radi malih otrok.« »In ko bi napelil ta nesrečnik sam nate puško?« doda blago župnik. »Ne bi streljal, da bi prišlo do tega,« reče Milan. »Se ni dalo pomagati,« začne stari logar. »Dobro me poznate, prečastiti. Veste, da sem bogaboječ človek, in da ne bi storil ni trohice slabega. Toda v tem slučaju je hotel ali sam Bog tako, ali pa je bilo usojeno tako — zgoditi se je moralo.« V soboto zvečer sem odšel v gozd, ker sem vedel, da bosta ona dva nesrečnika gotovo zopet prišla lovit živali, in sem ju hotel zasačiti pri dejanju in ju naznaniti. Zaman sem taval po gozdu; ne duha, ne sluha ni bilo o kakem človeku. Tudi danes dopoldne sem blodil po gozdu, prepričan, da ju zalotim, ko bosta nesla plen, ker sem slišal, kako sta zarana jutraj precej globoko v gozdu pokrčala izstrelila svoji puški. Slutil sem, da sta prišla do plena, in da bosta popoldne ob solnčnem zahodu ali pozno v noči odšla s plenom domov. Da ne bosta šla po tem potu, ki vodi iz vasi naravnost v gozd, bilo mi je več kot jasno; zato sem šel po težje prehodnem potu, ki tudi sega globoko v gozd. Tako gredoč začujem nenadoma pogovor. Za vsak slučaj pripravim svojo puško misleč, da srečam divja lovca. Nisem se zmotil. Čez nekaj časa se prikažeta pred menoj. Nesla sta na kolu lepega srnjaka. Prvi je bil Joža in za njim Peter. Skočim zavpit in pozovem, da odložita živali. Oba sta se za hip ustrašila; očividno me nista nadejala. Trenutek pozneje se zbere Joža prvi in zavpije s surovim, strašnim glasom: »S pota, starec, sicer boš ležal!« Ne premaknem se, držeč puško za vsak slučaj pripravljeno. »Pes, nikdar več ne boš!« se zareže besno Joža, vrže na Petra divji pogled in zavpije zgroznim glasom: »Streljaj, bojazljivec!« V tem hipu vržeta oba živali na tla. Joža, ki mu je bila puška očividno prazna, izvleče dolg lovski nož in se pripravi za napad name, če bi Peter, kjer jez že nastavil puško na oko, izstrelil čilj. Jaz sem spoznal, da je moje življenje na vejici. Dva najbesnejša sovražnika proti meni! Kaj sem hotel? V hipu, kakor bi počil z rokama, namerim puško na Petra kot najnevarnejšega in izstrelim… Strašen pok se razleže po gozdu, obenem pa jekne obupni krik: »Joj, ubil me je!« Joža, to začuje, se izgubi s strašno kletvijo v gozdu, zapustivši prijatelja, ležečega v krvi. Takoj nato sem stopil k Petru, ki je hropel v nezavesti. Imel je veliko rano; takoj sem spoznal, da bo težko kaj ž njim. Pokleknil sem k nesrečniku, molil sem mu na ušesa besede kesanja ter zaupanja v božje usmiljenje. Čez nekaj časa začujem glasove ljudi, ki so prihajali bliže; zato sem zavil globlje v gozd, ker nisem maral, da me najde svet tamkaj. Bog mi je priča, da je bilo ravno tako,« konča stari logar svoje pripovedovanje, in kakor da mu je odleglo, zaokroži s svobodnim in mirnim očesom okrog mize. To logarjevo pripovedovanje je dirnilo vse globoko. Sedaj je bilo vsem jasno, da je bil Marko prisiljen, poslužiti se svojega orožja, in tudi Milanu samemu je bilo žal, da se je tako trdo in ostro izrazil prej napram očetu. »Da, oče,« reče fant obžalujoč prejšnjo svojo osornost, »priznam, da drugače niste mogli, ker je tudi vaše življenje viselo na niti. Nesrečni Peter je padel kot žrtev svojega brezdušnega tovariša.« »Bog mu odpusti,« dahne Ana, otirajoč si s predpasnikom solze. »Ali ste kaj slišali o onem nesrečniku, prečastiti?« reče Milan žalostno. »Slišal sem, da mu je hudo. Mene ni še nihče poklical tja; čakal sem že, a zaman. Sedaj grem takoj domov; ako ne bo nobenega povabila, se bom ponudil sam in pojdem k bolniku, da ga pripravim, če bi bila smrtna nevarnost. Vam pa, dragi moji, voščim mir in blagoslov. Potolažite se; pravica in ljudski glas je na vaši strani. Lahko noč!« Ko se je župnik poslovil od logarjevih, so ostali nekaj časa še skupaj, pogovarjajoč se samo o krvavem dogodku. Sobica je naenkrat oživela. Izginila je tista mrakobna potrtost, ki je težila zrak v njej, kakor mora; vsi so dihali nekam laže, govorili prosteje. Stari Marko je povedal, da poprosi v kratkem času za upokojitev, ker se je te nesrečne službe že naveličal. »In prav je tako,« reče Milan resno. »Imamo — hvala Bogu! — svoje zemljišče in svoje malo gospodarstvo, in moje roke so krepke in žilave, pa bomo živeli srečno in v miru. In potem ne pozabite,« poudari glasneje, »da vam bo Joža kar tako odpustil, ker ste ga ločili od edinega tovariša v vasi. Sovraštvo njegovega maščevanja se bo utešilo samo v vaši krvi, in gozd bi bil lahko nema priča njegovega zločina.« »Treba ga bo spraviti iz vasi,« reče stari logar. »Kako? Ali se mu more kaj dokazati? Ali boste imeli po Petrovi smrti kaj oprijemljivega, da se je Joža prvi navil na vas? Ne. Vsi vemo, da sta oba divja lovca, pa kaj jima moremo brez dokaza?« »Da, prav imaš,« reče Marko kratko. »Še par mesecev, pa poteče petindvajseto leto njegovega službovanja; dosti imam. Vem, da bo moj sovražnik prežal name, toda varoval se ga bom. In zopet se bo povrnil stari mir v našo hišo.« »Bog daj!« rečeta Ana in Milan — in kmalu se je podala družina k počitku. ==VII.== Po očetovi smrti je bila Milka duša zapuščene družine. Mati je postajala dan za dnem bolj slabotna. Dolgotrajna bolezen, ki je kakor črv razjedala sestav njenega telesa, sesajoč iz njega življenje in moč, je že skoro dokončala svoje uničevalno delo. Milka je negovala otroke, stregla materi, ki je že tako oslabela, da je morala ostati v postelji. Izpočetka je bilo vse to delo za mlado deklico prenaporno; ali že za nekoliko tednov se je tako priučila vsemu, da ji je šlo kaj urno izpod rok. Materi je postalo med tem še slabše. Suhi, težki kašelj jo je popolnoma izmučil — in vsa zdravila, ki so jih svetovale sosede, ji niso nič pomagala. »Mama,« reče nekega dne sorodnica Barba, sedeč pri bolnici, »ali je že bila pri tebi teta Cena? Ona je zelo izkušena, morda bi znala tudi za tvojo bolezen pogodi kako primerno zdravilo.« »Oj, bila je, bila,« reče bolnica s slabim glasom, »dala mi je tudi nekaj piti, toda zastonj. Nič ni koristilo. Meni ni več rešitve.« »Pojdi, mama, pojdi, pa ne govori tako,« jo tolaži sorodnica. »Saj smrt vendar še ni pred vrati. Upanja pa vendar ne smeš izgubiti.« »Upi so zmotljivi,« reče Katarina žalostno. »Toda treba je vse poskusiti!« reče prepričevalno Barba. »Kaj? Meni ne more nihče več pomagati, kot Bog. In on me bo rešil trpljenja in me vzel k sebi,« reče bolnica ter začne hudo kašljati. »Pa še ena žena je v vasi, ki bi ti mogla pomagati. Marsikateremu je že pomagala v raznih boleznih, pa bo morda tudi tebi, mama.« »Ali bi hotela k meni?« »Bi prišla, ker je dobrega in usmiljenega srca; samo ne vem, če bi ti bila všeč,« reče nekako negotovo Barba. »Samo povej, kdo je,« reče mirno bolnica. »Ej, v imenu božjem; Ana je, žena logarja Marka.« Bolnica pri tem imenu zatrepeče. Že samo to ime jo je navdajalo z nekim strahom, pa sama ni vedela zakaj. »Kdo, Ana?« reče z bolestnim nasmehljajem, »misliš, da bi me rešila, če bi vedela?« »Bi, mama, prav gotovo bi,« reče sorodnica prepričevalno. Katarina je molčala nekaj časa. Premišljevala je in ni hotela verjeti, da bi ji Ana, ki z njo že ni govorila več kot eno leto, mogla, ali pa hotela pomagati. Zdel se ji je prevelik jez, ki je bil med njo in Ano, jez, ki bi ga moglo pac premostiti usmiljenje. Splošno vse okolnosti so zabranjevale njuno zbližanje. In tedaj se je pa še spomnila poslednjih besed pokojnega moža. In gotovo se je zbal že same misli, da bi poklicala v svojo hišo Ano. »Ne, draga, ne,« reče bolnica z neko negotovostjo, »Ana ne more v mojo hišo, in če bi tudi dovolila, ne bi prišla.« »Prišla bi,« reče Barba z odločnim poudarkom, »kajti vprašala me je že po tebi; in ko bi ti vedela, kako ji je žal, da ti naše ženske niso mogle pomagati, bi drugače sodila o njej.« »In slednjič, kaj si pa napravila ti Ani, in kaj ona tebi? Ali je ona kriva nesrečnega slučaja, ki se je zgodil? No. Da bi bila ti na njenem mestu, ali bi se čutila kaj krivo? Prav gotovo ne. Le pusti, mama; pa naj pride in naj te pregleda in ti pomaga. Le pusti že zaradi svojih otrok. Pozabi, kar je bilo. Bog je hotel tako.« »Oh, Barba, ti ne veš vsega.« »Vse vem,« reče Barba umno, »in prav zato, ker vem, ti rečem, pokliči Ano.« »Bojim se…« »Njega?…« »Da, njega,« reče Katarina z neko grozo in se zagleda prestrašeno v svojo sorodnico. »Saj ni govoril nič z njo,« reče Barba. »Oh, vse je preklet! mi z njimi ne smemo priti v nobeno dotiko.« »Saj ni vedel, kaj govori.« »Bil je pri zavesti.« »Toda, da je ostal pri življenju, bi sodanes drugače…« »Bog ve.« »To veš tudi ti; le priznaj odkrito!« »No, ne poznam njega. — Ne bi izpremeni svoje sodbe.« »Draga mama, ne greši. — Živeti moraš za svoje otroke — poslušaj moj nasvet.« »Da, za svoje otroke!« je zašepetala onemoglo bolnica in hudo zakašljala. »Glej, mama,« nadaljuje sorodnica, »tudi Milan in stari Marko te od srca pomilujeta in ti želita, da bi se dolgo živela zaradi svojih otrok.« »Tudi Milan!« Nenavadno bolest je vzbudila ta beseda v duši nesrečne žene. Poznala je Milana že od mladih let. Fant je bil vedno dober, in tudi sedaj se ne ve o njem ničesar slabega. Toda vseeno, groza jo obhaja, ko samo pomisli na to ime, ker se tem imenom je zvezano tudi ime njene hčere, z obema strašna kletev ranjenega moža. Vedela je, kaj je nameraval Milan; njegovo pošteno namero, da bi vzel Milko v zakon, so vsi odobravali, a zdaj pa — ta nesrečna ovira, ki je po njeni sodbi raztrgala vse srečne vezi mladih zaročencev, vso srečo, ki se jima je tako dobrohotno bližala. Bila je trdno prepričana, da se njuni sreči ne bosta več odprli, in zato je verovala, da Petrovo prekletstvo ne bo padlo na njeno dete. In slednjič je prišla do prepričanja, da tudi Anin prihod v njeno hišo ne bi zaročencev bolj zbližal. »Zaradi otrok!« je mislila uboga žena, »da, zaradi otrok sem dolžna poskusiti vse, samo da ostanem pri življenju in otrokom za uteho.« »Barba,« reče bolnica v hudem kašlju, »pa naj pride Ana, zaradi otrok naj mi pomaga.« »Prišla bo,« reče Barba živo, »in če ti ona ne bo pomagala, ti ne bo nihče več.« »Pa bo prišla?« »Da, ona sama ti želi pomagati. Dobra je in plemenita ter te pomiluje.« »Kaj bodo rekli pa po vasi?« »Veseli bodo, ker bo s tem poravnano navidezno nasprotstvo in sovraštvo.« Te besede so pomirile bolnico in zaprla je svoje utrujene oči. Sorodnica Barba odide tiho iz sobe in pove v kuhinji Milki ves svoj razgovor z bolnico, in potem se napoti k logarjevim, kjer se je dogovorila z Ano o vsem in obenem pojasnila razmere v družini pokojnega divjega lovca. Drugega dne popoldne je obiskala bolnico s sorodnico Barbo tudi logarjeva žena Ana. Pozdrav med ženo divjega lovca in Ano je bil kratek, toda prisrčen. Veseleje se je moglo opaziti na obrazu bolnice, ko je zapazila pri svoji postelji ženo, ki ni poznala v svojem srcu sovraštva, ki pa jo je ona po krivici mrzila. Ali je bila mržnja? Ne, to ni bila mržnja, temveč nek čut, ki je odbijal vse osebe logarjeve družine. In sedaj stoji ta žena pred njo, stoji kot pomočnica v težki bolezni. Sedaj šele je spoznala Katarina, kako plemenito srce bije v prsih te žene. »Ana, hvala ti, da si prišla,« reče s solzami v očeh bolnica. »Dobra si, kakor si bila vedno. Odpusti mi, storila sem ti krivico.« »Ne očitaj si ničesar, Katarina. Samo dobri Bog naj ti da zdravje, drugo pa je vse dobro,« je odgovorila Ana sočutno, zroč pravcati odsev nekdaj zdrave in lepe svoje prijateljice. »Pa upaš, da je zame še rešitev?« se bolestno nasmehlja bolnica. »Če so se druge rešile, se boš tudi ti. Samo veruj in upa ne smeš izgubiti. Prinesla sem ti tukaj nekaj pila. Najmočnejša zelišča so notri, kar jih poznam. Pomagala je Lukčevi Hani, Gabrovčevi Maricki in mnogim drugim, in Bog bo dal, da bo tudi tebi pomagala. Vsako jutro izpij skodelico, pa vsak večer eno. Že čez nekaj dni se boš počutila krepkejšo, in tudi kašelj te ne bo več tako hudo nadlegoval. Prišla bom kmalu zopet in ti še prinesla teh zdravil.« »O, Bog ti plačaj, Ana!« se zahvali Katarina. »Ne zahvaljuj se preje, dokler ne ozdraviš,« se smehlja Ana. »Ozdravela pa boš, če se boš držala mojih navodil. Zaupaj pa tudi v božjo pomoč!« »Bom, bom, vse bom storila, kar želiš od mene, samo da me rešiš, zaradi otrok,« reče Katarina med solzami. »Vse bo še dobro, Katarina, samo ne obupuj,« jo potolaži Ana. »Glej, da boš kaj več spala, ker spanje te bo okrepilo.« Čez nekaj časa sta zapustili Ana in Barba bolnico, ki jo je od prenapornega kašlja zopet oblil mrzel pot. Nekam zamišljeno sta šli obe ženski proti domu. Kar ni šla beseda iz ust. Slednjič prekine Barba neprijetni molk in reče: »Kako sodiš o zdravilu, ki si ga dala bolnici?« »Kakor kaplja vode v morje.« »Potem si jo le tako tolažila.« »Potolažiti bolnika je zanj najboljše zdravilo.« »Pa je ni rešitve zanjo?« »Kje? draga.« »Ali se bo revica še dolgo mučila?« »Dvomim.« »Kako bi bilo, če bi ji dala še močnejše zdravilo?« »Prav tako, kakor bi hotela oživiti suho vejo.« »Uboga žena!« »Otroci, otroci ubogi; ona je srečna,« reče sočutno. »Greš kmalu zopet k njej?« »Čez dva dni najbrž.« »Torej le upaš, da jo rešiš.« »Ne, samo da jo potolažimo in pripravimo na smrt.« »Bog naj ji pomaga, če ji mi ne moremo,« konča Barba in obe ženi sta se razšli, krenivši vsaka proti svojemu domu. Preteklo je že nekaj mesecev po smrti divjega lovca, in Katarina se ni mogla niti premakniti več s postelje. Zaman so bili vsi zagovori in zdravila. Tisti nenasitni črv bolezni, ki požira pljuča, prsa in slednič uniči vse telo, se je pregloboko zajedel v pljuča nesrečne žene, in nič ga ni moglo več uničiti. Milka ji je bila kakor angel varih; podnevi in ponoči je sedela pri bolnici, da ji izpolni vsako najmanjšo željo. To je bilo prenaporno za njo, in zlasti tiste dolge noči, ki jih je prečula, niso ostale brez sledov. Prejšnja lepa rdečica je izginila z Milkinega obraza, a tudi po telesu je oslabela; venela je sirotica, kakor nežna cvetlica, če jo imaš v zatohlem in mračnem prostoru. Stara Ana je videla, kako deklica slabi, zato jo resno posvari, naj pazi tudi nekoliko na svoje zdravje in naj ne čuje cele noči. »Pametna si,« ji prigovarja ljubeznivo, »in tudi sama vidiš, da ni več rešitve za mater. Ne žrtvuj se torej čez mero. Storila si v vsakem oziru vso svojo dolžnost kot dober otrok. Kaj bi bilo, če se še tebe loti kaka bolezen? Zato ti rečem: varuj se in pripravi se na njeno smrt. Barba bo že prišla katerikrat, da te bo nadomeščala. Prepričana si pa lahko tudi, da bodo vse druge ženske v vasi vsem šle na roko. Le ubogaj me!« »Hvala lepa, mama hočem,« reče deklica mirno, ko je uvidela, da pazi Ana nanjo kakor prava rodna mati, hočeč preprečiti še o pravem času zlo. Bolnica je prejela med tem že svete zakramente in se tako pripravila za pot v večnost, čakajoč mirno trenutka, ko jo pozove angel smrti na pot. Nekega večera, ravno ko so bile pri njej obe sosedi Ana in Barba, skupaj z Milko, se je bolnici nenadoma silno poslabšalo. Težke znojne kaplje so ji padale s čela, in tudi že tako brezkrvni obraz je se bolj pomodrel. V sobi je vladala grobna tišina. Bolnica je samo včasih odprla na pol oči, pa jih je od velike slabosti zopet kmalu zaprla. Govoriti ni več mogla; vse moči so jo zapustile. Ob njeni postelji je sedela Barba in molila potihoma rožni venec, Milka pa je klečala pri postelji, nepremično zroč s solznimi očmi v umirajočo mater. Ana je držala svečo, da jo položi umirajoči prižgano v roke. Bolnica odpre oči — pa jih zopet zapre. Pogleda Milko, hoče ji še nekaj reči, pa ne more. Poskusi dvigniti roko, ki ji takoj omahne. Zopet jo oblije znoj, zopet napne svoje zadnje sile, da zakašlja. Krvava slina ji udari na usta, glavo obrne na drugo stran in obleži. Umrla je tiho in lahko, kakor je bilo tudi vse njeno življenje tiho in skromno. Pot v večnost ji je posvetila žena — logarja Marka… ==VIII.== V vasi so bili krvavi dogodek z divjim lovcem čisto pozabili. Vsem se je smilila sedaj njegova uboga družina, ki ji je bila Milka edina opora. Jožo so od tistega usodnega časa bolj redkokdaj videli — ogibal se je ljudi, kolikor je mogel. Logar Marko ga od takrat ni več zasledil v gozdu in je imel tako tudi mirnejše noči; komaj je čakal, da mine še dva meseca, ko bo dovršil petindvajset let svoje službe in da gre v pokoj. Njegovo malo gospodarstvo je uspevalo, bolje ni moglo, in Milan se je izkazal kot priden in izvrsten gospodar. Posebno se je veselil tistega časa, ko postane oče prost težke službe in bo užival v miru in blagoslovu božjem zadnje dni svojega življenja. Neke viharne noči sta sedela oče in sin sama pri mizi; razgovarjala sta se o gospodarskih zadevah in raznih potrebščinah, ki jih je kazalo še nabaviti za gospodarstvo. Stara Ana je že legla k počitku; tudi njo so začele počasi zapuščati sile. Pa kako ne bi! Kot dobra gospodinja je bila ves dan na nogah, vse je hotela sama postoriti in pogospodinjiti. Ni čudno, če je slednjič vendarle omagala. Pa to je prenašala vse z veseljem, saj je bila njena duša polna zadovoljstva, ko se je v hišo zopet povrnil tisti zaželeni mir. In ko sta se oče in sin tiho razgovarjala, se je zunaj vihrovo zaletavala divja burja, kakor da bi plesala peklenski ples; zaganjala se je v okna, potresala vrata in žvižgala vrh streh, da jo je bilo strah poslušati. Gosti oblaki, ki so lezli z vso svojo svinčeno težo nad vasjo, so dajali temni noči še groznejše lice. Kmalu se je začelo bliskati in grmeti, kakor da je vsa priroda podivjala. »Bog nas varuj hudega,« se je pokrižal stari logar, kadar se je zabliskalo in zagrmelo, da so se stresla vsa okna. »Nič dobrega ne pomeni ta vihar,« reče Milan in se zagleda v okno za hrbtom logarja Marka. V tem hipu se svetlo zabliska, burja zatuli, močan grom se razleže. Oče in sin se prekrižata. »Zdaj je pa prav blizu udarilo,« reče Marko nemirno. »Samo da ne bilo škode,« de Milan resno. »Dobro, da ste danes doma, oče.« »Pa je res sreča! Gozd je nevaren, če treska po njem. Pa četudi ne bi bilo nevarnosti, pusto, neprijetno, strašno je v taki vihri na prostem, kaj šele v gozdu.« Ko sta se tako pogovarjala, sta slišala čisto natančno, kako so zaškripala vrata na dvorišču, kakor da bi jih kdo odprl. Oba se iznenadeno pogledata. »Si slišal?« reče Marko tiho. »Vrata na dvorišču so se odprla.« »Ali jih nisi zaprl?« »Sem, in še zapah sem pogledal, če dobro drži.« »Hm, čudno; morda jih je burja.« »Ne verjamem, da bi jih mogla burja odpreti,« zanika Milan. »E, zlomka, kdo neki druge,« reče smehljaje se Marko. »Kdo se bo upal ob takem hudournju iz hiše?« »Vse je mogoče.« »Ti domišljaš?« se začudi Marko. »Da, dvomim; no, morda se pa motim. Vendar pa… Hudobni ljudje čezijo za svojo slabe namene slabega vremena.« »Ah, pojdi no, ob taki vihri!« »Da, ravno tako se neurje je najboljši plašč nečednim zločinom.« »Zločin? Nam?« reče Marko in pobledi. »Lahko tudi nam,« reče Milan, »ker naš sovražnik čaka, da nas zaloti ob ugodni priliki…« Marko se zamisli. Nato zopet zavija burja in začne na dvorišču loputati z vrati, ki so bila odprta. »Vrata je treba zapreti,« reče Marko in vstane. »Ne, oče!« reče s strahom Milan, »ali hočete ven? Nikdar, dokler sem jaz tukaj,« in zapre vrata. V tem trenutku se zopet zabliska, grom zabobni, toda po tem gromu postane okolica svetla. Stari Marko je gledal bled in široko odprtih oči skozi okno; — bil je kakor okamenel. Naenkrat ga zdrami strah glas sina, ki je klical z dvorišča: »Oče, oh, oče — ogenj, gorimo!« Marko skoči skozi vrata, plane na dvorišče in skoraj okameni vsled strašnega prizora: iz enega dela slamnatih streh se je že dvigal plamen v zrak. »Sem, oče, sem vode!« vpije Milan ter bega po dvorišču kakor brez uma in tem trenutku, ko se je logar približal ognju tako, da bi ves osvetljen, poči izza plota puška — in Marko se zgrudi brez zavesti na tla. »Ogenj! Ogenj!« so vpili že po vsi vasi; zraven pa je zavijala sapica in bobneli so gromi. Dočim so se nekateri trudili, da bi zbudili Marka k zavesti, so drugi vlačili iz hiše pohištvo in reševali, kar se je dalo v naglici še rešiti. Ker je pihala močna sapica, se je bilo bati, da bo odnesla utrinke tudi na sosednje hiše; večina jih je bila pokrita s slamo, zato je bila vsa vas v nevarnosti. Sapa je pihala med tem v smeri proti polju za logarjevo hišo, kjer ni bilo drugih poslopij, in tako se ni bilo treba bati večje nesreče. Za nekoliko ur je bilo mesto, kjer se je nahajala nekdaj logarjeva hiša, pusto pogorišče, ki se je iz njega tuintam še kadilo. Burja je medtem ponehala, oblaki so se raztrgali, tuintam se je videla kaka krpica jasnega neba. Marko je ležal pri sosedu še vedno v nezavesti. Krogla ga je zadela ravno v levo stran prsi in ga podrla. Nikdar se ne bo več dvignil starec — ubijalčevo oko je merilo silno dobro. Drugi dan je že prišla sodno-zdravniška komisija, potrdila smrt logarja Vojčiča in odredila njegov pokop; ostalo je še glavno delo oblasti: poiskati požigalca in ubijalca, — oba nedvomno v eni osebi. Preiskava se je začela in iz vsega, kar so povedali vaščani, se je dognalo, da je zažgal in logarja umoril divji lovec Joža. Milen sam ni mogel s svojim pričevanjem stvari nič razjasniti. Pripovedoval je, kako je šel na dvorišče, da zapre vrata, ki jih je požigalec pustil odprta — kar mu pogled obvisi na strešnem robu, ki je že na vso moč gorel. Bili je kakor iz sebe, klical očeta in ljudje spominjali so se samo tega, da je hipoma počila od neke puška in se je oče zgrudil brez besede na tla. Orožnikom ni preostajalo drugega, nego da so se podali iskat zločinca v gozd, kjer se je prav gotovo skrival. Hudodelstvo je tako razdražilo celo vas, da so se z orožniki tudi vaški fantje napotili zasledovat hudobneža. Že drugi dan predpoldnem se je čulo iz gozda silno vpitje, ki je spravilo vso vas pokoncu. Na stezi proti vasi se prikaže vsem tale prizor: Pred orožniki, ki so se njih bajoneti bliskali v zlatem solncu, je stopal Joža, uklenjen z verigo, zmršenih las, mrkega obraza in divjega pogleda. Za orožniki je stopala hrupno in šumno cela tropa vaške mladine; nekateri starejši so psovali zločinca, ki je nemo korakal pred orožniki, kakor stroj brez krvi. Ko pridejo v vas, izbruhne med vaščani prava sveta jeza v vsej moči; ogorčenje med množico je raslo s tako silo, da so morali orožniki miriti in ljudi odganjati, da bi se ljudska strast sama ne maščevala nad ubijalcem in požigalcem. Orožniki so mirili spočetka z besedami, a ko je bila vsaka beseda zaman in je bilo življenje hudodelca v nevarnosti, so prijeli za orožje in zapretili, da nastopijo z ostrino, če se množica ne razkropi. Ljudstvo se je slednjič pomirilo in spremljalo s stisnjenimi pestmi in z ostrimi besedami ničvredneža, ki so ga odpeljali orožniki na vozu v mesto — pred sodišče. Joža je preiskovalnemu sodniku izprva tajil, toda veščemu strokovnjaku se je hitro posrečilo, da ga je spravil v razna protislovja, in da je Joža slednjič skoro ponosljivo izjavil: »Da, zažgal sem in ubil sem ga jaz, da maščujem svojega prijatelja.« »Toda taka maščevanja niso navadna v naših krajih, reče sodnik; zraven pa tudi kaznovanje, ni prepuščeno posamezniku, marveč tistim, ki so za to postavljeni.« »To me nič ne briga. Zaklel sem se, da se bom krvavo maščeval nad starcem, svojo prisego sem izpolnil, in vi me obesite, če me hočete, ne menim se nič za to.« »In vam ni žal?« »Žal?« se zasmeje s peklenskim smehom ubijalec, »zakaj, čemu bi mi neka bilo žal? Ali je bilo njemu žal ubiti človeka, čigar žena je bila z eno nogo skoraj že v grobu in čigar štirje otroci so vpili lačni po hiši?« »To je druga stvar,« reče sodnik strogo. »Ravni logar se je moral v nujni samoobrambi poslužiti svojega orožja.« »To mi je vseeno; jaz sem hotel maščevati svojega tovariša,« reče zločinec kljubovalno. »Ne, niste smeli, ker je to proti božji, naravni in proti cesarski postavi,« reče sodnik strogo. »Preziram te zakone, ki z ene strani dovoljujejo ljudem streljati kot živali, z druge pa zabranjujejo maščevanje na takih krvolokih.« Ta skrajna osornost hudodelca je uverila sodnika, da nima opraviti s trdovratnim zločincem, ki za njim pravica ne sme imeti nobenega usmiljenja. Čez nekaj tednov je bila glavna razprava proti divjemu lovcu Joži, ki je bil obtožen radi požiga in zavratnega umora. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalih, ki je bila potem potem najvišje milosti izpremenjena v dosmrtno ječo. Zares, težka nesreča je zadela Vojčičevo družino. Čez noč so postali reveži skoraj brez vsega. Ker je bila hiša lesena, je zgorela do temelja, in samo požrtvovalnosti sosedov se je posrečilo, da so v neverjetni naglici izpraznili vso hišo. Tako so rešili vse, kar se je nahajalo v njej. Prvo pomoč je dobila nesrečna družina pri starem gospodu župniku, ki je poklical Ano in Milana v svojo župnišče, dokler si ne zgradita nove hišice in si ne uredita novega doma. Samo vsled Milanove delavnosti in dobrosrčnosti vaščanov, ki so bili priljubljenemu mladeniču krepke in železne volje v vsem na roko, je bilo mogoče, da se je v kratkem času sezidala na istem mestu hišica, ki je bila skoro lepša od prve. Ni še preteklo leto dni, ko je Milan zopet gospodaril v lični hišici. V svoji novi domačiji je razvil Milan izredno delavnost; trudil se je z vso vnemo od rane zore do poznega mraka, samo da si zopet opomore, da ne bo treba njegovi materi na stare dni stradati. K njegovi delavnosti mu je prav dobro došla tudi delna očetova pokojnina. Ni bilo veliko, a bil je stalen in gotov priboljšek, ki se je dalo z njim vsak mesec stalno razpolagati. In tako je potekalo njegovo življenje v delu in marljivosti — žilava narava človeka je krepko kljubovala nemili usodi. Stara Ana, videč svojega sina, kako se trudi v potu svojega obraza za dom, je rekla često solznih oči: »Oh Milan, kako sem srečna s teboj!« Ta pohvala je bila za dobrega sina zadostno plačilo. Takoj je bil srečen ob takih besedah, da bi bil najraje skočil k starki in poljubil njeno od skrbi in bolečin razorano čelo. »Srečna sem, dragi Milan, srečna; toda to me boli, da ti ne morem tako pomagati, kakor bi ti kaka mlajša gospodinja.« »Pojdite, mama, pojdite; vi ste še za dve drugi,« reče Milan v smehu, držeč se, kakor bi je ne razumel. »E, Milan, lahko se je tebi šaliti, ko si še mlad; od mene stare se je pa smeh že poslovil,« vzdihne Ana in začne trejati lonce po ognjišču. Večkrat se je razpredel med njima tak razgovor; — toda Milan je obrnil besede vedno na drugo, kakor bi mu ne bilo všeč, če je mati sprožila to stvar. Starka se je včasih tudi resno razvnela zaradi tega; toda Milan jo je znal tako razorožiti, da se je slednjič še sama smejala z njim. Nekega dne zvečer je bila pa Ana nekam nenavadno resna. Ko sta povečerjala, reče Ana resno: »Koruzo bo treba okopati jutri.« »Da, čas bo, mati.« »Koliko težakov bo treba?« »Kake štiri poleg mene,« reče Milan mirno. »Potem pride košnja na vrsto.« »Da, košnja; pa huda bo letos, kajti trave še davno niso bile tako goste in velike, kot letos.« »Hvala Bogu!« »Koliko koscev bomo pa najeli?« »Jih bo težko dobiti toliko, da bi en dan pokosili.« »Praviš, da boš kupil še eno kravo?« »Nobena škoda ne bo, če bo pri hiši več mleka. Sir in maslo se lahko proda,« reče Milan. »Toda mati,« vpraša resno, »kaj pa me izprašujete to danes?« »Ravno prav vprašam,« de mati. »Vidiš, vedno več ljudi bo, treba bo tudi vedno več kuhati, več delati, toda v hiši sem sama. Pa bi še bilo kako, ko bi bila mlajša ali moje moči pešajo, jaz bom hitro doživela. Zdaj pa nobenega počitka! Gospodarstvo smo lepo povzdignili; da pa ne bo šlo vse nazaj, bomo morali gledati, da vzamejo delo v roke mlajše moči.« »Ali mati, zopet me hočete dražiti,« reče Milan. »Danes me pa ne boš premotil s svojo šegavostjo. Zakaj pa prikrivaš meni, kar ni nobena tajnost več?« reče ostreje Ana. »Ali je lepo, da skrivaš pred svojo materjo to, kar bi morala ona prva vedeti?« »Mati, nikarte ne,« reče Milan. »Vedno mi govoriš tako; toda danes se pa s šalo ne dam odgnati,« reče starka ostro. »Povej kratko, ali misliš na ženitev in kdaj nameravaš pripeljati novo gospodinjo v hišo?« Milan je molčal. Bil je nekam zmeden. Ni se nadejal, da ga bo naskočila mati s takim vprašanjem. »Kako da ne odgovoriš? Ali te je zbegala smrt divjega lovca?« Milan jo ostro pogleda. Kri mu je udarila v obraz in odgovori kratko: »Mama, ali vam je Milka po volji?« »Boljše in vrednejše snahe mi ni treba.« »Hvala, mama,« reče s srečnim pogledom Milan in pristavi: »Dokler bom živ, vam bom hvaležen.« »No, vidiš,« pravi mati polna radostnih solz, »sedaj sem lahko zadovoljna, ko vem, da mi pripelješ v hišo pridno in pošteno nevesto, ki nam bo samo v čast. Ali nisva mogla tega prej razvozlati?« »E, mama, vedno sem mislil, da ste me hoteli samo dražiti.« »Pojdi, norček,« reče Ana v smehu, »še skoraj pojemam od dela, ali naj te potem dražim s svojimi resnimi vprašanji!« Mati in sin sta se nasmejala od srca, in ta smeh je zvenel v mali, čedni sobici tako srebrozvonko, tako milo in polno, kakor smeh dveh src, ki občutita vso srečo materinske požrtvovalnosti in sinovske ljubezni. ==IX.== Minilo je bilo že precej časa po smrti divjega lovca. Ljudje so od srca milovali obe družini; prav posebno usmiljenje so imeli do družine nesrečnega divjega lovca, ki je ostala brez moške glave, prepuščena sama skrbi mlade deklice. In kakor so se za življenja divjega lovca ogibali tudi njegove hčerke Milke, tako so jo zdaj vsi pomilovali — njena nesreča jim je omehčala srce. Posebno se je brigal za Petrovo družino stari župnik, ki je prihajal često k njim, jih tolažil v žalosti in jim svetoval in pomagal. Milka je gospodu čisto vse zaupala; — njeno srce se ni znalo potvarjati. Nekega dne se je gredoč s svojega običajnega popoldanskega izprehoda zopet oglasil župnik v hiši divjega lovca, da vidi, kaj počno otroci, da jim prinese, kakor navadno, mal prigrizek. Z dobrodušno, krepko besedo pozdravi Milko: »No, kako je, Milka? Ste vsi zdravi? So otroči pridni?« »Hvala lepa, gospod župnik, vsi smo zdravi, in tudi otroci so dovolj pridni in ubogljivi.« »No, prav, prav; me srčno veseli, da je vse v redu,« reče župnik in sede na klopico pred hišo. »Kako pa s teboj, Milka? Že nekaj dni te nisem videl; zdravnik mi je zapovedal, da sem moral ostati na dorčem v sobi.« »Tako? Ste bili bolni?« reče Milka sočutno. »Nič, nič posebnega; samo malo prehlada je bilo,« zamahne župnik z roko. »No, kako pa s tvojim gospodinjstvom?« »Dobro, gospod župnik, dela veliko; a hvala Bogu, zdrava sem in mlada, pa že zmagujem za silo.« »Da, da, mladost je močna,« reče župnik zamišljeno. »Mladost prenese tudi najtežje udarce. Kadar se spomnim tebe, mi pride nehote na misel tudi Vojčičev Milan; da, tudi on je pretrpel mnogo; a glej, stoji kakor hrast sredi viharja.« Ko je župnik tako premišljeval, ne kako sam zase govoril, so se Milki izpremenile barve po obrazu. »Bog, ali on že ve?« se je začudila preplašena deklica; bila je v zadregi, kaj bi odgovorila. Župnik je opazil dekličino rdečico na licih, pa se je malo pošalil, da bi jo rešil sitnega položaja: »Milka, kaj ti je danes? Nekam preveč si mi raztresena!« »O, nič prečastiti,« se zagovori deklica še v večji zadregi. »Je, je nekaj,« reče župnik mirno, »in vem tudi kaj. Ni mi treba nič lajati. Kar je poštenega — in tvoja namera, da hočeš dati pridnemu in zglednemu Milanu roko v zakon, je gotovo poštena in hvale vredna, — kar je poštenega, pravim, tega se človeku ni treba bati, ne sramovati. Jaz zaenkrat ne morem drugega reči, nego Bog vama daj srečo in blagoslov!« Deklica je bila ob teh nepričakovanih pohvalnih besedah, ki jih je izustil častitljivi župnik, bogat po znanju in izkušnjah, tako presenečena, da ni mogla nič odgovoriti, marveč se je približala spoštljivo župniku ter mu v znak hvaležnosti poljubila roko. »Še enkrat: Bog daj srečo, Milka! Milan je pošten fant, in ti si tudi poštena, pridna in marljiva; takih žen in nevest si želimo, pa bi bilo vse bolje po naših družinah.« »Toda, prečastiti, mojo dušo obhajajo tako črne slutnje, kadar se spomnim, da bom …« tu ji beseda zastane, ni se mogla izraziti. Župnik se spomni, kaj jo teži, kajti ni mu bilo neznano, kako je umiral njen oče. Zato sam poseže v besedo in pravi: »Nič, nič ne premišljuj. To so bojazni, ki nimajo resne podlage. Človek, ki ima čisto vest, je v varstvu božjem, in nič se mu ne pripeti brez volje božje.« »Toda ono očetovo prekletstvo, prečastiti! Meni vse nekaj pravi, da ne delam prav, ker delam proti njegovi volji.« »Ogljibi se, Milka, teh predsodkov. Tvoj rajni oče se ni zavedal, kaj je govoril. Prevladovala je strast v njem. Tudi se ni resno vprašal, kdo je kriv nesreče? On je videl v Marku samo svojega ubijalca in ga kot takega črtil z ono silno mržnjo, ki človeka prevzame v takem hipu. Ko bi bil par dni več živel, ko bi bil jaz pravočasno poklican k njemu, pa bi se bilo vse poravnalo. Krivo je to, ker ste mislili, da smrtne nevarnosti v tistem trenutku še ni bilo. — Hipna jeza je potemnila tvojemu očetu pamet, da je izrekel strašne besede prekletstva. Če bi bil Peter še živ in bi se bil ogibal družine tistega svojega zapeljivca Jože, pa bi bil pošten in marljiv gospodar kakor prej, in bi istotako odobraval vajino zvezo, kakor jaz in vsakdo, ki ne pozna zavisti. Sedaj, ko tudi Marka že krije črna zemlja — se udajta v voljo božjo in zavestita z združenimi močmi v morje življenja. Medsebojna ljubezen vama bo dala moči. Povej mi, ali ste se že zmenili?« »Že.« »No, kaj pa čakate še potem?« reče smehljaje se župnik. »Kaj premišljujete? Osamljeni ste eni, in drugi. Ti se trudiš in mučiš na eni, a on in njegova mati na drugi strani. Ali je to pametno?« Deklica je sramežljivo povesila oči in strmela nepremično v tla. Končno pa pravi: »Nismo se še o vsem dogovorili, prečastiti.« »Ali misliš,« reče župnik resno, »da bi mogel biti jaz grobar vajine sreče? Milka, tebe in Milana poznam in cenim, ker sta tega vredna. Zato pravim: Nič več odlašati! Nebo bo podelilo vse svoje milosti, — jaz pa vaju bom še to nedeljo oklical v cerkvi.« Solze polne zahvale in sreče so orosile Milkine oči, in za to župnikovo dobroto ni mogla najti besed, s katerimi bi se mu mogla zahvaliti; rekla je samo: »Bog vam, gospod župnik, plačaj stotero preveliko skrb, ki jo imate zame in za našo hišo!« Stari župnik se napoti s počasnim korakom proti župnišču, globoko prepričan, da je storil plemenito delo ljubezni. Minile so tri nedelje, ko je župnik oklical Milana in Milko ter celi občini naznanil, da jo bilo nasprotstvo med dvema hišama v župniji le navidezno in da je krščanska ljubezen premagala vse ovire. Oklic se je raznesel po vasi kot glas velikega zvona; fantje in mladina se je veselila ženitovanja; starejši ljudje pa, ki so se sestajali tuintam, so molčali zamišljeno z glavami in govorili: »E, e, nič dobrega ne bo iz tega!« V vasi je užival velik ugled zlasti Lovričev stric, starec pri devetdesetih letih; pri njem se je zbralo nekaj starejših vaščanov, da čujejo, kaj on misli o tem. »Preveč me vprašate,« reče Lovričev stric. »Kaj bo z njima? To ve sam Bog. Danes je svet pokvarjen in se ne zmeni več za opomine. Neveste so slepe in trmaste; če bi jim še tako branil, če bi jih še tako svaril, — nič ne pomaga. Kadar gre za možitev, hoče z glavo skoz zid. Čudno je le to, da veže duhovnik, služabnik božji, dve duši, ki leži na njih prekletstvo!« »Prav govori stric, prav,« so potrjevali nekateri možakarji. »Da, ljudje moji,« nadaljuje Lovričev stric, »že dosti sem doživel in videl na svetu, in vem, da se maščujejo tudi mrtvi, če se jim ne izpolni poslednja volja. Pri teh dveh se pa poslednja želja nevestinega očita zametuje; zato se pa sedaj bojim,« reče starec svečano, »da bom še jaz doživel strašne posledice kletve, ki jo je izustil divji lovec Peter.« Kakor strah, tako so tudi ženice, stiskajoče se krog peči, obsojale zvezo teh dveh mladih ljudi, ki je počivala na njih kletvi umirajočega. Stare praznoverke so komaj čakale nedelje — dneva poroke — da vidijo, kako bodo gorele sveče na oltarju; kajti iz plamena teh sveč so hotele po svojem vražarstvu izvedeti usodo novega mladega para. Vsled takih pogovorov vznemirjen se je čutil krščanski boter Milkin dolžan, da poseže vmes ter da pouči nevesto, kako nevarno je sklepati zvezo za celo življenje, ko visi nad njo in nad nameravanim zakonom meč prekletstva. Takoj drugi dan stopi na dom k Milki. Brez posebnega oziranja in brez običajnih izgovorov nagovori Milko, ki je ravno likala lepo belo rjuho, ter pravi: »No, Milka, kdaj nas prideš vabit? Ali je že vse urejeno za svatbo?« Milka prijazno pozdravi in odgovarja, ne da bi se vznemirjala. Kakor odločna gospodinja pravi: »Hvala Bogu, zdaj upam, da smo dovršili početni vse, kar je bilo treba. Oklici so gotovi, ljudje so se že dosti nagovorili o meni in moji usodi; jaz sem svoje stvari že tudi uredila: posvetovala sem se z Bogom ter prosila sreče z neba. Ako Bog da svoj blagoslov, mi nihče ne more škodovati.« Boter: »Pa bi bilo le dobro, če bi vprašala gospoda župnika za svet; izkušen in moder duhovnik je.« Milka: »Oh, boter, saj sem bila že tudi dvakrat pri župniku. Naš župnik je tako dober, da je kar sam izpregledal, da sama ne morem več gospodariti in da bi bilo najboljše, če se obe hiši — naša in Milanova — združita v eno gospodarstvo, če izročim Milanu srečo prihodnjih dni. Zdaj pa, ko sem mu vse enkrat potožila, da se bojim, in sem mu vse natančno povedala, je pa zopet pritrdil, da se ni bati.« Boter: »Tako, tako. Torej je župniku všeč, če te Milan vzame.« Milka: »Prav zato, ker je Milan tako dober in pošten, pravi gospod župnik, ni mogoče, da bi nama škodovala očetova kletev, ki je bila izgovorjena tako zatrujeno tudi župnik — v nepremišljeni naglici in v hipni mržnji. Jaz sem se pa tudi varovala, da Boga nisem žalila, toliko se v tem trenutku že smem pohvaliti.« Boter: »Ali si pa povedala gospodu župniku vse natanko, kako je bilo ob očetovi smrti, kaj je govoril tvoj oče, kako je pretil, kakšno kletev je izustil?« Milka: »Sem. Vse sem natanko povedala.« Boter: »Pa kaj je slednjič dejal?« Milka: »Oči je začel na nekoliko zmajal z glavo, češ: čudno, čudno, da so oče tako izpozabil, da tako lahkomiselno kolne otroke. Odkod naj bo nad otroki blagoslov, če jih starši kolnejo?« Boter: »Ali ti je nato kaj odsvetoval, da ne bi dala roke Milanu?« Milka: »Rekel je, da je pač taka kletev grešna, da bi bil velik greh, če bi bili oče na to mislil. Vendar je pa pristavil, da me to ne more vezati in braniti, da ne bi mogla stopiti v zakon z Milanom; utegnilo bi bolje biti, če bi pustila misel na ženitev, ali odsvetoval mi pa ni.« Boter: »No, na gospodove besede se smeš zanesti. Naj se zgodi po tvoji volji. Toda ne pozabita z Milanom na poročni dan prav goreče prositi ljubega Boga, da bi se kletev očetova izpremenila v božji blagoslov!« Toli pričakovana nedelja se je hitro približala. Napovedana poroka je seveda zanimala mlado in staro. Lep jesenski dan se je prijazno smehljal, kakor da se veseli poroke dveh tako srečnih duš. Listje, ki je padalo počasi z dreves, je šuštelo tako milo-otožno, kakor da bi vedelo, da je danes pomenljiv dan za dvoje src. In tisti zvonovi, ki so vabili enolično-mrtvo vsako nedeljo vernike v cerkev, tisti zvonovi so peli ta dan nekako slovesno-milo. Nekaterim se je zdelo, da slišijo, kakor bi veselo vabili: »Pridite srečni, pridite blaženi!« A starejšim praznovercem se je zdelo, kakor bi zvonovi plakali, kakor bi jokali nad usodo novoporočencev, ki sta stopala na srečo in blaženstvo novega vzajemnega življenja. Mala vaška cerkev se je kmalu napolnila z radovednim občinstvom, ki je prišlo v svetišče bolj iz radovednosti, nego iz pobožnosti. Pred starčkom župnikom klečita — Milan in Milka. Lep pogled, vzorna dvojica! Obraz častitljivega svečenika izraža tisto visoko srečo in rožno veselje, ki napolni dušo v najsvečanejših trenutkih življenja. Svečan je bil tudi ta trenutek, ko sta ženin Milan in nevesta Milka pred obličjem božjim in pred celo občino zatrdila drug drugemu zvestobo do smrti, zaobljubila, da sta pripravljena skupno prenašati bolečino in veselje, ugodnosti in neugodnosti življenja. Milka je nekoliko bleda v obrazu; toda oko ji je mirno. Ves nastop izraža dušno plemenitost in zaupanje na pomoč od zgoraj. Na njenem obrazu ni najti nobenega sledu tiste bojazni in zloslutnje, ki ji je prej tako mučila dušo. Župnikove besede so bile kakor tolažba iz nebes. Pregnan je oni stalni odmev, ki jo je poprej strašil noč in dan in ji ponavljal: »Ne krši poslednje volje!« Tudi sedaj, v tem odločilnem trenutku, ko se je obrnil župnik k nji in jo vprašal z glasom, polnim sočutne milobe: »Milka! Ako hočeš ti prikujočega ženina Milana vzeti za svojega pravega moža po postavi naše sv. matere katoliške Cerkve, reci: Hočem!« Tudi sedaj se je oglasil v njeni duši oni plašljivi odmev; toda bila je močna, in rekla je, da je slišalo po vsej cerkvi: »Hočem!« Za časom obreda so se stiskale doli v cerkvi štiri stare ženice; prežale so na vse malenkosti, opažale vsako kretnjo, lovile vsako besedo; predvsem pa uprle svoje oči v svečo, ki so gorele pred novoporočencema na oltarju. »Ti, drgne ena izmed njih drugo s komolcem, vidiš?« »Ne. Kaj pa misliš, da ni prav!« »Poglej bolje!« de pritajeno, da bi ne zbudila pozornosti in sumnje, kakor da bo nevoščljiva. »Sveče dosti mirno gore. Morda bo pa le kaj sreče.« »Ne vidiš, kako trepeče tista?« »Katera?« »No tista pred Milko.« »Pa res, trepeče. Da, da je že res; tista pa nekoliko plapola, trepeče,« se ustraši nagovorjena ženica. »To ne pomeni nič dobrega.« »Ne pomeni, ne,« in starka se pobožno prekriža. »Vidite ono pred Milko,« se smehlja tretja, in vse tri pogledajo na oltar, kakor bi jim bilo prav, ko so opazile nekaj, kar jim bo pripravilo snov za razmotrovanje nemnega praznoverja. »Tu pa ne bo sreče, ne vem, kaj bi stavila, da ne,« reče čez nekaj časa zopet tretja, in med ženice se kmalu razpredel daljši prerokovalski razgovor. »Jej, jej! Bog nas varuj! Poglejte no, kako se je plamen Milanove sveče skrčil.« »Milkin pa samo trepeče.« »Uboga Milanka!« »Revež!« »Joj, ugasnil hoče.« »Bog ne daj!« »Gotovo.« »Ne bo, ne bo,« sta šepetali drugi dve ženici, boječljivo se stiskajoč. »Glej Milkino! Zdaj pa zopet bolj enakomerno gori. Pomirila se je.« »Slabše je začelo goreti.« »Bog se jih usmili.« »Marija Pomočnica naj odvrne vse nesreče!« »Reveža, kaj sta zakrivila?« »Jojmene, Milkina sveča pojema.« »Bog ne daj, da bi ugasnila!« »Jezus — Marija, glejte kako pojema.« »Oče naš, kateri si v nebesih …« zašepče polglasno starka, prestrašeno zroča v svečo, ko se je zdelo, kakor bi ugasala. Medtem ko odpri nekdo stranska vrata pri zakristiji, in ker je zunaj pihal jesenski veter, se je zagnal piš tudi pred oltar s res sveč, ki se je pri ogorku zalila z raztopljenim voskom, je naenkrat izgubila svojo luč. »Oh, oh!« se izvije iz ust prestrašenih ženico polglasni stok in vse tri starke se prekrižajo. »Revica!« zašepeta ena. »Saj sem pravila,« se vznemirji druga: »kaj je tega treba, ko ima vendar taka kletev brani vs. zakon. Kletev je kletev! ne pomaga nič. Župnik tudi malo kriv, da ni ugovarjal temu zakonu.« »Pa je res rajni Milkin oče to storil?« »Res, res!« »Oba je preklel.« »In to bi še ne bilo tako strašno.« »Ampak?« »Preklel je tudi njun zarod, tako sem slišala.« »O, Bog se usmili!« »Strašno!« »Kako se je mogel stari Peter tako izpozabiti; saj vendar drugačen ni bil napačen človek — razen da je šel brez dovoljenja včasih na lov.« »Saj veš, jeza, jeza … In pa nepremišljena naglica,« pristavi druga. »Bog mu daj večni mir in pokoj!« Njima pa svoje varstvo!« pristavijo vse tri in se prekrižajo. Obred je tačas končal. Svet se je razšel: nekateri domov, nekateri za novoporočencema. Fantje prepevajo in vriskajo, starejši ljudje pa majejo z glavami neverjetno resni, zamišljeni. ==X.== Milan se je naselil s svojo staro materjo v lepi in prostorni hiši Milkini, katero sta ostala dva brata in ena sestra druga pa, desetletna Mara, je bila pri gospodu župniku. Ono hišo, ki jo je zgradil Milan, je prodal sosedu, z izkupičkom si je pa prikupil še nekaj zemljišča in živine. Pri hiši je pa tudi ostalo nekaj gotovine, in to pri takem gospodarstvu nekaj pomeni. Že Milkino posestvo je bilo lepo, pa se je še znatno povečalo z Milanovim, kajti velik vinograd in najlepše polje se je združilo v lepo, zaokroženo celoto. In glejte, kakor da bi plaval angel sreče nad domom teh dveh srečnih src, so jima potekali dnevi v najlepšem miru in ljubezni. Pa je res padel božji blagoslov na ta dva človeka, so rekli ljudje, ko so videli, kako srečno se razvija življenje v novi družini. Gospodarstvo je uspevalo, da ni moglo bolje: na polju je zrastlo vsega dovolj. Toliko je bilo pridelka, da bi se lahko prehranili tudi dve družini. Trsje v vinogradu je bilo bogato; vina toliko, da ga še v vse domače sode ni bilo moč spraviti. Okrog hiše pa vse živali: pretilo vsake vrste, v hlevu junaske krave in vrši voli. Ta hiša, ki so se notri nekdaj pretakale samo solze obupnosti in bolečin, ta hiša je iznova oživela; v njej se čuje večkrat vesela pesem mlade žene, ki ji duša prekipeva v zanosu prebujene sreče. In stara Ana prav tako! Kar pomladila se je vsa. Saj se pa tudi mora, ko vidi svoja otroka, kako sta zadovoljna in srečna; saj vidi, kako jima gre vse srečno izpod rok. Boga hvali za preobilni blagoslov obenem pa — kakor v strahu — pridno vsakikrat prosi, da bi se kaj ne zablodilo in ponesrečilo… Največ se je zabavala in pečala z deco umrlega divjega lovca, Aničo in Milanom, ki sta hodila že v šolo; sestrici je bil pa župnik najboljši rednik in vzgojitelj. Že zgodaj v jutro vstane starka, skuha kavo, pogleda, če so otročje obleke snažne; ko je čas, jih zbudi, opravi z njimi jutranjo molitev, jih lepo umije, počeše in pošlje v šolo. In Ivan, štirinajstletni deček, ki pomaga Milanu pri gospodarstvu, ima tudi zelo rad svojo staro mamo, in če le mogoče, ji ustreže v vsaki stvari, da ji napravi veselje. Ko je bilo sadje, je znal nabrati v sadovnjaku najlepših in najslajših češenj in jabolk, da jih je nesel svoji babici. In v jeseni, ko je dozorel grozdje, je poiskal v vinogradu najžlahtnejše grozde in jih nesel stari mamici; oba sta se veselila lepih sadov. Milan dela kakor mravlja; svoje gospodarstvo hoče olepšati in povečati. Za to delo mu daje neko nenavadno moč in vztrajnost, pa tudi veselje in pogum misel, da ne dela več samo zase, temveč za svojo družinico. Bližal se je trenutek, ko je tudi Milan pričakoval na svet novega zemljana, ki mu je bil on oče in Milka pa mati. Družina! Ta beseda je tako silna, tako veličastna, da dostikrat popolnoma izpreobrne človeka, lenuh postane delaven, pijanec postane trezen, čmernež vesel, obupan nesrečnež — vesel in zadovoljen. Da, veličastna in silna je ta beseda; ni čuda, da je prevzela tudi Milana, ki se je čutil v tem pričakovanju bolj možatega, bolj odločnega. Poln hvaležnosti do Boga je povzdignil, ko se je spomnil, da postane v kratkem srečni oče, oči zaupno proti nebu in vzdihnil globoko: »Sedaj vsaj vem, za koga se trudim!« In s podvojeno pridnostjo je delal odslej, trudeč se od zore do mraka skupaj z onimi štirimi dninarji, ki jih je imel vsak dan najetih. Ni čuda, da je bilo to delo tudi blagoslovljeno; očividno je bilo, da se bo v kratkem povzdignila Milkina hiša do prve v vasi. Ker je bil Milan za svojih mladih let precej časa v tujini, mu je prišlo marsikaj, kar je videl zunaj, na hvalo pri njegovem gospodarstvu; pa je tudi sicer znal vse pametno in trezno preračunati. Gospodarstvo se mu je silno širilo. V hlevu se mu je živina začuda množila; izlepa ni imel kdo tako postavnih molznih krav kakor Milan. Tudi brez konjičev ni bil znak, da je gospodarstvo popolno. Stara Ana je imela z mlekom največ dela. Že zgodaj zjutraj je krave pomolzla. Mleko, kar ga je bilo odveč, so oddajali v mlekarno, deloma pa revnim sosedom. Vse v družini je bilo zaposleno, vsak je imel svoje delo in vse je šlo kot ura. Stari župnik, ko je prišel često v to hišo sreče in napredka, in veselja, ko je videl, kako teče vse v najlepšem redu, je vzkliknil zadovoljen: »Otroka moja, nebesa so blagoslovila vajino zvezo in vajino hišo!« Milan in Milka sta rada poslušala besede dobrega župnika, ki je s svojo plemenitostjo nemalo pripomogel k procvitu srečne hiše. »Da, otroka,« je rekel včasih župnik, »ta dom, ki se je nagibal že k razpadu, ta dom solza in obupa, ta dom se je sedaj dvignil do prvega v naši vasi; v njem prebiva sreča in mir. Oh, kako bi bila marsikaka gospoda v našem mestu srečna, če bi mogla uživati vsaj del vajine sreče, vajinega zadovoljstva. Toda vidva sta tudi zaslužila to milost nebeško, ker sta v svojem mladem življenju pretrpela več kot marsikateri starec. Bog blagoslovi vajino hišo!« Te iskrene besede častitega starčka so privabile solze genotja v oči mlade zakonske dvojice. Milka je navadno v takem položaju še pristavila: »Bog, daj, da bi tako ostalo! Bog nas varuj nesreč!« ==XI.== Minilo je skoro leto dni, odkar sta Milan in Milka klečala skupaj pred oltarjem, polna krasnih nad in srečno in vedro bodočnost njunega skupnega življenja. Huda zima je pritisnila in zavila vas v svoj beli plašč. Kasno ponoči je. Gosta megla se je spuščala v posameznih plasteh na utrjeno zemljo, a prenašanja jo ledena burja, ki brije, cvili in žvižga ter se izgublja tam daleč v gozdu, kjer lomi in drobi vejevje. Kakor da ječi noč… Cele zamete sneženega prahu zanaša burja s kota v kot ter se zaletava s kopami snežink v okna in vrata, brije po cesti in žvižga med golim vejevjem … In tudi nebo je oglušelo v tej grozni noči, molči, kakor bi se zgražalo nad divjim besnenjem razigrane zimske noči. V tej temni in grozni noči je zapustila naglo hišo gospodarja Milana stara, sklonejena ženska, ki je, gosto zavita v veliko zimsko ruto in opirajoč se ob palico, izginila vedno bolj in bolj v temo, šepetajoč pobožno: »Jezus — Marija, usmilita se reve!« Čez kake četrt ure, ko je burja že znatno ponehala, si mogel videti zopet isto starko, kako je stopala naporno v spremstvu še druge ženice proti hiši mladega Vojčiča. »Meta,« reče tiho tista druga, oprezno stopajoč po stopinjah svoje vodnice, »kaj se reveža že dolgo muči?« »Oh, umrla bo zdajzdajle.« »Kaj pa Ana?« »Kar brez glave leta okrog.« »Revica, revica!« »Hiti, Franca,« reče Meta, obrnivši se k svoji tovarišici. »Potrpi no, saj grem; malo drsi mi,« je odgovorila žena, naporno stopajoč za Meto. »Meta, ali si ji dala tiste rože?« »Sem, pa vse zastonj.« »Uboga žena. Kaj pa on?« »Joka kot otrok.« »E, Meta, Meta, ali nisem povedala prav, da tiste sveče, ki so ob poroki tako nagajale, ne pomenijo nič dobrega?« de Franca. »Pojdiva, pojdiva,« reče Meta zlovoljno. »Da, da, strašna je kletev na smrtni postelji,« nadaljuje Franca in se prekriža. »Za božjo voljo, ne govori tako! Hiti, hiti,« je silila Meta mrzlično, in obe sta izginili v Milanovi hiši… Bila je to strašna noč. V velikih bolečinah, na pol mrtva, je stokala Milka na otroški postelji. Mrtvorojenčka so nesli drugi dan na oni del pokopališča, ki je odločen za take otročiče. Minilo je več kot mesec dni, in Milka je še vedno ležala v postelji. Govorila je vedno, kakor da bi imela vročinsko bolezen. Izpočetka so jo zdravile vaške žene z raznimi zelišči, rožami in z domačimi zdravili, pa vse zastonj. Milan je nato pošiljal vsak dan svoj voz v mesto po zdravnika, in tudi ta ni mogel pomagati nesrečnici. Telesno se je sicer popravila, da je slednjič tudi vstala iz postelje, toda sama nekam čudno je govorila, kakor da ni več prejšnja pametna Milka. »Milka, draga moja, poglej me in povej mi, kaj ti je?« jo je izpraševal Milan, ki je sedel po ves dan pri nji in jo gledal. »E, nič mi ni. Kaj bi mi neki bilo?« je odgovorila čisto mirno mlada žena. »Nič več nisi tista, kot si bila prej,« reče Milan žalostno. »O sem, tvoja žena sem, samo tvoja, Milan,« reče Milka in bridko zajokaje, da je Milana kar nekaj pretreslo. »Srečna smo, Milan, ali ne,« je začela govoriti naglo, »in tedaj šele, ko zraste naš mali, oh, kako bomo takrat srečni! Ti ga imaš rad, ali ne, Milan? … Glej, molčiš. Ali se ne bojiš Boga? Ali ni to dete tako tvoje kakor moje? Mama, dajte mi ga sem,« je začela klicati staro Ano, »dajte mi malega, vedno tako, bala … oh, grozen si, ne njegove ljubčka, dajte, da ga poljubim na tiste lepe angelske oči, dajte ga sem!« »Milka, pomiri se!« reče Milan resno in jo prime za roke. Ona pa je buljila vanj z nekim čudnim, mrkim pogledom, ki je bil tako bolečine poln, pa zopet tako strašan. »Ali si moj?« je vprašala naenkrat in pogledala divje v oči svojega povrtega moža. »Seveda, in ti moja,« je rekel Milan in ji pogladil lepe črne lase. »Oh, potem mi pa daj dete!« »Pomiri se, Milka!« »Dete mi daj! Moje edino, moje prvo dete, oh, ti si ga ubil … najino dete … toda ne, ne, ti si dober,« začne zopet naenkrat, »ali ne, da mi ga boš dal zopet, Milan!« Milan je molčal kot kamen — uničena njegova sreča je plakala, srce mu je od bolečine pokalo. »Molčiš,« začne potem Milka besno, »oh, da, ti si tisti grozni duh mojega očeta, ki je prišel izvršit prokletstvo, ki sem ga…« in vroče solze so se ji udarle po obrazu … Nesrečnica ni mogla več prenesti tega udarca usode — vsled silne bolečine in strahu se ji je bledlo. Ponosno se dviga orel nad divjimi pečinami. Svoboden je, vse ozračje je njegovo. Poigrava se s solncem v zračnih višinah; najvišji in najsrečnejši gospodar je tam. Toda lepega dne, ko se dviga visoko proti nebu, počí nenadna puška, in krvava orlova perut se povesi. Veselo mu je strmo plavanje v zraku onemogočeno; padati začne. S silo se hoče obdržati se na površju, a ne gre. Zlomljena mu je moč. Tak ranjeni orel je bil mladi gospodar Milan Vojčič. Preko noči so se razblinili vsi njegovi lepi upi; njegovi načrti so kakor prekrižani, razpršile so se njegove želje. Čutil je, kako omahuje njegova odporna sila povsod. Za ženo čuti samo usmiljenje in pomilovanje ter joka nad njeno usodo. Milka se mu zdi sedaj kot krasna posoda s posušenim cvetjem. Brez otroka, z ženo — pa brez žene! Ta grozna misel je vznemirila dvojenega Milana kot slaba vest. Milkina podoba mu je vedno pred očmi; prikazovala se mu je pri vsakem koraku, pri vsaki kretnji in buljila vanj s svojimi groznimi očmi tako strašno, kakor bi hotela požreti tudi njega. Milka je hirala in postajala vedno slabša; ker se je nezavest izmed dneva v dan bolj povračala, se je Milan vdal v svojo nesrečo in nemilo usodo ter privolil, da so Milko prepeljali v bolnišnico. Stara Ana je tolažila skrušenega sina; dobri župnik se je trudil, da bi ga s svojimi blagimi besedami vzbudil za daljnje upanje, za pogum in odločnost nad bi utrdil v njem vero v boljšo bodočnost; — toda ni veliko izdajalo. Ostal je mrk in skrušen, brez občutka, brez življenja. »Čemu naj se udajam nadam,« je razmišljal. »Moja nada mi ne bo več vrnila žene, ne deteta. O Bog, kako sem nesrečen!« in zajokal je kakor dete, zajokal je ubogi človek nad vesolno usodo. Nekega večera Milana ni bilo dalj časa domov. Ko se je vrnil, je slišala stara Ana, kako mrmra nekaj sam s seboj. Prvič v življenju si je iskala utehe v pijači. Prišla je zopet pomlad. Cela priroda se prebudi, in z njo tudi človek: vesel pripravlja polja za setev. Veliko Milanovo gospodarstvo je potrebovalo zopet železne roke, in ko se odpirala vsa okolic ležeča polja pod ostrim nožem temnega pluga svoje plodonosne grude — je Milan ni mogel razveseliti. Zanj je bilo vse pusto in žalostno, kakor da niso še padli nanj topli žarki pomladnega solnca. »Milan, sin moj,« je govorila nekega dne stara Ana svojemu sinu, ki je sedel v kotu sobe, buljil ves dan pred se in razganjal temne misli z vedno enakim razmišljanjem nad nesrečno usodo; »Pomiri se in poprimi se zopet dela. Glej, spomlad je zunaj! Ljudje se vesele gorkih solnčnih dni; polje in travnike zelene. Vse dá novo življenje. Kaj gledaš predse, kakor bi se ne moglo več preživeti. Milan, otrok moj, zavedi se in pomni, da Bog svojih nikdar ne zapusti.« »Bog nas ne zapusti?« je ponavljal Milan. »Spomni se,« nadaljuje starka živo, »spomni se siromaka Joba, kako ga je skušal Gospod. Pa je on obupal tako kot ti, ko je tvoja nesreča napram Jobovi vendar malenkostna?« »Pustite to, mati,« reče Milan, »o saj sem skušal potrpeti, pa ne gre. Bega in moti me duh.« »Sin pomiri se, tvoja mati te prosi,« je rotila upadlega sina starka in se vstojila predenj s sklenjenima rokama. »Mati,« reče čez nekaj časa mladi gospodar in potegne z roko preko čela, »mati razburili sem se, ne zamerite mi, mati, oh, tako nesrečen sem, tako silno nesrečen,« in spustil se je v jok, v tisti krčevit jok, v katerem se pojavlja ves izraz obupanega duše, ki je podobna razvalinam nekdaj veličastnega poslopja. »Milan, dete moje,« je pravila Ana v vroče božajočega svojega uničenega otroka, »mlad si, močan, prenesel boš, pojdi na delo, pri delu boš manj mislil na to in se boš umiril.« »Na delo?« reče Milan bolestno, »na kakšno delo?« »O, za pet ran božjih, sin, saj je spomlad, treba se je pobrinjati za gospodarstvo.« »Za koga?« »Vprašaj? Zase!« »Jaz ne potrebujem ničesar,« reče čisto utrujen Milan. »Zopet si tak.« »Kaj pa potrebujem. Toliko imam, da bomo s tem že dočakali smrt.« »Saj nisi pri zavesti, sin,« vikne kljubovalno stara mati. »Sem, mati, sem,« reče Milan bolestno, »in rečem vam: nič več ne morem delati; manjka mi veselja do dela, manjka mi nekaj, kar bi me gnalo s smehljanjem na delo, nekaj, kar bi mi dajalo življenje in me delalo zadovoljenega in srečnega. Tega sedaj ni več. Kaj sem jaz? Kaj nisem podoben odsekanji veji v gozdu? Bil sem tako srečen, in tedaj, ko sem si zgradil že svoje lastno ognjišče — tedaj je med nas udaril kakor strela ponovni udarec usode, in uničil in razbil vse. In bojim se, mati, da je vseeno resnica, kar trde nekateri, da se maščujejo tudi mrtvi, in da smo mi vsi slabotne žrtve prokletstva divjega lovca. Jaz nimam več moči; — duševna smrt moje Milke je smrt tudi mojih telesnih sil. Dvoje živih mrtvecev sva. No, ali nisem srečnejši človek na tej nesrečni zemlji?« Zajokal je zopet nesrečni Milan in solze mu privrejo zopet v oči… Stara Ana je spoznala, da njena zgovornost in tudi vsa dobrohotna ljubezen ter prigovarjanje tu skoro nič ne izda. Ni bila kos neverjetni potrti, ki je razjedala duševne in telesne moči sicer junaškemu sinu. Zato si misli: kjer je človeška moč preslaba, tam naj pomaga oni, ki je še vedno naš oče. Drugo jutro se napravi zgodaj, pozove Milana ter reče: »Milan! Vidiš, vse smo storili, kar je v človeški moči, da bi se Milki obrnilo na bolje. Zakaj bi se z očitovanjem in neobrnjeno nebeškega Zdravnika, ki celi dušne in telesne rane?! Kjer človeška moč in zdravniška umetnost odrečeta, tam zamore vmes poseči tolažilno in zdravilno le roka božja. Jaz sem že veliko molila in prosila Boga; župnik mi je zagotavljal, da se tebe in Milke vsak dan spominja pri sv. maši; zakaj si pa ti tako hladen sedaj do Boga in do molitve? Boga nas velikokrat skuša, da bi mu pokazali, da ga res ljubimo, če smo zvesti tudi v nesreči.« Milan, ki se je to noč prvič po dolgem času nekoliko prespal, ni zavračal več dobrosrčnih materinih besed. Mirno posluša te krotke, zraven pa z občutkom, ki prevzema človeka, ko se zave, da morda- le še ni vse izgubljeno, odgovori: »Oh, mati, ali je sploh kaj upanja?« »Upanja? Kaj dvomiš? Ko bi vsi imeli tako malo zaupanja v božjo vsemogočnost, kakor ti v teh dneh božje preizkušnje, komu bi pa bilo obstati? Ne pozabi, kar pravi pregovor: Ko je stiska največja, je božja pomoč najbolj blizu. Zraven, se, bodi mož, zaupaj v nebesa; je naš dobri Oče, ki se od njega preje le veliko dobrega. Zakaj bi pa ne prenesel, če ti pošlje tudi kapljo grenkobe?« »Kapljo grenkobe?« ponovi Milan. »Cele posode grenkobe pijem; zdi se mi, da bom moral vse do dna izpiti.« »Veš, kaj mi je rekel nedavno g. župnik?« nadaljuje mati. »Bog hoče, da bi postal Milan res značajen mož, utrjen in okrepljen za vse slučaje življenja; zraven pa mora, ki bo vedel, da vse dobro prihaja od Boga. Zato mu je poslal tudi košček preizkušnje. Človeško življenje ni nikoli samo z rožami posuto. Zato se čisti v ognju, človekova ljubezen pa v ognju trpljenja in bridkosti. — Tako je govoril g. župnik, pa je tudi resnica! Mati Ana! Čujte, kaj vam povem! Jaz sem prepričan, da se ni vse izgubilo. Prav v tem slučaju se bo pokazalo, da kletev ne more škodovati nikomur, ako Bog ne pripusti. In dobroljivost božja ne bo pripustila, da bi po nedolžnem trpel človek, ki ni ničesar zagrešil. Bog je gospodar čez naše življenje, on odloča o naši sreči, on plačuje in kaznuje, ne pa človek, ki je zmešan, ali pa razdražen ter razburjen od hipnega sovraštva.« Milanu so materine besede očividno dobro dele. Tako živo jih je gledal v oči, kakor dober otrok, ki ga skrbna mati uči resnice krščanskega nauka. Začudno okrep­ljen in potolažen pravi materi: »Oh, pojdite še enkrat h g. župniku, pojdite, naj moli in prosi za nas; njega bo ljubi Bog res uslišal, nego nas.« »Saj sem se ravno danes namenila iti k njemu,« pravi Milan. »Najprej pojdem v cerkev, tam bom darovala sv. obhajilo zate in za Milko, potem pa se oglasim pri župniku, da izročim usmiljeno tvojo prošnjo. Povejte tudi, kako je z Milko. Čula sem, da je bil g. župnik te dni v mestu, da bi se prepričal, če je morda Milkino stanje kaj boljše.« »Hvala vam, mati, za ljubeznivost. Zdi se mi, da je posijal žarek upanja v moje srce. Tudi jaz hočem ubogati in prositi Boga, da nam preloži to breme in da nam dá dočakati boljših dni.« Ljudje, ki o nenadni nesreči tako radi govore ter prehitro napravijo svoje sodbe, da si naravnost hudega ne privoščijo, so se bili tudi o Milanovi družini dobro nagovorili. Vsi so se končno strinjali v eni sodbi: »Tu je kletev divjega lovca vmes; šlo bo vse takovo pot.« Eni so milovali mlado zakonsko dvojico, drugi so bili bolj neobčutni, češ, kaj takega se vsakemu lahko primeri. Toda prav v tem slučaju se je imelo pokazati, da človek ne sme prenaglo soditi in obsojati, kajti božja pota so neizvedljiva tudi v življenju posameznega človeka. Kakor je v naravi danes morda vihra in divji ples vetrov in oblakov, danes besneče grmenje, jutri najlepše in najmilejše solnce, zrak pa čvrst, čist in razkužen; prav tako je včasih v človeškem življenju. Danes se zdi, da se je vse zarotilo zoper tvojo srečo; čutiš zapuščenost, da bi skoraj zaklical z umirajočim Sinom božjim: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!« Jutri se pa nenadoma razprše temni oblaki, mline nezadovoljnosti grenke otožnosti, ostre nesreče; nad teboj pa se zasmehlja svetlo sonce z gorko božajočimi žarki notranjega miru, sreče in veselja. Ko je spomladansko solnce tistega dne že pošteno ogrevalo Milanovo domačijo, priskobila stara Ana nenavadno urnih korakov iz cerkve, oziroma iz župnišča domov. Nič se ni ustavila nikjer, kratki so bili njeni odgovori, če jo je ogovorila ta ali druga soseda. Srce ji je igralo v prsih, ko je razmišljala, kako bo blagodejno vplivala novica, ki jo je izvedela pri g. župniku. Ko stopi v sobo, najde Milana, klečečega pred malo podobo žalostne Matere božje. Še zganil se ni pri njenem vstopu. »Milan, ali ti nisem rekla?« — nagovori stara Ana, klečečega sina. Milan se obrne in zvedavo ter s polnimi očmi pričakuje, kaj neki bo se prišlo iz njenih ust. Ker se je pa Ana obotavljala in ni takoj nadaljevala, hoteč napraviti s svojo novico še večji vtis, povpraša v nekem negotovem, veselem pričakovanju Milan: »Kaj pa je posebnega? Kaj je naročil g. župnik?« »Nič ni naročil, ampak le priporočil,« pravi Ana, »naj še naprej molimo in zaupamo; kajti če bo šlo tako naprej — je zatrjeval g. župnik — se bo Milka v enem mesecu popolnoma zdrava vrnila k nam domov. Stara Ana je zopet preklicala, in motrila Milana, češ, kakšen vtis bo napravila ta polovico poročila na Milana.« Milanu je bilo v tem trenutku, kakor bi se prebudil iz težkih sanj, kakor bi se iznebili mučne more. Ni vedel, ali govori Ana za šalo ali zares, ali ga hoče samo pretentiti in varati. Kar je govoril, niso bili celi in vezani stavki, ampak samo pretrgane besede: »Kaj? Kako? Kdo je to povedal? Kje ste slišali? Ali je res? Ali je mogoče? Govorite, mati, kaj čaka? Da bi mogla Milka še ozdraviti… to ni mogoče…« »Čakaj, Milan. Vse ti bom povedala. Župnik je bil včeraj v mestu. Šel je osebno k zdravniku, ki mu je soselec, da ga je zaupno povprašal o Milkinem zdravju.« »No, in kaj je rekel?« — poizveduje Milan nestrpno. »Le potrpi. Župnik je vedel, da je ta njegov bivši soselec veščak v teh zadevah in v takih boleznih, ki se velikokrat pojavljajo pri otročnicah. Zato je pa zahteval, da smo Milko nemudoma poslali v njegovo zdravniško oskrbovanje. Že takrat mu je dal najboljše zagotovilo. Včeraj pa je rekel župniku, naj te potolaži in naj te zagotovi, da bo skoraj gotovo tekom enega meseca Milka popolnoma zdrava prišla domov in da se ji posledice prehlajanja ne bodo prav nič več poznale. Že sedaj govori popolnoma mirno in trezno. Ko jo je župnik obiskal, ga je takoj spoznala, ter mu popraševala, kako je doma, kako je s teboj, če si žalosten, če je polje obdelano, kje je pokopan mrtvo novoročenček in še mnogo drugega.« Milan je bil kakor nanovo rojen. Nekaj časa gleda staro mater, skoči k nji, pa jo objame ter se zjoka kakor otrok. »Hvala večnemu Bogu!« zakliče, več ni mogel govoriti. Ko od velike sreče prevzet zopet zbere svoje misli, pravi: »Zdaj pa moram sam h g. župniku, da mi vse natanko popiše in pove, kar je videl in izvedel. Pa tudi zahvaliti se mu moram za molitev in za vse, kar nam je dobrega storil v tej nesreči! Hvala Bogu, da le gre na bolje. Še upam, da bomo srečni. Zdaj vidim, in sem se sam prepričal, kako napačno ravna, kdor obupava in se dovolj trdno ne zanese na božjo dobrotljivost in vsemogočno previdnost.« Tudi Ani je stopila kri v glavo; vsa pomlajena se je zopet lotila dela in skrbi hišnega gospodarstva. Otroci, ki so bridko čutili nesrečno izpremenbo v hiši in v gospodarstvu, so zopet postajali delavni in veselo poskočili, ko jim je stara Ana pripovedovala, da naj le še malo potrpe; kmalu bo prišla Milka domov. Kako so se zopet zavezle stare ženice, ki so kakor v zmagoslavju svojih vraž ob nesreči Milkini stikale glave in prikimovale, češ: ali nismo rekle takrat ob poroki, da tukaj ne bo sreče. Zdaj pa kar naenkrat napoči glas, ki se je bliskoma širil po župniji: »Milka Milanova bo kmalu zdrava.« Skrben zdravnik, prijatelj župnikov, jo je rešil nesreče. Nič več je ni bledé. Nekaterim ženicam se je skrivala neka nevoščena misel, skoraj enaka škodoželjnosti, da so take skušnjave odbijale; je bila skoraj, da bi se to ne bilo zgodilo, kajti njih védežavska in proroška vednost, njih vraže so se v nič skušala poloma razsule in prišle v nič. Tega seveda niso upale ne izreči, še mislile take — obsode vredne — so jih plašile. Milan se je vrnil od župnika vesel, potolažen, vzravnan. Nekaj mladeniškega ponosa je bilo videti v njem. Veselje mu je žarelo iz oči. Odpravil se je takoj v mesto. Stari Ani pa je naročil, naj dobi delavcev — veliko in dosti, — da bodo opravili na polju, kar je bilo zamujenega. Čudno ni bilo tako daleč v mesto, vendar so bile ure, preden je videl Milko, silno dolge. Kdo bi mogel opisati njegovo začudenje, srečo in blaženost, ko je našel svojo ženo na vrtu, polnih lic, zdrave barve, modrega in zavestnega govorjenja. Solze veselja so stopile obema v oči, ko sta si segla v roke. »Oh Milka, kaj sem jaz pretrpel v tem času,« je naglašal Milan, po prvih pozdravnih besedah. »Jaz se šele zdaj zavedam nevarnosti, v kateri sem bila,« odgovori Milka. »Toda hvala Bogu — zdaj sem rešena, pravi zdravnik, ki se je trudil z menoj z izredno požrtvovalnostjo. Lahko bi šla že s teboj domov; vendar je bolje, da še nekoliko počakam, da se bom mogla potem zopet z veseljem lotiti gospodarstva, kakor poprej.« »Zdaj spoznavam,« pravi Milan, »da tukaj ni delovala le človeška skrb, ampak da nam je pomagal dobrotljivi Bog sam.« Čez mesec dni je bila Milka zopet krepka opora Milanove hiše. Prejšnje blagostanje se je povrnilo v družino. Milan ni bil samo veljaven posestnik, marveč tudi obče spoštovan občinski mož, ki je njega beseda imela povsod odločilno moč. Stara Ana je pa doživela srečo, da je zibala zdravega in čvrstega sinčka Milanovega — malega Milančka. q1mad28ysxfi8xb6gtnvyfnafjgozmf 223957 223956 2026-04-26T16:09:33Z Spela.spr 10555 223957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kletev divjega lovca | normaliziran naslov = | avtor = O - J. C. | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1916}}'' št. 2-9, 11-20 | vir = dLib {{fc|dlib|I1J91US3|s=?|2}}, dLib {{fc|dlib|5OLXV0PZ|s=?|3}}, dLib {{fc|dlib|GPPK41WG|s=?|4}}, dLib {{fc|dlib|3CR8Z6TC|s=?|5}}, dLib {{fc|dlib|BAURSMFV|s=?|6}}, dLib {{fc|dlib|PROJZQZ5|s=?|7}}, dLib {{fc|dlib|V81XV27W|s=?|8}}, dLib {{fc|dlib|56W6H8ZR|s=?|9}}, dLib {{fc|dlib|RV5CUKA6|s=?|10}}, dLib {{fc|dlib|1975X159|s=?|11}}, dLib {{fc|dlib|6PA47IZF|s=?|12}}, dLib {{fc|dlib|F3A16ASG|s=?|13}}, dLib {{fc|dlib|NKF4VD6I|s=?|14}}, dLib {{fc|dlib|GSIHO2GQ|s=?|15}}, dLib {{fc|dlib|JNQ4B5C1|s=?|16}}, dLib {{fc|dlib|P42H7HLS|s=?|17}}, dLib {{fc|dlib|LCIWZUS1|s=?|18}}, dLib {{fc|dlib|M46AXY59|s=?|19}}, dLib {{fc|dlib|BS1OJV9G|s=?|20}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opombe = Avtor: O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]) }} {{Rimska poglavja s piko|11}} Bilo je pričetkom plodnih devetdesetih let, ko sem se prvič napotil v lepo Zalesje, in sicer na grad svojega velikega prijatelja, graščaka Miriča, ki me je nepresilno vabil na svoje krasno posestvo vedoč, kako globoko mi bodo segli v dušo tisti slikoviti zaleski bregovi s svojimi sočnimi vinogradi, tisti prijetni gaji, tiste cvetoče poljane. Grad je slonel kakor ptičje gnezdece na vzboknjenem gričku, ki so ob njegovem vznožju bile razvrščene male, preproste, a lične hišice, kakor piščeta krog koklje. Z druge strani so ga pa obkrožali solnčni pašniki, bujni vinogradi, plodna polja, zelene poljane. Vse to je z onim stoletnim, častitljivim grajskim poslopjem ustvarjalo v duši vsakega novodošlega gosta prijetno čustvo veselega razpoloženja, nenavadnega zadovoljstva, tihe sreče. Ko prideš do razgleda te prirodne krasote, vzklikneš nehote: »blagor vsem, ki trajno uživajo to zemeljsko srečo!« In ko gledaš to bajno, čarovito sliko, ko se naslajaš ob pestri, raznovrstnosti božje narave in človeškega truda, ti nehote zastane pogled ob hišici, ki se dviga na koncu vasi. Lepa je, nekam nenavadna, in zdi se, kakor bi kazila ubrano soglasje celotne slike. Dočim se vrste druge bele hišice okrog vitke vaške cerkvice kakor pomladanski zvončki okrog teloha, je ta poslednja kakor nevesta med devojkami. Nehote te zanimlje in iščeš s hitrimi vprašanji zadovoljiti svojo radovednost. Pri večerji, ki sta bila nanjo povabljena tudi dobrodušni učitelj in gosposki oče — tako so nazivali vaški nadvse skrbnega in ljubeznivega starčka — župnika, sem obrnil kmalu razgovor na to mikavno hiško. Začudil sem se nemalo, ko mi župnik razodene, da imenujejo vaščani to bivališče »dom prekletih«. »Da, gospod,« reče župnik, prizivajoč si dišečo smotko, ki mu jo je ponudil postrežljivi graščak; »nekam čuden in strašen je ta izraz, pa ima tudi precej podlage, dasi se glede lice te skrbno gosposke »vile« tega ne priča več. Kljub temu se je pa v ljudski govorici še vedno drži to nenavadno imenovanje. Povest o tej hiši je dolga in zanimiva; jutri, če vam bo drago me obiščite, vam bom povedal vse natančno, ker je v razburljivo zgodbo te hiše vpleteno deloma tudi moje ime.« »Na prvi pogled bi človek sodil,« pravi jaz, »da je vzrok temu imenu kako ljudsko praznoverje, kajti ljudska domišljija rada spravi v usodo človeškega življenja razburljive čarovniške bajke, ki se potem ohranijo od roda do roda.« »Da, se zgodi,« pravi župnik; »v tem slučaju pa nima nič opraviti ne bajka, ne praznoverje. Resnična zgodba, ki vam jo jutri povem, vas bo prepričala, koliko podlage ima to nič kaj prikupno ime »dom prekletih«.« Tukaj vam, cenjeni bralci, zapišem, kar sem slišal o »domu prekletih«. ==I.== Popoldne vročega avgustovega dne, ko se je solnce že precej nagnilo k zatónu, je korakal po ozki stezi goste hoste, ki se je razprostirala nedaleč od opisane vasi, počasi in oprezno človek pri kakih štiridesetih letih, visoke in močne postave, ostrega pogleda, z gosto brado obraščenega obraza, v katerem so se crtale temne poteze. Držeč levo roko na svoji dvocevki, ki mu je visela preko širokega in močnega ramena, je korakal oprezno se ozirajoč v levo in desno, in se izgubljal globlje v gosto in mrtvo hosto. V mrklem gozdu vlada tajinstvena, grobna tišina in plahi molk. Samo včasih prekine to tiho samoto poklanje suhadi, ki se je lomila pod težkimi koraki našega neznanca; postajal je vedno opreznejši, čim dalje je prodiral v gozd, obstal nekaj časa, poslušal in pogledaval okrog sebe ostro in pozorno ter vlekel na ušesa, če bi se čul odkod kak nevaren glas. Steza, po kateri je korakal nam še nepoznani lovec, je peljala do čarovite okrogle dolinice, opasane okrog z gostim drevjem in pokrite z najpestrejšo preprogo prerazličnega gozdnega cvetja. Ta dolinica v tisti poltemi, ki je že zavladala po gozdu, je bila tako omamna in skrivnostna, kakor je bil tajinstven pot našega neznanca, ki se je plazil ob robu dolinice sklonjen, ostro in napeto prežajoč okrog sebe. Po dobri uri in hotrspega in napornega pota, ko se je nahajal na nasprotni strani steze, po kateri je prišel v dolinico, je tiho zabriznil. Nedaleč, za nekoliko dreves globlje v goščavi, kjer se je skoro že izgubljal sled steze, se takoj začuje v odgovor istotako tih in rezek brlizg. Kmalu nato se prikaže izza gostega grmovja človek nizkega in slabotnega telesa, bledega in uplega obraza z demonskim izrazom, ki so ga sive in lokave oči delale še strašnejšega. Tudi on je oborožen s puško in izza pasa mu visi dolg lovski nož. Ko zazre našega prišleca, mu prikima z glavo v znak pozdrava in šepne tiho: »Peter, ali si koga srečal?« »Nikogar.« »V vasi?« »Nikogar.« »Se bojiš?« »Ne.« »Pojdi za menoj!« Peter ga je poslušal in oba sta zavila za velik kup vej, ki so bile liki zid zložene med dva hrasta, da jima je bilo v čvrsto in varno zavetišče. Tu sta odložila puške ter se ulegla na suho listje. S pritajenim glasom vpraša gozdni neznanec Petra: »Ali si kaj slišal o Marku?« »Pa od koga?« »Hm,« reče ozlovoljen drugi, »ves dan si bil v vasi, pa nisi mogel vprašati?« »Misliš, Joža, da ne bi vedel, zakaj vprašujem po njem?« reče Peter in pljune v stran. »Pametnemu zadostuje ena sama beseda.« »In če je gluh?« reče nevoljno Peter. »Potem naj ne gre na lov!« se odreže Joža in se usekne. Nastal je kratek molk. Čedalje bolj gosta tema je padala na gozd in mu dajala mrk izraz. »Slabe volje si Joža,« reče Peter nekoliko mileje. »Kako bi pa ne bil pri tebi! Ti si bil ves dan v vasi, pa nisi zvedel ne črne ne bele, jaz sem bil pa v gozdu, pa sem le nekaj ujel.« »Kaj takega?« reče Peter. »Da je odšel danes Marko v gozd, in da se povrne šele jutri,« de Joža in okoli ust mu zatrepče peklenski nasmeh. »Bog daj srečo!« vzklikne Peter in po temnem licu se mu spreleti izraz zadovoljstva. »Srečo! oh, hm,« reče porogljivo Joža, »daleč je sreča od divjega lovca. Se spominjaš, kako smo se prevarali lansko leto. Vsa vas je vpila: Marko odide v mesto, in mi smo se splazili, uverjeni v svojo varnost, semkaj, dobili najlepšo divjačino, in ko smo se napotili domov, je nastavil Marko, kakor da bi vzrasel iz zemlje, puško na nas, in ni smo pustili vse — pa bežali.« »Vem, vem,« reče tiho Peter; »ali kaj hočeš? Iznenadil nas je in ni bilo druge pomoči.« »In če se prikaže tako tudi danes?« reče naglo Joža ter upre v svojega pobratima svoj oštri pogled. »Danes?« ponovi Peter in mrko lice se mu še bolj zmrači. »Če bi stalo tudi najine glave, ha, Peter?« zastavi Joža odločno in mu pomoli desnico. »Tudi glavo,« odgovori ostro Peter in mu stisne mišičasto roko. ==II.== Peter in Joža sta si bila res prava prijatelja. V vasi so ju navadno imenovali »divja lovca«. Kakor sta se onadva ogibala ljudi, tako so se ljudje njiju. Svojo »obrt« sta opravljala že nekaj let. Edini v vasi, ki sta z njima mogla priti navzkrižje, je bil logar Marko, tako so nazivali vsi ljudje v vasi starega Vojčiča. Peter je bil blažje narave, kot njegov pobratim Joža. Pred nekaj leti, preden se je naselil v vasi — kdo ve odkod — potepne Joža, je bil Peter priden kmet, ki je posvečal vso skrb svoji družini in svojemu lepemu malemu gospodarstvu. Toda od tistega časa, ko se je sprijaznil z Jožo, se je Peter popolnoma izpremenil, kajti iz nekdaj marljivega gospodarja je postal lenuh, ki se je po cele dneve potepal po gozdovih, stikajoč in prežeč za divjačino. Čeprav je to ne samo mučen, temveč tudi opasen posel, se je Petru vendarle zdel boljši, kakor pa obdelovati polje in se brigati za družino. Vse preveč je verjel Joževim besedam, dokler ni postal prava igrača v rokah tega pokvarjenega človeka. Joža je bil za nekaj let starejši od Petra. Že na prvi pogled si mogel opaziti, da je to človek surove narave, ki ima v sebi bolj živalske nego človeške lastnosti. Ali neki poseben dar je imel, in to je bila njegova zgovornost — znana lastnost skoro vseh malopridnežev. Odkod se je priklatil v vas, ni vedel nihče; tako se je pa na tihem govorilo med ljudmi, da je prišel iz ječe, kjer je presedel dvajset let radi roparskega umora. S Petrom se je spoznal v krčmi na vasi in tamkaj sta se potem tudi večkrat sestajala. Joža je pričel pridno hoditi v dno k Petru. Že kmalu potem, ko sta se spoznala, se je mogla opaziti na Petru velika izprememba. Joža je znal s svojo zgovornostjo popolnoma obvladati Petrovo dušo; prepričal ga je, da je bolj dobičkonosen lov na divjačino, kakor pa obdelovanje malega posestva. Mogoče, da ga je pripravljal k temu zaključku tudi slaba letina, ki je tla ljudi tistega kraja že drugo leto. »Vidiš,« je rekel nekega večera Joža, ko je sedel s Petrom sam v krčmi v kotu, »mudiš se in delaš od ranega jutra do poznega večera, in ko misliš, da se ti povrne trud, pa ti pride nesreča v hišo. Lani je uničila vse toča, letošnje leto pa večni dež in mraz ugonobil polje. Kdo ve, kako bo k letu? In kam boš prišel pri teh razmerah? Ali ne vidiš poloma pred seboj?« »Sam polom, pri moji veri, nič drugega kot polom,« je potrjeval Peter, kimajoč zamišljeno z glavo. »Kolikor se spominjam, si imel lansko leto dva vola,« reče živo Joža; »kje jih imaš letos?« »Vem, kje so. Prodal si jih, ne zato, ker jih nisi potreboval, temveč ker si jih moral prodati. Družine imaš veliko, letine lani ni bilo, letos pa sam vidiš, da je ne bo nič: živeti se pa mora. Seveda, kaj ti je preostalo drugega, kakor prodati oba vola in se tako rešiti lakote.« »Prav praviš, Joža,« prizna Peter ves potrt. »Pa tudi sedaj mi boš pritrdil,« se zareži Joža; toda okrog ust se mu prikaže peklenski posmeh človeka, ki je prepričan, da je gospodar položaja, in da mu gre vse tako izpod rok kakor je zasnoval v svoji podli duši. »Pomisli,« nadaljuje s hinavsko-trdim glasom, »kaj boš začel potem, ko potrošiš te denarje, ki si jih dobil za vole. K letu ti bo treba čisto zagotovo kupiti žita, koruze, zabele in vsega, česar je treba, če boš hotel obdelati polje. Odkod vzeti denar? Boš šel k judu, da ti ga posodi? Potem pa kupi raje vrv, pa se obesi!« »Strašno je to življenje, neznosno,« je začel obupavati Peter. »Da, strašno je za ozkosrčne in malodušneže,« reče trdo Joža in izpije silo žganja. V sobi je nastala tišina. Ko mu prinese krčmar drugo silo, se Joža odkšlja in nadaljuje: »Življenje nas tepe vse. In človek, ki nima v rokah biča, da povrne udarec za udarcem, je podoben nemi živini, ki jo zamoreš bičati, dokler ne pogine pod udarci, pa bo vedno molčala. Pregovor pa pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Peter, tudi jaz sem revež. Podajva si roke, dve roki zamoreta več nego ena sama. Poglej tu pred seboj krasen gozd, bogat razne divjačine! Gozd nas nas hrani!« »Toda lovska karta?« se začudi Peter. »Lovske karte naj kupuje gospoda, ki nas stiska, ki nas trga in izrablja. Lovska karta daje pravico do lova. Toda mi poznamo samo pravico do življenja. Mi hočemo torej loviti samo po pravici življenjske karte,« zaključi ponosno Joža, nagne kozarec, izpije polovico in tleskne zadovoljno z jezikom. Peter je bil očitno ves iz sebe. Te besede, ti sklepi, ta način govora je popolnoma prevzel njegovo preprosto dušo, in tudi on je pil počasi iz svojega kozarčka, vlekel pipo in pljuval zamišljeno okrog sebe. Da bi mu bil kdo pogledal v tem trenutku v dušo, bi bil opazil, da se odigrava v njej huda borba, ki so jo povzročile Joževe besede. In vse zaman; naj je pomislil Peter tako ali tako, vedno je prišel do istega zaključka, da ima Joža prav — dokler ni slednjič ves pobit od svojih misli izrekel čisto iskreno: »Da, Joža, prav imaš, začniva od danes skupno novo življenje. Ta pot, ki smo po nji hodili sedaj, zapelje mojo dušo in družino v gotov propad. V imenu božjem!« »Tako je, pa na najino srečo in na srečo tvojih!« potrdi zadovoljno Joža. Poteze v njegovem obrazu so dobile tak izraz, da bi se človeku naježila koža, če bi ga videl pri luči. Oba sta ostala še dolgo v gostilni. Pogovarjala sta se o »novem življenju«, kakor ga je imenoval Peter. In ko je prišel Peter pozno ponoči domov, se je dolgo premetaval po postelji. Premišljeval je Joževe besede, ki so mu vedno bolj objemale dvomljivo dušo. V teh mislih se mu je vedno in vedno pojavljala v duši misel in skrb za družino, ki je ni videl rad v pomanjkanju. Bojazen, da bi morala njegova družina trpeti lakoto, je še bolj krepila v njem sklep, da postane Jožev tovariš. Pred očmi mu je bila neprestano bolna žena Katarina s petorico otrok. Najstarejša je bila Milka, deklica v osemnajstih letih in desna roka slabotni materi. Milka je bila mladenka, ki ji ni bilo enake v vasi. Pod njenim belim in gladkim čelom, ki so ga obkrožali bujni, črni lasje, se žarele kot dva oglja, omamljivim sijem njene velike temne oči. Preko njega in ko mleko belih, mladih lic, je razlivala v finih črtah sveža rdečica, ki je dajala temu obličju neko posebno dražest. Na njenih ko jagode rdečih ustnicah je plaval skoraj vedno nežen smehljaj. Bila je visoka, vitkega stasa kakor jelka, vedno hitra kakor srna, a blaga in mila kot bajna poletna noč. Iz njene duše, skromne, toda občutljive kot struna, je odsevala v prikupni milini notranja nedolžnost in nepokvarjenost. Tedaj, ko je bil oče še od cele vasi spoštovan kot marljiv in skrben gospodar, se ni vedela za žalost. S pesmijo je vstajala, s pesmijo je šla k počitku. Ali od tistega časa, odkar se je sprijaznil njen oče s tem Jožom, se je prikradel kakor tat v njeno dušo neki tajni nemir, neka zla slutnja, da to prijateljstvo ne bo prida. Kmalu se je na svojo žalost prepričala, da je njene slutnje niso varale. Gospodarstvo je začelo vedno bolj in bolj propadati; kdo ga pa naj vodi, če oče ta ni po ves dan doma; in tudi kadar je, tedaj je mrk, zamišljen, utrujen. Ni bilo dolgo, in jelo so se ogibati tudi njene tovarišice; — prezirale so hčer divjega lovca. To je bila huda rana, ki se je zasekala v njeno mlado, življenje in mlado srce. O, kolikokrat je s solzami v očeh prosila očeta, naj neha s tem sramotnim in življenju nevarnim poslom; ali vse zaman. Njegov zadirčni vzklik: »molči!« je bil vedno bolj rezok. Namesto s pesmijo in smehom, je vstajala in šla spat s solzo v očeh in z veliko boljo v srcu. — Kako pa naj poje prezirana hči divjega lovca?! Beda je prihajala v hišo vedno bolj. Tisti denar, ki ga je prinašal oče od prodaje, tihotapsko ubitih živali domov, kakor da bi bil preklet, ker je namesto blagostanja prinašal razdor, namesto sreče bedo. Peter je bil slep in gluh za vse. Varljiva nada, da bo bolje, ga je tako preslepila, da ni videl ne svoje lastne, kaj šele propasti svoje družine. Polje je ležalo napol obdelano, hlev je bil prazen, hiša dan za dnem slabša; — propad se je bližal z naglimi koraki. Za vse to je ostalo srce divjega lovca trdo — zasenčila ga je nada: bo že bolje! ==III.== Kakor smo že omenili, se je divjih lovcev Petra in Jožeta vse ogibalo in balo. Samo logar Marko Vojčič, ki so ga v vasi vsi, razen omenjene dvojice, spoštovali in ljubili, svest si svojih dolžnosti in pravic, ni poznal nikakega strahu. Marko je imel majhno družino: ženo Anko in sina Milana. Živeli so kakor golobje srečno in zadovoljno do tistega leta, ko se je pojavil v vasi Joža in začel z nesrečnim Petrom tihotapsko streljati po eraričnem gozdu divjačino. Ta dvojica je prizadejala staremu logarju toliko skrbi in bridkosti, da je zelo motilo družinsko srečo in mir. Često je, dober kakor je bil, vaškim divjim lovcem nekoliko izpregledal, toda kar je preveč, je pa preveč! Zastran sebe bi bil pozabil vse, toda bili so njegovi gospodarji, ki so zahtevali, da se gozd in divjačina straži, varuje in čuva. Služba je bila Marku nekaj nedotakljivega in svetega, da ni imel pokoja, kadar je slišal in izvedel, da so se nepoklicani lovci klatili po njegovem ozemlju. Odgovornost in teža službe, to je dobro vedel Marko; hudo mu je bilo, kadar je je to potrdil tudi njegov Milan, visok fant pri petindvajsetih letih, čigar sive oči se svetile kot dve iskri izpod lepega visokega čela. Pod pravilnim orlovskim nosom so bujno poganjali lepo gojeni črni brki, ki so dajali njegovemu obličju možat izraz. Milan je bil od narave obdarjen z zdravim razumom in zelo trezno razsodnostjo. Drugače pa je bil zelo žive čudi in duša trezno-veselega fantovstva v vasi. Če je treba napraviti kako igro, Milan je vedno prvi, ki jo vodi. Če je treba zapeti kako lepo pesem — Milan je, ki poje najprej s svojim lepim in močnim glasom. Starejši ljudje so ga takole ob dolgih večerih radi poslušali, ko jim je čital na glas dobre časopise in tolmačil tako, kakor malokdo. Milan je imel tudi na svojega očeta velik vpliv, in kakor je bil stari Marko že od narave dobrega srca, je postal še boljši ob plemenitem sinu. Že je padal mrak na zemljo in lahna sapica je razhlajala od silne dnevne vročine razgreti zrak. Na vasi je postalo živahno, kajti domačini so po napornem delu posedali vsak pred svojo hišo, kramljali in se hladili. Tudi logar Marko sedi z Milanom pred hišo, belo kot labud, držeč v ustih malo pipo in upirajoč oči v tla, kakor da je globoko zamišljen. Vidi se mu, da je danes nenavadno zatopljen v vznemirjenje ob njem. Milan se je zagledal nekam v daljo in včasih se je ozrl od strani na očeta, ki se je poznalo, da mu kipi nekaj v duši. »Oče, zakaj ste tako mračni danes?« reče nenadoma Milan. Marko gleda še nadalje samo v tla in odbija gostejše oblake dima. Milanu je bila ta molk zelo mučen, ker je videl, da tišči očeta težka skrb, ne da bi kaj komu potožil. Pa vseeno je človeku nekoliko laže, če more vsaj izreči, kar ga teži, razgostiti, pokramljati o svoji skrbi. »Oče, izpregovorite! Milan ginšej, povejte, kaj vam je? Ali se je kaj pripetilo? Morda se da še kaj popraviti.« »O, ne, ljubi sin, to se ne da več popraviti,« reče Marko s poudarkom pri vsaki besedi ter se namerno malce presede, ves obdan z gostim oblakom dima. »Vse se da, samo če se hoče,« reče Milan odločno. »Človek mora imeti samo voljo in trden sklep. Voljo trdno kakor jeklo, a sklep stalen kakor skala.« »Da, lahko je to rečeno,« pravi Marko in zamolklo: »ti vedno modruješ, toda v življenju je v resnici marsikaj drugače, kakor ti misliš.« »Kaj sem mar tudi jaz zakrivil vaše skrbi?« se začudi Milan. »Ti? Tudi ti si nekoliko udeležen pri tem, kar me razjeda, ko imam trezno pamet, moraš vedeti, da lopov ne kaže priznati,« pravi starec ostro. »Daj lopovu tudi suknjo s sebe, pa bo še gledal, kako ti bo slekel še srajco. In če ga gledaš, kako dela, tem drznejši in smelnejši bo.« »Ne razumem vas, oče,« reče Milan mirno, obrne se k očetu. »O kakšnih lopovih pa govorite?« »Kdo pa ima da več opraviti, nego ona dva potepina?« se razvnema stari pohlevni Marko in pogleda ostro Milana. »A, Peter in Joža!« se spomni Milan. »Kaj pa! Tebi je to seveda deveta briga; če pa bi dobil ti zaradi teh dveh zgag tako preko nosa, kakor so jo dali meni, ne vem, če bi rekel samo: a, Peter in Joža.« »Pa kaj se je zgodilo?« vpraša Milan naglo. »Sramota zame,« reče žalostno stari logar. »Pomisli, toliko let že služim; pošteno sem se trudil, veseli so bili z menoj vsi zadovoljni; nikoli nisem dobil še ukora, kaj šele kazen. A glej, danes sem dobil od erarja grajo, da površno opravljam svojo službo, da se klatijo divji lovci po mojem revirju ter neprestano odnašajo divjačino. Ti vidiš, kam me je privedla moja popustljivost, ki si mi zanjo ti še najbolj prigovarjal. Do sedaj,« reče odločno Marko, »sem jim gledal skoz prste, odslej pa nič več; naj govori postava in pravica!« »Ne razburjajte se, oče,« začne tolažiti in miriti Milan; »saj veste, da vsem ni moč ustreči.« »Zato pa, ker vsem ne morem in ne smem ustreči, hočem gledati, da ustrežem vsaj postavi, da slušam glas svoje vestí, ki me opozarja na svetost službene prisege.« Po kratkem molku nadaljuje Milan: »Ali ne pravi Kristus: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!« »Da, ta zapoved je lepa, najlepša,« de Marko; »toda ni vedno na mestu. Ali se pravi to ljubiti bližnjega, če ga pustim, da počne krivico, če s tem zanemarjam svojo dolžnost, bližnjemu pa dajem pohujšanje? Ali nisem že dovolj časa gledal Petru in Jožetu skoz prste? — Kaj sem s tem dosegel? To, da mi sedaj vest očita, in pa da sta onadva še drznejša postala. Jaz sem kriv, prav imajo oni, ki so me ukorili. Toda sedaj mora biti drugače!« »Anka,« pokliče Marko svojo ženo. Ko se pokaže žena na hišnem pragu, ji reče kratko: »Prinesi mi iz hiše dvocevko, potem grem.« »Kam greš na noč?« »Služba me kliče,« odgovori kratko logar. »Oče, bolje bi bilo, da ostanete danes doma,« se vmeša Milan. »Ne, v gozd grem; bi že moral tam biti,« reče Marko silno in prime za puško in naboje, ki mu jih je prinesla žena. »Marko,« ga prosi milo žena, »ostani danes doma, nič mi ni prav, da nas sedaj zapuščaš.« »Kaj češ, če pa moram! Poglej, že sedaj me dolže, da samo doma sedim, divji lovci pa pobijajo divjačino, kakor se jim zljubi,« reče mirneje Marko. »Oh, sram jih bodi,« zagodrnja jezno Anka. »Ej, kaj češ: nismo sami krivi, ampak Peter in Joža. Tista dva gospodarita po gozdu, kakor sama vata. Toda zgodil jima bo bom, da me bosta pomnila, dokler bosta živa,« reče Marko ostreje, pogleda še enkrat puško, se vzdigne in reče čisto mirno: »Lahko noč! Vrnemo se jutri zvečer.« »Oče, varujte se! Nikarte precenjevati službe, Boga pa in dušo zapostavljati!« mu zakliče pri odhodu Milan z nekako nemirnim, boječim glasom. »Lahko noč!« je bil odgovor starega logarja, ki se je oddaljil hitrih korakov. ==IV.== Nedelja je. Krščanski nauk je minil. Pred cerkvijo se zbirajo fantje, mladina drvi urnih korakov naprej, možakarji stoje v gruča, dekleta se urno odpravljajo proti domu; le nekaj se jih ustavi tam ob trgovčevem oknu, da si napasejo radovednost in ogledajo novosti preteklega tedna. Živahnost kmalu poneha, trg pred cerkvijo postaja mrtev; tuintam še kramlja kaka postarnejša ženica ter morda toži sosedi, kako lahkomiseln in zanikaren je sedanji rod. Logarjev Milan je po opravljeni pobožnosti v cerkvi hodil navadno malo po vasi, če v izobraževalnem društvu ni bilo ne pevske vaje, ne kake druge prireditve. Ta dan ga je pot privedla mimo hiše divjega lovca Petra. Svoj čas je tu sem sploh rada zahajala vaška mladina, ker je prostor pred hišo kot nalašč pripravljen za otroške igre. Zadnje čase je pa nekoliko ponehala živahnost na tem prostoru, ker so se ljudje nekoliko ogibali hiše nič dobro zaznamovanega lovca. Milan se je kljub temu odločil, da je krenil na ta konec vasi osobito, ker je že davno premišljeval, da bi bila najstarejša hči Petrova kaj dobra žena, če bi si kdaj hotel oskrbeti svoje ognjišče in svoje gospodarstvo. Ko prikorača zatopljen v svoje notranje skrbi tja, je bila družina divjega lovca zbrana pod senčnatim kostanjem poleg hiše. Malo v zadregi so bili, ko zagledajo Milana, kajti preteklo je že precej časa, kar ga ni bilo na spregled. Mati ga pozdravi prva ter povabi, naj bi se nekoliko ohladil v prijetni senci. Povabilu se Milan seveda ni hotel ustaviti. Začne se vsakdanji pomenek; toda videlo se je, da je neka ovira prišla vmes. Tako nekam mrtvo je bil pogovor; ni bilo pravega predmeta, ne posebnih novic. Kjerkoli je kdo začel, takoj je zmanjkalo snovi. Kar ni šlo, pa ni šlo naprej. »Milka,« prekine čez nekaj časa Milan neprijetni molk; »danes si pa nekam žalostna, zamišljena. Kaj pa se je zgodilo?« »Sama ne vem, kaj me draži,« se izgovarja. »Snoči sem imela tako grozne sanje, pa me ves dan motijo; kar ne morem se jih iznebiti.« »Pojdi, pojdi; ali si tudi ti tako lahkoverna, da veruješ praznim sanjam. Sanje so kakor pena, ki trenutno vzbuhne, se posuši, ali pa jo veter odnese.« »Včasih človeka res preveč motijo, pa tudi mučijo sanje,« pristavi mati. »Navadno takrat, kadar se ga loteva kakšna bolezen, ali pa če ga čez dan preveč bega nepotrebne skrbi.« Hotel je nekoliko izgovarjati Milko, ker jo je poznala, kako se je izpremenila, odkar je zašel oče na nevarna pota divjega lovca. Tudi Milka se izgovarja: »Saj tudi jaz nič ne dam na take stvari; toda tako me pa še nikdar nobene sanje niso zbegale, kot danes. V dušo mi je nekaj leglo, kakor neka črna slutnja; čutim, da sem nemirna, pa sama ne vem zakaj.« »Toliko časa že govorimo o teh sanjah,« pravi Milan, »pa še ne vemo ne, kaj se ti je sanjalo.« »Oh,« začne deklica, »videla sem v sanjah tako živo, kot bi se sedaj le godilo, kako je tam v gozdu neka čudna zver, ko je iskala hrane za mladiče, naletela na drugo, še bolj nemarno žival, jo napadla in toliko časa davila, da je mrtva zvalila na tla. Mladiče so cvilili in piskajoče cviljenje se mi je tako zapičilo v dušo, kakor bi mi še sedaj šumelo po ušesih.« — Deklica je obmolknila. »Bodi pametna,« jo tolaži mati. »To ne more nič pomeniti; saj ni čuda, če se ti je sanjalo o zvereh, ko slišiš tolikokrat doma govoriti o lovu in o zverjadi.« Po kratkem presledku pravi zamolklo-bolestno mladenka: »Oh — kako se bojim za svojega očeta!« Milan je dobro razumel to opazko, zato pristavi pomirjevalno: »Ne boj se! Tisti, ki misli tvoj oče najhuje o njem, je najboljši človek.« »Ali tvoj oče?« vpraša začudeno Milka. »Da,« reče kratko Milan. »Toda njegova služba?« ga spomni Milka. »Moč njegovega usmiljenja je večja, kakor službena dolžnost.« »Ali lahko se zgodi nesrečen slučaj,« reče deklica bolestno. »Pa kako da ravno danes?« se iznenadi Milan. »Bog pomagaj, ali je tvoj oče v gozdu?« vzklikne mati. »Odšel je sinoči,« reče Milan kratko. »Oh, in naš je tam,« zaječi mati. »Mislil je, da bo šel tvoj oče v mesto, ker je nedelja.« »Ne bojte se! Tudi če se snideta, ne bo prvič. Uverjen sem, da se povrneta zvečer oba srečno domov,« govori Milan tolažeče. »Oh, če bi bilo tako!« vzdihne deklica. »Bo!« reče živo Milan. »Vedi, tisti dobri Bog, ki vse vidi in vse more, jih bo varoval zarad nas! Če Bog da, bomo rešili vašega očeta dosedanjega načina življenja in ga privedli zopet na pravo pot.« »Povej kako?« vpraša naglo gospodinja. »Najin sveti zakon, najina poroka bo tudi njegova rešitev,« reče slovesno Milan — obrne se proti Milki. »Samo če bo hotel on dovoliti in pristati nanj?« de mati. »Seveda bo, nič se ne bojte!« Solnce je že začelo polagoma padati za one temne, velikanske gozdove, ki so zastirali vas v ozadju. Mladostno življenje, polno smeha in lepega petja se je razlegalo daleč na okoli, milo in glasno, gubeče se v tajinstvenem in temnem gozdu. Ta živahni živžav, to najlepše soglasje smeha in radosti prekine naenkrat močan odmev, ki je zvenel z groznim glasom iz globine gozda v besedah: »Pomagajte-e-e! Pomooo-o-č!« Po vasi je nastalo pravo razburjenje. Vse je gledalo prestrašeno in preplašeno. Čez trenotek, dva, se je zopet čul iz temnega gozda isti glas, ki je prihajal še bliže in jasneje: »Pomagajte-e-e!« Slednjič pridivja iz gozda človek in bližajoč se vasi, vpije na ves glas: »Ubil ga je!« in maha z rokama proti gozdu, kakor bi klical one, ki so drvenli od strahu in začudenja. »Ljudje!« zavpije ta človek, v katerem so vsi spoznali Jožo; »upo-mno ljudi,« zavpije ponovno, hiteč mimo Milana in Petrove družine. »Hitra v gozd, gozdar Marko je streljal na Petra.« Vsi so stali kakor okameneli; nihče se ni ganil. Joža je bilo strašno videti. Begal je okrog z razmršenimi lasmi, z odpeto srajco pod vratom. Njegovi pogledi so bili divji, polni sovraštva in jeze. V to tišino jekne, kakor ostrina noža, obupni krik: »Milan — Oče, oh, oče moj!« in uboga Milka, izmučena vsled neznanske bolečine, pade v nezavest. »Peter ubit!« se je vil grozničavi šepet nad glavami preplašenega ljudstva. Fantje, razen Milana, ki je ostal pri zbegani družini Petrovi, so se napotili z Jožom v gozd… Čez nekaj časa je prišla Milka zopet k sebi. Počasi se je dvigala in mrzlično gledala okrog sebe, kakor da je sanjala najstrašnejše sanje. Pogled je bil bolestn, nad vse žalosten. »Moje sanje,« reče s težko sapo, obrnjena proti Milanu, »in tvoj oče, ubijalec mojega!« Vroče in debele solze so se ji udrlе po bledem in obupanem obrazu. Milan je stal kakor pribit. Molčal je. Te besede so mu šumele po glavi kakor peklenski vrišč, in kakor da bi se mu morala zvaliti na prsi. Težko je dihal. »Milka,« reče komaj slišno mladenič, kakor bi iskal besedi, da bi se opravičil. »Milka, jaz nisem kriv.« »Nisi,« reče deklica; »Bog nas skuša.« Mati se je izkazala še najbolj junaško. Ni izpregovorila niti besedice, samo štela je. Tolažiti je jela zbegano družino, češ, morda pa ne bo tako hudo, morda je samo obstreljen. Bog je vsemogočen, morda pa je morebiti prav namenoma dopustil to nesrečo, da spravi Petra na dobro pot in ga iztrga iz pesti onega človeka. Med tem se je zbralo okrog skrušene družine mnogo vaščanov, zlasti ženskega sveta in otrok. »Oče, pojdem, samo da ga vidim,« zakliče bolestno Milka; »v gozd, v gozd moram!« Mladenič, ki so jo tolažile, so jo komaj zadržale in ji dajale poguma, češ, saj bo bolje. »V gozd moram; za božjo voljo vas prosim, pustite me,« je silila deklica, ki je bila od bolesti vsa omamljena. Za njenim mladim, nežnočutnim srcem je bila ta udarec prehud, pretežak. Tudi na mater in druge domače je bilo treba skoraj s silo vplivati, da so jih obdržali doma in deloma pomirili. Milan, ki je bil sam ne le potrt, ampak naravnost zlomljen, se je moral junaško boriti, da bolest ni planila na dan, marveč je ohranil še toliko prisebnosti duha, da je z drugimi vred mogel pomirjevalno vplivati na nesrečno družino. ==V.== V mali, enostavno urejeni sobici je ležal na beli, snažni postelji smrtno nevarno ranjen divji lovec Peter. Lice mu je bilo bledo in nepremično, izraz bolestn. Pri njem je sedela njegova žena, skrušena od žalosti in onemogla od hudega joka. Njeno voščeno in izmučeno obličje je izražalo globoko notranjo bolest. S svojo suho roko je gladila črne lase hčere Milke, ki je sedela pri materi na majhnem stolčku. V sobi je vladala velika tišina, in težko dihanje bolnikovo, tihi jok nesrečne žene in globoki, težki vzdihi potrte deklice so izpolnjevali to tišino tajinstveno in otožno. »Katarina,« reče s slabim glasom bolnik in odpre počasi oči, »ne jokaj, vse je zastonj, ker čutim, da so moji poslednji trenutki.« »Peter, ne govori tako, pri Bogu te prosim,« krikne ihtéča žena in bolestno zaplače. »Tudi on me je zapustil,« reče utrujeno bolnik. »Oče, ne izgubite vere in upanja v njegovo milost,« reče bolestno Milka, zroč mlitko in zapre utrujene oči. »Nisem je zaslužil,« reče Peter zamolklo in zapre utrujene oči. V sobi je zopet zavladala tišina. Na obrazu bolnikovem se je izražala vsa tista težka bol, ki je imela tuintam bolj duševni kot telesni značaj. Da, v duši ga je morila nepoželjna misel, kaj bo sedaj z njegovo družino, ko ostane brez skrbnika. Pred očmi se mu je prikazalo vse njegovo življenje, izpočetka tako rožno, srečno in mirno, a pozneje tako temno, tako skrbi polno in burno. In spomin na vse to, je napravil v njegovi duši tak vtis, mu je vnel nanovo ogenj očetovske ljubezni, da je hotel še enkrat videti svoje otročice — videti jih vsaj še poslednjič. »Katarina,« reče s slabotnim glasom Peter, »pokliči semkaj otroke, da jih vidim še zadnjikrat.« »Ne obupuj, Peter,« reče žena blago, »počakaj, da si opomoreš, in še dolgo boš z nami vsemi.« »Ne morem … čutim se vedno slabšega … pokliči jih, pokliči, Katarina,« — je govoril pretrgano bolnik. »Peter, Peter!« zajoka žena in se pripogne k ranjencu, kakor bi ga hotela oteti rokam brezčutne smrti. »Katarina, pokliči jih, žena, pokliči moje otroke!« prosi bolnik polslišno, pri tem pa privro v njegove ugasle, steklene oči solze — solze obupanja. Žena izgine iz sobe — tiho in brez šuma kakor senca. Bolnik je ležal nemirno. Bledo lice mu je včasih zadrhtelo, in v tem drhtenju si opazil trepet bolečine, trepet onemoglosti. Pri njegovi postelji je ostala še Milka. Svoje solzne oči je uprla v bolnega očeta. Videla je, kako ga moči vedno bolj zapuščajo, kako mu težko bol še bolj otežuje duševni nemir in skrb in strah za družino. Po kratkem molku odpre bolnik oči, se zagleda v Milkino razjokano obličje in začne s slabim, drhtečim glasom: »Milka, draga moja hčerka, premaguj se vsaj ti, kajti tvoje solze so samo materi bolečina. Saj vidiš, da jo bolezen vedno bolj tlači in jemlje; radi nje bodi močna in tolaži jo. Mene ne bo več, sirote moje … revčki … zapuščeni …« Naprej ni mogel. Vroče solze, polne obupa in roditeljskega sočutja, so mu privrele v motne in upale oči. Jokál je. Bil je to jok brez glasu, tisti jok, ki tiho pretaka težke solze bolečine kesanja, skrbi… Ženo, ki se ni dala prepričati, da bi bila za njenega moža resna smrtna nevarnost, je opozorila soseda, naj iz previdnosti pokliče gospoda župnika. »Katarina, pošlji, pošlji po gospoda, naj pride z Bogom, da ti ne bo vest očitala, če bi se v naglici pripetila kaka nesreča,« tako je prigovarjala soseda Lucija zbegani lovčevi ženi. Pristavila je pa še: »Veš, pri takihle ranah človek nič gotovega ne ve; zgodi se rado, da ranjenca kar naenkrat zvije krč — in po njem je. Tudi bi ne bilo napačno, če bi prišel zdravnik iz mesta, da bi pomagal, ako se sploh pomagati da.« Katarina, ki je bila drugače krščanska žena in bi ji bilo hudo, če bi se ji morala očitati v tem oziru nemarna brezbrižnost in površnost, se opravičuje, rekoč: »Oh, seveda bo prav, če pride gospod župnik z Bogom, dasi po moji sodbi ni tako hudo. Prosim te, ljuba soseda, skoči ti do župnišča in povej, kako je. Bo že župnik sam izprevidel, kaj je storiti.« Katarina zbere nato vso družino, da jo pelje pred bolnika. Počasi se odpro vrata male sobice in četvero otrok se približa z materjo očetovi postelji. Nemo so stopali in plašno gledali na očetov bledi obraz. Ko se vstopijo okrog postelje, obrne bolnik z veliko težavo glavo ter jih opazuje z obupnim ter mrklim pogledom… Za trenotek se izpremene bolestne poteze na ustnicah v prisiljen smeh nesrečnika, ki se pripravlja, da se sprijazni s smrtjo, pa se poslednjikrat poslavi od svojih dragih. »Otroci moji,« reče na smrt ranjeni divji lovec, »angelčki moji, radost moja,« glas se mu je začel tresti, »sirote moje!« je govoril nesrečni človek kakor v nezavesti, smejoč se in jokajoč vse obenem. »Ata, zakaj jokaš?« vpraša mala Anica, deklica v petem letu, ter se otroško ljubeznivo skloni k očetu. »Ker vas moram zapustiti, ljubčki moji!« reče v solzah Peter in zdihne težko. »Kam pa greš, ata?« se čudi otrok ter vpira velike modre oči zdaj na očeta, zdaj na mater; »ali boš šel zopet v gozd?« To vprašanje nedolžnega otroka je bilo divjemu lovcu kakor nož v srce. Zaprl je trudne svoje solzne oči in molčal. Toda čeprav so bile ustne njegove neme, njegov obraz je povedal več, kakor če bi govoril jezik. Da, tista beseda »gozd« je stresla dušo divjega lovca; pred njegovimi očmi je postajalo temno, se temneje, kakor v gozdu, če je bil ponoči v njem, ko je prežal na žival. Da, tisti gozd, ki je bil o njem prepričan, da ga osreči in mu prinese vsega potrebnega, ki je v njem mislil najti zakopan zaklad, tisti gozd je njegova smrt. Tisti gozd je vzrok bede, ki se bo zdaj naselila v družino, vzrok siromaštva, ki se s svojimi orlovskimi krili sedlo na njegov nekdaj tako srečni dom. Te misli so prevzele dušo divjega lovca kakor blisk; uvidel je slednjič tudi, da je kriv vsemu temu samo njegova lahkomiselnost, njegova lahkovernost. To spoznanje mu je nekoliko lajšalo bolečine, in lažje je pričakoval smrt, prepričan, da je to najboljša kazen za njegov greh. Toda otroci, družina! Da, smrt bo prikrajšala njegove bolečine, ali pa bo tudi zalečila rane družinici? »Nikdar!« zajepeče nesrečni človek obupno in se zagleda s strašnim pogledom v svoje sirote. »Otroci!« reče s slabim glasom, »pojdite sedaj, pojdite in ubogajte mamo in sestro, pojdite, zlati angelčki moji…« »Ata, ne ostani dolgo zunaj, ker nas je strah brez tebe,« reče Anica. »Otročiči, otročiči…« zaihti bolnik, položivši roko na srce. Njegovo ihtenje se je spajalo z jokom žene in hčere in trepetalo počasi po mali sobici. »Pojdite, otroci,« reče mati jokaje in jih odpelje tiho iz sobe. Bolnik se še dolgo ni mogel umiriti; Katarina in Milka sta se precej časa trudili, da se je nekoliko potolažil. »Peter, ne razburjaj se več, to ti še povečuje bolečine. Noč in spanje te bo okrepilo,« je govorila žena. »Meni ni rešitve,« reče žalostno bolnik. »Vse je v božjih rokah,« de Milka. »Tudi on me je pozabil.« »Veruj, Peter, božja dobrota je neskončna,« ga tolaži v polni veri in trdnem zaupanju Katarina. Nato hiti iz sobe, da bi poizvedela, če bo prišel župnik samo pogledat ali pa morda kar z Bogom. Milka ostane sama pri bolniku, ki zdihne: »Bog je milostiv, toda ne za take grešnike… ker drugače ne bi dopustil, da me je zadela krogla onega…« »Ne grešite vsaj sedaj ne,« ga hitro prekine Milka, »saj on ni kriv.« »On je moj ubijalec, in moj otrok ga brani!« zaječi bolestno ranjenec, in oko mu za trenutek vzplamti silne razjarjenosti in razplamtenosti. »Oče, saj ga ne branim!« zaihti deklica. »Molči!« sikne ogorčeno bolnik in zatisne utrujene oči. Čez neki časa začne zopet, a nekako slovesno, obenem pa rezko: »Ne jokaj, nesrečno dekle! Vse vem. Zdajna sem že izvedel vse, pa sem molčal. A sedaj, veš, pred svojo smrtjo, ti rečem, da bi te videl rajši mrtvo, kakor pa da bi te sin mojega ubijalca peljal kdaj pred oltar. Njegova nikdar ne boš in ne smeš biti; si slišala?« Milka se trese po vsem životu, zre nemo in plašno na očeta — in ne ve, kaj bi odgovorila. Zdaj se oglasi zopet bolnik in reče zapovedujoče: »Dekle, sem pojdi!« »Tu sem, oče!« »Poklekni!« »Oče!« »Poklekni! — Ali veš, kaj je otrok dolžan staršem?« »Vem, pokorščino.« »Ali si ti pokoren otrok?« »Oče, vselej sem vas ubogala.« »Dobro. Zdaj me poslušaj! Poslušaj umirajočega očeta. Ti si se, nekaj menila z Milanom…« »Oče! Nikoli ni bilo najmanjše stvarce, ki bi bila grešna pred Bogom!« »Poslušaj me! — Prisezi mi tu pri Bogu, da ne boš nikoli njegova žena in če bi te s povzdignjenimi rokami prosil.« »Oče, moj oče!« »Prisezi!« »Oče!« »Tedaj poslušaj: Če ga vzameš, naj bo pro…« »Oče!« — zakriči na ves glas zdvojena mladenka. »Če ga vzameš — ponovi bolnik — naj bo prekletstvo na tebi, na njem, na potomstvu…« Naprej ni mogel. Dekle se zgrudi na tla. Divjemu lovcu v grlu zahršči, omahne in izdihne. ==VI.== Ko se je boril divji lovec s smrtjo, je sedel v svoji hiši za hrastovo mizo logar Marko s svojo ženo Ano in sinom Milanom. Na obrazih vseh se je izražala neka pobitost, neki nemir, ki razžalji človeka po nesrečnem dejanju, ter mu pretresa razdražene živce. Stari Marko je gledal temno v tla, kakor bi se bal pogledati naravnost v oči ženi in sinu, ki sta sedela molče, sleherni zatopljen v svoje misli — in vse te misli so se združevale v eni stvari: strnile so se v bojazni za divjega lovca Petra. Te težke misli, ki se jih niso mogli znebiti, so postajale tembolj razburjive, čimbolj molčeči so bili. Zdelo se jim je, kakor bi neprestano nekdo klical moreče besede: »Uboj! Ubijalec! Morilec!« In čeprav so se vsi trije mučili vsak s svojimi mislimi, ne eden od njih se ni drznil prvi izpregovoriti nobene besede, kaj naj reče? Milan je čutil, da mu je kri prevroča, zato je molčal, ker je vedel, da bi utegnil s svojim ostrim glasom še hujše raniti kot storjeni čin — zločin. Stari Marko pa je bil v svoji duši globoko uverjen, da krivda ni na njem; vendar ta zavest se mu ni zdela tako čista in tiha, kakor jo je občutil doslej sicer pri vsakem dejanju svoje službe. Kakor da bi bila ta nedolžnost pod neko temno prevlečeno tančico, brez prave jasnosti, se mu je zdelo. In kolikorkrat se je hotel otresti teh misli, vselej je čutil, kakor bi mu zaklical neki notranji glas: »ubil si človeka!« In ta misel je preganjala mir njegovega poštenega srca. V te muke, v te temne misli, ki je padla vanje Vojčičeva družina, se je začul praga glas, ljubezniv in zvonek, kakor glas znanilca miru, glas župnika, ki je prišel tolažit tolažbe potrebne. »Mir in blagoslov tej hiši!« reče župnik svečano in stopi v sobo. Vsi so se zdramili. Župnikov prihod jih je očividno presenetil, toda samo za nekaj trenotkov, ker njegov ljubeznivi obraz in tisti blagi smehljaj, ki mu je počival krog ust, je deloval na njihove pobite duše kot žarek poletnega solnca, ko sije v temno, zastrto sobo. »Oh, prečastiti, kakšna sreča,« reče uslužno Marko in ponudi župniku stol. »Prišel sem,« reče duhovnik, »ker mi je nekaj velevlo, da moram še danes k vam.« »Nesreča, nesreča!« potoži Ana. »Hudo je res za vse je hudo —« reče župnik. »Toda kdor pozna našega Marka, poštenega kot čisto zlato, bo takoj napravil sodbo v srcu. Vsakdo ve, da je tu govorila le službena dolžnost, službena vest, ki veli: ali stori, kar veleva prisega, ali pa se odpovej službi!« »Strašna je taka služba, strašne posledice,« izpregovori Milan na pol glasno. »Nikomur niso znana pota Gospodova,« reče duhovnik. »Vse to je kazen božja za onega nesrečnika, ki je padel v kremplje vragove, ne da bi se jih rešil o pravem času.« »Pa ga je bilo treba ustreliti?« reče Milan nevoljno, »in roke svoje onečastiti s krvjo človeka zato, ker strelja divjačino, da preživi svojo družino.« »Milan, ne preganjaj se,« de oče. »Ali si poučen, kako je bilo, preden sem se poslužil zadnjega pometka? Nisem ti še pojasnil, da bi danes najbrž ti objokoval mene mrtvega, če ne bi bil storil jaz svoje dolžnosti. Sprožil sem v skrajni sili, drugače bi bilo po meni!« »Toda pomislite,« pravi Milan, »otroci z materjo, ki stoji gotovo že z eno nogo v grobu — kaj pa naj počno ti reveži brez očeta in rednika!« »Vprašaj ptice v zraku! Tisti, ki jih hrani, ki oblači lilije na polju, bo skrbel tudi za te nesrečne sirote,« reče župnik mirno. »Sin moj, ti sodiš to vse preostro,« reče stari logar, pogleda mirno Milana in izjavi slovesno: »Da si bil ti na mojem mestu, storil bi bil isto.« »Nikdar, oče!« reče mladenč živo, »ker, vedite, v tistem trenutku, ko bi pomeril s puško na očeta nesrečnika, bi se mi prikazali pred očmi podoba njegovih petero otrok, kako jokajo in zdihujejo, prepuščeni samim sebi. Vidite, ta pomislek bi mi vrgel puško iz rok in usmilil bi se nesrečnika, usmilil radi malih otrok.« »In ko bi napelil ta nesrečnik sam nate puško?« doda blago župnik. »Ne bi streljal, da bi prišlo do tega,« reče Milan. »Se ni dalo pomagati,« začne stari logar. »Dobro me poznate, prečastiti. Veste, da sem bogaboječ človek, in da ne bi storil ni trohice slabega. Toda v tem slučaju je hotel ali sam Bog tako, ali pa je bilo usojeno tako — zgoditi se je moralo.« V soboto zvečer sem odšel v gozd, ker sem vedel, da bosta ona dva nesrečnika gotovo zopet prišla lovit živali, in sem ju hotel zasačiti pri dejanju in ju naznaniti. Zaman sem taval po gozdu; ne duha, ne sluha ni bilo o kakem človeku. Tudi danes dopoldne sem blodil po gozdu, prepričan, da ju zalotim, ko bosta nesla plen, ker sem slišal, kako sta zarana jutraj precej globoko v gozdu pokrčala izstrelila svoji puški. Slutil sem, da sta prišla do plena, in da bosta popoldne ob solnčnem zahodu ali pozno v noči odšla s plenom domov. Da ne bosta šla po tem potu, ki vodi iz vasi naravnost v gozd, bilo mi je več kot jasno; zato sem šel po težje prehodnem potu, ki tudi sega globoko v gozd. Tako gredoč začujem nenadoma pogovor. Za vsak slučaj pripravim svojo puško misleč, da srečam divja lovca. Nisem se zmotil. Čez nekaj časa se prikažeta pred menoj. Nesla sta na kolu lepega srnjaka. Prvi je bil Joža in za njim Peter. Skočim zavpit in pozovem, da odložita živali. Oba sta se za hip ustrašila; očividno me nista nadejala. Trenutek pozneje se zbere Joža prvi in zavpije s surovim, strašnim glasom: »S pota, starec, sicer boš ležal!« Ne premaknem se, držeč puško za vsak slučaj pripravljeno. »Pes, nikdar več ne boš!« se zareže besno Joža, vrže na Petra divji pogled in zavpije zgroznim glasom: »Streljaj, bojazljivec!« V tem hipu vržeta oba živali na tla. Joža, ki mu je bila puška očividno prazna, izvleče dolg lovski nož in se pripravi za napad name, če bi Peter, kjer jez že nastavil puško na oko, izstrelil čilj. Jaz sem spoznal, da je moje življenje na vejici. Dva najbesnejša sovražnika proti meni! Kaj sem hotel? V hipu, kakor bi počil z rokama, namerim puško na Petra kot najnevarnejšega in izstrelim… Strašen pok se razleže po gozdu, obenem pa jekne obupni krik: »Joj, ubil me je!« Joža, to začuje, se izgubi s strašno kletvijo v gozdu, zapustivši prijatelja, ležečega v krvi. Takoj nato sem stopil k Petru, ki je hropel v nezavesti. Imel je veliko rano; takoj sem spoznal, da bo težko kaj ž njim. Pokleknil sem k nesrečniku, molil sem mu na ušesa besede kesanja ter zaupanja v božje usmiljenje. Čez nekaj časa začujem glasove ljudi, ki so prihajali bliže; zato sem zavil globlje v gozd, ker nisem maral, da me najde svet tamkaj. Bog mi je priča, da je bilo ravno tako,« konča stari logar svoje pripovedovanje, in kakor da mu je odleglo, zaokroži s svobodnim in mirnim očesom okrog mize. To logarjevo pripovedovanje je dirnilo vse globoko. Sedaj je bilo vsem jasno, da je bil Marko prisiljen, poslužiti se svojega orožja, in tudi Milanu samemu je bilo žal, da se je tako trdo in ostro izrazil prej napram očetu. »Da, oče,« reče fant obžalujoč prejšnjo svojo osornost, »priznam, da drugače niste mogli, ker je tudi vaše življenje viselo na niti. Nesrečni Peter je padel kot žrtev svojega brezdušnega tovariša.« »Bog mu odpusti,« dahne Ana, otirajoč si s predpasnikom solze. »Ali ste kaj slišali o onem nesrečniku, prečastiti?« reče Milan žalostno. »Slišal sem, da mu je hudo. Mene ni še nihče poklical tja; čakal sem že, a zaman. Sedaj grem takoj domov; ako ne bo nobenega povabila, se bom ponudil sam in pojdem k bolniku, da ga pripravim, če bi bila smrtna nevarnost. Vam pa, dragi moji, voščim mir in blagoslov. Potolažite se; pravica in ljudski glas je na vaši strani. Lahko noč!« Ko se je župnik poslovil od logarjevih, so ostali nekaj časa še skupaj, pogovarjajoč se samo o krvavem dogodku. Sobica je naenkrat oživela. Izginila je tista mrakobna potrtost, ki je težila zrak v njej, kakor mora; vsi so dihali nekam laže, govorili prosteje. Stari Marko je povedal, da poprosi v kratkem času za upokojitev, ker se je te nesrečne službe že naveličal. »In prav je tako,« reče Milan resno. »Imamo — hvala Bogu! — svoje zemljišče in svoje malo gospodarstvo, in moje roke so krepke in žilave, pa bomo živeli srečno in v miru. In potem ne pozabite,« poudari glasneje, »da vam bo Joža kar tako odpustil, ker ste ga ločili od edinega tovariša v vasi. Sovraštvo njegovega maščevanja se bo utešilo samo v vaši krvi, in gozd bi bil lahko nema priča njegovega zločina.« »Treba ga bo spraviti iz vasi,« reče stari logar. »Kako? Ali se mu more kaj dokazati? Ali boste imeli po Petrovi smrti kaj oprijemljivega, da se je Joža prvi navil na vas? Ne. Vsi vemo, da sta oba divja lovca, pa kaj jima moremo brez dokaza?« »Da, prav imaš,« reče Marko kratko. »Še par mesecev, pa poteče petindvajseto leto njegovega službovanja; dosti imam. Vem, da bo moj sovražnik prežal name, toda varoval se ga bom. In zopet se bo povrnil stari mir v našo hišo.« »Bog daj!« rečeta Ana in Milan — in kmalu se je podala družina k počitku. ==VII.== Po očetovi smrti je bila Milka duša zapuščene družine. Mati je postajala dan za dnem bolj slabotna. Dolgotrajna bolezen, ki je kakor črv razjedala sestav njenega telesa, sesajoč iz njega življenje in moč, je že skoro dokončala svoje uničevalno delo. Milka je negovala otroke, stregla materi, ki je že tako oslabela, da je morala ostati v postelji. Izpočetka je bilo vse to delo za mlado deklico prenaporno; ali že za nekoliko tednov se je tako priučila vsemu, da ji je šlo kaj urno izpod rok. Materi je postalo med tem še slabše. Suhi, težki kašelj jo je popolnoma izmučil — in vsa zdravila, ki so jih svetovale sosede, ji niso nič pomagala. »Mama,« reče nekega dne sorodnica Barba, sedeč pri bolnici, »ali je že bila pri tebi teta Cena? Ona je zelo izkušena, morda bi znala tudi za tvojo bolezen pogodi kako primerno zdravilo.« »Oj, bila je, bila,« reče bolnica s slabim glasom, »dala mi je tudi nekaj piti, toda zastonj. Nič ni koristilo. Meni ni več rešitve.« »Pojdi, mama, pojdi, pa ne govori tako,« jo tolaži sorodnica. »Saj smrt vendar še ni pred vrati. Upanja pa vendar ne smeš izgubiti.« »Upi so zmotljivi,« reče Katarina žalostno. »Toda treba je vse poskusiti!« reče prepričevalno Barba. »Kaj? Meni ne more nihče več pomagati, kot Bog. In on me bo rešil trpljenja in me vzel k sebi,« reče bolnica ter začne hudo kašljati. »Pa še ena žena je v vasi, ki bi ti mogla pomagati. Marsikateremu je že pomagala v raznih boleznih, pa bo morda tudi tebi, mama.« »Ali bi hotela k meni?« »Bi prišla, ker je dobrega in usmiljenega srca; samo ne vem, če bi ti bila všeč,« reče nekako negotovo Barba. »Samo povej, kdo je,« reče mirno bolnica. »Ej, v imenu božjem; Ana je, žena logarja Marka.« Bolnica pri tem imenu zatrepeče. Že samo to ime jo je navdajalo z nekim strahom, pa sama ni vedela zakaj. »Kdo, Ana?« reče z bolestnim nasmehljajem, »misliš, da bi me rešila, če bi vedela?« »Bi, mama, prav gotovo bi,« reče sorodnica prepričevalno. Katarina je molčala nekaj časa. Premišljevala je in ni hotela verjeti, da bi ji Ana, ki z njo že ni govorila več kot eno leto, mogla, ali pa hotela pomagati. Zdel se ji je prevelik jez, ki je bil med njo in Ano, jez, ki bi ga moglo pac premostiti usmiljenje. Splošno vse okolnosti so zabranjevale njuno zbližanje. In tedaj se je pa še spomnila poslednjih besed pokojnega moža. In gotovo se je zbal že same misli, da bi poklicala v svojo hišo Ano. »Ne, draga, ne,« reče bolnica z neko negotovostjo, »Ana ne more v mojo hišo, in če bi tudi dovolila, ne bi prišla.« »Prišla bi,« reče Barba z odločnim poudarkom, »kajti vprašala me je že po tebi; in ko bi ti vedela, kako ji je žal, da ti naše ženske niso mogle pomagati, bi drugače sodila o njej.« »In slednjič, kaj si pa napravila ti Ani, in kaj ona tebi? Ali je ona kriva nesrečnega slučaja, ki se je zgodil? No. Da bi bila ti na njenem mestu, ali bi se čutila kaj krivo? Prav gotovo ne. Le pusti, mama; pa naj pride in naj te pregleda in ti pomaga. Le pusti že zaradi svojih otrok. Pozabi, kar je bilo. Bog je hotel tako.« »Oh, Barba, ti ne veš vsega.« »Vse vem,« reče Barba umno, »in prav zato, ker vem, ti rečem, pokliči Ano.« »Bojim se…« »Njega?…« »Da, njega,« reče Katarina z neko grozo in se zagleda prestrašeno v svojo sorodnico. »Saj ni govoril nič z njo,« reče Barba. »Oh, vse je preklet! mi z njimi ne smemo priti v nobeno dotiko.« »Saj ni vedel, kaj govori.« »Bil je pri zavesti.« »Toda, da je ostal pri življenju, bi sodanes drugače…« »Bog ve.« »To veš tudi ti; le priznaj odkrito!« »No, ne poznam njega. — Ne bi izpremeni svoje sodbe.« »Draga mama, ne greši. — Živeti moraš za svoje otroke — poslušaj moj nasvet.« »Da, za svoje otroke!« je zašepetala onemoglo bolnica in hudo zakašljala. »Glej, mama,« nadaljuje sorodnica, »tudi Milan in stari Marko te od srca pomilujeta in ti želita, da bi se dolgo živela zaradi svojih otrok.« »Tudi Milan!« Nenavadno bolest je vzbudila ta beseda v duši nesrečne žene. Poznala je Milana že od mladih let. Fant je bil vedno dober, in tudi sedaj se ne ve o njem ničesar slabega. Toda vseeno, groza jo obhaja, ko samo pomisli na to ime, ker se tem imenom je zvezano tudi ime njene hčere, z obema strašna kletev ranjenega moža. Vedela je, kaj je nameraval Milan; njegovo pošteno namero, da bi vzel Milko v zakon, so vsi odobravali, a zdaj pa — ta nesrečna ovira, ki je po njeni sodbi raztrgala vse srečne vezi mladih zaročencev, vso srečo, ki se jima je tako dobrohotno bližala. Bila je trdno prepričana, da se njuni sreči ne bosta več odprli, in zato je verovala, da Petrovo prekletstvo ne bo padlo na njeno dete. In slednjič je prišla do prepričanja, da tudi Anin prihod v njeno hišo ne bi zaročencev bolj zbližal. »Zaradi otrok!« je mislila uboga žena, »da, zaradi otrok sem dolžna poskusiti vse, samo da ostanem pri življenju in otrokom za uteho.« »Barba,« reče bolnica v hudem kašlju, »pa naj pride Ana, zaradi otrok naj mi pomaga.« »Prišla bo,« reče Barba živo, »in če ti ona ne bo pomagala, ti ne bo nihče več.« »Pa bo prišla?« »Da, ona sama ti želi pomagati. Dobra je in plemenita ter te pomiluje.« »Kaj bodo rekli pa po vasi?« »Veseli bodo, ker bo s tem poravnano navidezno nasprotstvo in sovraštvo.« Te besede so pomirile bolnico in zaprla je svoje utrujene oči. Sorodnica Barba odide tiho iz sobe in pove v kuhinji Milki ves svoj razgovor z bolnico, in potem se napoti k logarjevim, kjer se je dogovorila z Ano o vsem in obenem pojasnila razmere v družini pokojnega divjega lovca. Drugega dne popoldne je obiskala bolnico s sorodnico Barbo tudi logarjeva žena Ana. Pozdrav med ženo divjega lovca in Ano je bil kratek, toda prisrčen. Veseleje se je moglo opaziti na obrazu bolnice, ko je zapazila pri svoji postelji ženo, ki ni poznala v svojem srcu sovraštva, ki pa jo je ona po krivici mrzila. Ali je bila mržnja? Ne, to ni bila mržnja, temveč nek čut, ki je odbijal vse osebe logarjeve družine. In sedaj stoji ta žena pred njo, stoji kot pomočnica v težki bolezni. Sedaj šele je spoznala Katarina, kako plemenito srce bije v prsih te žene. »Ana, hvala ti, da si prišla,« reče s solzami v očeh bolnica. »Dobra si, kakor si bila vedno. Odpusti mi, storila sem ti krivico.« »Ne očitaj si ničesar, Katarina. Samo dobri Bog naj ti da zdravje, drugo pa je vse dobro,« je odgovorila Ana sočutno, zroč pravcati odsev nekdaj zdrave in lepe svoje prijateljice. »Pa upaš, da je zame še rešitev?« se bolestno nasmehlja bolnica. »Če so se druge rešile, se boš tudi ti. Samo veruj in upa ne smeš izgubiti. Prinesla sem ti tukaj nekaj pila. Najmočnejša zelišča so notri, kar jih poznam. Pomagala je Lukčevi Hani, Gabrovčevi Maricki in mnogim drugim, in Bog bo dal, da bo tudi tebi pomagala. Vsako jutro izpij skodelico, pa vsak večer eno. Že čez nekaj dni se boš počutila krepkejšo, in tudi kašelj te ne bo več tako hudo nadlegoval. Prišla bom kmalu zopet in ti še prinesla teh zdravil.« »O, Bog ti plačaj, Ana!« se zahvali Katarina. »Ne zahvaljuj se preje, dokler ne ozdraviš,« se smehlja Ana. »Ozdravela pa boš, če se boš držala mojih navodil. Zaupaj pa tudi v božjo pomoč!« »Bom, bom, vse bom storila, kar želiš od mene, samo da me rešiš, zaradi otrok,« reče Katarina med solzami. »Vse bo še dobro, Katarina, samo ne obupuj,« jo potolaži Ana. »Glej, da boš kaj več spala, ker spanje te bo okrepilo.« Čez nekaj časa sta zapustili Ana in Barba bolnico, ki jo je od prenapornega kašlja zopet oblil mrzel pot. Nekam zamišljeno sta šli obe ženski proti domu. Kar ni šla beseda iz ust. Slednjič prekine Barba neprijetni molk in reče: »Kako sodiš o zdravilu, ki si ga dala bolnici?« »Kakor kaplja vode v morje.« »Potem si jo le tako tolažila.« »Potolažiti bolnika je zanj najboljše zdravilo.« »Pa je ni rešitve zanjo?« »Kje? draga.« »Ali se bo revica še dolgo mučila?« »Dvomim.« »Kako bi bilo, če bi ji dala še močnejše zdravilo?« »Prav tako, kakor bi hotela oživiti suho vejo.« »Uboga žena!« »Otroci, otroci ubogi; ona je srečna,« reče sočutno. »Greš kmalu zopet k njej?« »Čez dva dni najbrž.« »Torej le upaš, da jo rešiš.« »Ne, samo da jo potolažimo in pripravimo na smrt.« »Bog naj ji pomaga, če ji mi ne moremo,« konča Barba in obe ženi sta se razšli, krenivši vsaka proti svojemu domu. Preteklo je že nekaj mesecev po smrti divjega lovca, in Katarina se ni mogla niti premakniti več s postelje. Zaman so bili vsi zagovori in zdravila. Tisti nenasitni črv bolezni, ki požira pljuča, prsa in slednič uniči vse telo, se je pregloboko zajedel v pljuča nesrečne žene, in nič ga ni moglo več uničiti. Milka ji je bila kakor angel varih; podnevi in ponoči je sedela pri bolnici, da ji izpolni vsako najmanjšo željo. To je bilo prenaporno za njo, in zlasti tiste dolge noči, ki jih je prečula, niso ostale brez sledov. Prejšnja lepa rdečica je izginila z Milkinega obraza, a tudi po telesu je oslabela; venela je sirotica, kakor nežna cvetlica, če jo imaš v zatohlem in mračnem prostoru. Stara Ana je videla, kako deklica slabi, zato jo resno posvari, naj pazi tudi nekoliko na svoje zdravje in naj ne čuje cele noči. »Pametna si,« ji prigovarja ljubeznivo, »in tudi sama vidiš, da ni več rešitve za mater. Ne žrtvuj se torej čez mero. Storila si v vsakem oziru vso svojo dolžnost kot dober otrok. Kaj bi bilo, če se še tebe loti kaka bolezen? Zato ti rečem: varuj se in pripravi se na njeno smrt. Barba bo že prišla katerikrat, da te bo nadomeščala. Prepričana si pa lahko tudi, da bodo vse druge ženske v vasi vsem šle na roko. Le ubogaj me!« »Hvala lepa, mama hočem,« reče deklica mirno, ko je uvidela, da pazi Ana nanjo kakor prava rodna mati, hočeč preprečiti še o pravem času zlo. Bolnica je prejela med tem že svete zakramente in se tako pripravila za pot v večnost, čakajoč mirno trenutka, ko jo pozove angel smrti na pot. Nekega večera, ravno ko so bile pri njej obe sosedi Ana in Barba, skupaj z Milko, se je bolnici nenadoma silno poslabšalo. Težke znojne kaplje so ji padale s čela, in tudi že tako brezkrvni obraz je se bolj pomodrel. V sobi je vladala grobna tišina. Bolnica je samo včasih odprla na pol oči, pa jih je od velike slabosti zopet kmalu zaprla. Govoriti ni več mogla; vse moči so jo zapustile. Ob njeni postelji je sedela Barba in molila potihoma rožni venec, Milka pa je klečala pri postelji, nepremično zroč s solznimi očmi v umirajočo mater. Ana je držala svečo, da jo položi umirajoči prižgano v roke. Bolnica odpre oči — pa jih zopet zapre. Pogleda Milko, hoče ji še nekaj reči, pa ne more. Poskusi dvigniti roko, ki ji takoj omahne. Zopet jo oblije znoj, zopet napne svoje zadnje sile, da zakašlja. Krvava slina ji udari na usta, glavo obrne na drugo stran in obleži. Umrla je tiho in lahko, kakor je bilo tudi vse njeno življenje tiho in skromno. Pot v večnost ji je posvetila žena — logarja Marka… ==VIII.== V vasi so bili krvavi dogodek z divjim lovcem čisto pozabili. Vsem se je smilila sedaj njegova uboga družina, ki ji je bila Milka edina opora. Jožo so od tistega usodnega časa bolj redkokdaj videli — ogibal se je ljudi, kolikor je mogel. Logar Marko ga od takrat ni več zasledil v gozdu in je imel tako tudi mirnejše noči; komaj je čakal, da mine še dva meseca, ko bo dovršil petindvajset let svoje službe in da gre v pokoj. Njegovo malo gospodarstvo je uspevalo, bolje ni moglo, in Milan se je izkazal kot priden in izvrsten gospodar. Posebno se je veselil tistega časa, ko postane oče prost težke službe in bo užival v miru in blagoslovu božjem zadnje dni svojega življenja. Neke viharne noči sta sedela oče in sin sama pri mizi; razgovarjala sta se o gospodarskih zadevah in raznih potrebščinah, ki jih je kazalo še nabaviti za gospodarstvo. Stara Ana je že legla k počitku; tudi njo so začele počasi zapuščati sile. Pa kako ne bi! Kot dobra gospodinja je bila ves dan na nogah, vse je hotela sama postoriti in pogospodinjiti. Ni čudno, če je slednjič vendarle omagala. Pa to je prenašala vse z veseljem, saj je bila njena duša polna zadovoljstva, ko se je v hišo zopet povrnil tisti zaželeni mir. In ko sta se oče in sin tiho razgovarjala, se je zunaj vihrovo zaletavala divja burja, kakor da bi plesala peklenski ples; zaganjala se je v okna, potresala vrata in žvižgala vrh streh, da jo je bilo strah poslušati. Gosti oblaki, ki so lezli z vso svojo svinčeno težo nad vasjo, so dajali temni noči še groznejše lice. Kmalu se je začelo bliskati in grmeti, kakor da je vsa priroda podivjala. »Bog nas varuj hudega,« se je pokrižal stari logar, kadar se je zabliskalo in zagrmelo, da so se stresla vsa okna. »Nič dobrega ne pomeni ta vihar,« reče Milan in se zagleda v okno za hrbtom logarja Marka. V tem hipu se svetlo zabliska, burja zatuli, močan grom se razleže. Oče in sin se prekrižata. »Zdaj je pa prav blizu udarilo,« reče Marko nemirno. »Samo da ne bilo škode,« de Milan resno. »Dobro, da ste danes doma, oče.« »Pa je res sreča! Gozd je nevaren, če treska po njem. Pa četudi ne bi bilo nevarnosti, pusto, neprijetno, strašno je v taki vihri na prostem, kaj šele v gozdu.« Ko sta se tako pogovarjala, sta slišala čisto natančno, kako so zaškripala vrata na dvorišču, kakor da bi jih kdo odprl. Oba se iznenadeno pogledata. »Si slišal?« reče Marko tiho. »Vrata na dvorišču so se odprla.« »Ali jih nisi zaprl?« »Sem, in še zapah sem pogledal, če dobro drži.« »Hm, čudno; morda jih je burja.« »Ne verjamem, da bi jih mogla burja odpreti,« zanika Milan. »E, zlomka, kdo neki druge,« reče smehljaje se Marko. »Kdo se bo upal ob takem hudournju iz hiše?« »Vse je mogoče.« »Ti domišljaš?« se začudi Marko. »Da, dvomim; no, morda se pa motim. Vendar pa… Hudobni ljudje čezijo za svojo slabe namene slabega vremena.« »Ah, pojdi no, ob taki vihri!« »Da, ravno tako se neurje je najboljši plašč nečednim zločinom.« »Zločin? Nam?« reče Marko in pobledi. »Lahko tudi nam,« reče Milan, »ker naš sovražnik čaka, da nas zaloti ob ugodni priliki…« Marko se zamisli. Nato zopet zavija burja in začne na dvorišču loputati z vrati, ki so bila odprta. »Vrata je treba zapreti,« reče Marko in vstane. »Ne, oče!« reče s strahom Milan, »ali hočete ven? Nikdar, dokler sem jaz tukaj,« in zapre vrata. V tem trenutku se zopet zabliska, grom zabobni, toda po tem gromu postane okolica svetla. Stari Marko je gledal bled in široko odprtih oči skozi okno; — bil je kakor okamenel. Naenkrat ga zdrami strah glas sina, ki je klical z dvorišča: »Oče, oh, oče — ogenj, gorimo!« Marko skoči skozi vrata, plane na dvorišče in skoraj okameni vsled strašnega prizora: iz enega dela slamnatih streh se je že dvigal plamen v zrak. »Sem, oče, sem vode!« vpije Milan ter bega po dvorišču kakor brez uma in tem trenutku, ko se je logar približal ognju tako, da bi ves osvetljen, poči izza plota puška — in Marko se zgrudi brez zavesti na tla. »Ogenj! Ogenj!« so vpili že po vsi vasi; zraven pa je zavijala sapica in bobneli so gromi. Dočim so se nekateri trudili, da bi zbudili Marka k zavesti, so drugi vlačili iz hiše pohištvo in reševali, kar se je dalo v naglici še rešiti. Ker je pihala močna sapica, se je bilo bati, da bo odnesla utrinke tudi na sosednje hiše; večina jih je bila pokrita s slamo, zato je bila vsa vas v nevarnosti. Sapa je pihala med tem v smeri proti polju za logarjevo hišo, kjer ni bilo drugih poslopij, in tako se ni bilo treba bati večje nesreče. Za nekoliko ur je bilo mesto, kjer se je nahajala nekdaj logarjeva hiša, pusto pogorišče, ki se je iz njega tuintam še kadilo. Burja je medtem ponehala, oblaki so se raztrgali, tuintam se je videla kaka krpica jasnega neba. Marko je ležal pri sosedu še vedno v nezavesti. Krogla ga je zadela ravno v levo stran prsi in ga podrla. Nikdar se ne bo več dvignil starec — ubijalčevo oko je merilo silno dobro. Drugi dan je že prišla sodno-zdravniška komisija, potrdila smrt logarja Vojčiča in odredila njegov pokop; ostalo je še glavno delo oblasti: poiskati požigalca in ubijalca, — oba nedvomno v eni osebi. Preiskava se je začela in iz vsega, kar so povedali vaščani, se je dognalo, da je zažgal in logarja umoril divji lovec Joža. Milen sam ni mogel s svojim pričevanjem stvari nič razjasniti. Pripovedoval je, kako je šel na dvorišče, da zapre vrata, ki jih je požigalec pustil odprta — kar mu pogled obvisi na strešnem robu, ki je že na vso moč gorel. Bili je kakor iz sebe, klical očeta in ljudje spominjali so se samo tega, da je hipoma počila od neke puška in se je oče zgrudil brez besede na tla. Orožnikom ni preostajalo drugega, nego da so se podali iskat zločinca v gozd, kjer se je prav gotovo skrival. Hudodelstvo je tako razdražilo celo vas, da so se z orožniki tudi vaški fantje napotili zasledovat hudobneža. Že drugi dan predpoldnem se je čulo iz gozda silno vpitje, ki je spravilo vso vas pokoncu. Na stezi proti vasi se prikaže vsem tale prizor: Pred orožniki, ki so se njih bajoneti bliskali v zlatem solncu, je stopal Joža, uklenjen z verigo, zmršenih las, mrkega obraza in divjega pogleda. Za orožniki je stopala hrupno in šumno cela tropa vaške mladine; nekateri starejši so psovali zločinca, ki je nemo korakal pred orožniki, kakor stroj brez krvi. Ko pridejo v vas, izbruhne med vaščani prava sveta jeza v vsej moči; ogorčenje med množico je raslo s tako silo, da so morali orožniki miriti in ljudi odganjati, da bi se ljudska strast sama ne maščevala nad ubijalcem in požigalcem. Orožniki so mirili spočetka z besedami, a ko je bila vsaka beseda zaman in je bilo življenje hudodelca v nevarnosti, so prijeli za orožje in zapretili, da nastopijo z ostrino, če se množica ne razkropi. Ljudstvo se je slednjič pomirilo in spremljalo s stisnjenimi pestmi in z ostrimi besedami ničvredneža, ki so ga odpeljali orožniki na vozu v mesto — pred sodišče. Joža je preiskovalnemu sodniku izprva tajil, toda veščemu strokovnjaku se je hitro posrečilo, da ga je spravil v razna protislovja, in da je Joža slednjič skoro ponosljivo izjavil: »Da, zažgal sem in ubil sem ga jaz, da maščujem svojega prijatelja.« »Toda taka maščevanja niso navadna v naših krajih, reče sodnik; zraven pa tudi kaznovanje, ni prepuščeno posamezniku, marveč tistim, ki so za to postavljeni.« »To me nič ne briga. Zaklel sem se, da se bom krvavo maščeval nad starcem, svojo prisego sem izpolnil, in vi me obesite, če me hočete, ne menim se nič za to.« »In vam ni žal?« »Žal?« se zasmeje s peklenskim smehom ubijalec, »zakaj, čemu bi mi neka bilo žal? Ali je bilo njemu žal ubiti človeka, čigar žena je bila z eno nogo skoraj že v grobu in čigar štirje otroci so vpili lačni po hiši?« »To je druga stvar,« reče sodnik strogo. »Ravni logar se je moral v nujni samoobrambi poslužiti svojega orožja.« »To mi je vseeno; jaz sem hotel maščevati svojega tovariša,« reče zločinec kljubovalno. »Ne, niste smeli, ker je to proti božji, naravni in proti cesarski postavi,« reče sodnik strogo. »Preziram te zakone, ki z ene strani dovoljujejo ljudem streljati kot živali, z druge pa zabranjujejo maščevanje na takih krvolokih.« Ta skrajna osornost hudodelca je uverila sodnika, da nima opraviti s trdovratnim zločincem, ki za njim pravica ne sme imeti nobenega usmiljenja. Čez nekaj tednov je bila glavna razprava proti divjemu lovcu Joži, ki je bil obtožen radi požiga in zavratnega umora. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalih, ki je bila potem potem najvišje milosti izpremenjena v dosmrtno ječo. Zares, težka nesreča je zadela Vojčičevo družino. Čez noč so postali reveži skoraj brez vsega. Ker je bila hiša lesena, je zgorela do temelja, in samo požrtvovalnosti sosedov se je posrečilo, da so v neverjetni naglici izpraznili vso hišo. Tako so rešili vse, kar se je nahajalo v njej. Prvo pomoč je dobila nesrečna družina pri starem gospodu župniku, ki je poklical Ano in Milana v svojo župnišče, dokler si ne zgradita nove hišice in si ne uredita novega doma. Samo vsled Milanove delavnosti in dobrosrčnosti vaščanov, ki so bili priljubljenemu mladeniču krepke in železne volje v vsem na roko, je bilo mogoče, da se je v kratkem času sezidala na istem mestu hišica, ki je bila skoro lepša od prve. Ni še preteklo leto dni, ko je Milan zopet gospodaril v lični hišici. V svoji novi domačiji je razvil Milan izredno delavnost; trudil se je z vso vnemo od rane zore do poznega mraka, samo da si zopet opomore, da ne bo treba njegovi materi na stare dni stradati. K njegovi delavnosti mu je prav dobro došla tudi delna očetova pokojnina. Ni bilo veliko, a bil je stalen in gotov priboljšek, ki se je dalo z njim vsak mesec stalno razpolagati. In tako je potekalo njegovo življenje v delu in marljivosti — žilava narava človeka je krepko kljubovala nemili usodi. Stara Ana, videč svojega sina, kako se trudi v potu svojega obraza za dom, je rekla često solznih oči: »Oh Milan, kako sem srečna s teboj!« Ta pohvala je bila za dobrega sina zadostno plačilo. Takoj je bil srečen ob takih besedah, da bi bil najraje skočil k starki in poljubil njeno od skrbi in bolečin razorano čelo. »Srečna sem, dragi Milan, srečna; toda to me boli, da ti ne morem tako pomagati, kakor bi ti kaka mlajša gospodinja.« »Pojdite, mama, pojdite; vi ste še za dve drugi,« reče Milan v smehu, držeč se, kakor bi je ne razumel. »E, Milan, lahko se je tebi šaliti, ko si še mlad; od mene stare se je pa smeh že poslovil,« vzdihne Ana in začne trejati lonce po ognjišču. Večkrat se je razpredel med njima tak razgovor; — toda Milan je obrnil besede vedno na drugo, kakor bi mu ne bilo všeč, če je mati sprožila to stvar. Starka se je včasih tudi resno razvnela zaradi tega; toda Milan jo je znal tako razorožiti, da se je slednjič še sama smejala z njim. Nekega dne zvečer je bila pa Ana nekam nenavadno resna. Ko sta povečerjala, reče Ana resno: »Koruzo bo treba okopati jutri.« »Da, čas bo, mati.« »Koliko težakov bo treba?« »Kake štiri poleg mene,« reče Milan mirno. »Potem pride košnja na vrsto.« »Da, košnja; pa huda bo letos, kajti trave še davno niso bile tako goste in velike, kot letos.« »Hvala Bogu!« »Koliko koscev bomo pa najeli?« »Jih bo težko dobiti toliko, da bi en dan pokosili.« »Praviš, da boš kupil še eno kravo?« »Nobena škoda ne bo, če bo pri hiši več mleka. Sir in maslo se lahko proda,« reče Milan. »Toda mati,« vpraša resno, »kaj pa me izprašujete to danes?« »Ravno prav vprašam,« de mati. »Vidiš, vedno več ljudi bo, treba bo tudi vedno več kuhati, več delati, toda v hiši sem sama. Pa bi še bilo kako, ko bi bila mlajša ali moje moči pešajo, jaz bom hitro doživela. Zdaj pa nobenega počitka! Gospodarstvo smo lepo povzdignili; da pa ne bo šlo vse nazaj, bomo morali gledati, da vzamejo delo v roke mlajše moči.« »Ali mati, zopet me hočete dražiti,« reče Milan. »Danes me pa ne boš premotil s svojo šegavostjo. Zakaj pa prikrivaš meni, kar ni nobena tajnost več?« reče ostreje Ana. »Ali je lepo, da skrivaš pred svojo materjo to, kar bi morala ona prva vedeti?« »Mati, nikarte ne,« reče Milan. »Vedno mi govoriš tako; toda danes se pa s šalo ne dam odgnati,« reče starka ostro. »Povej kratko, ali misliš na ženitev in kdaj nameravaš pripeljati novo gospodinjo v hišo?« Milan je molčal. Bil je nekam zmeden. Ni se nadejal, da ga bo naskočila mati s takim vprašanjem. »Kako da ne odgovoriš? Ali te je zbegala smrt divjega lovca?« Milan jo ostro pogleda. Kri mu je udarila v obraz in odgovori kratko: »Mama, ali vam je Milka po volji?« »Boljše in vrednejše snahe mi ni treba.« »Hvala, mama,« reče s srečnim pogledom Milan in pristavi: »Dokler bom živ, vam bom hvaležen.« »No, vidiš,« pravi mati polna radostnih solz, »sedaj sem lahko zadovoljna, ko vem, da mi pripelješ v hišo pridno in pošteno nevesto, ki nam bo samo v čast. Ali nisva mogla tega prej razvozlati?« »E, mama, vedno sem mislil, da ste me hoteli samo dražiti.« »Pojdi, norček,« reče Ana v smehu, »še skoraj pojemam od dela, ali naj te potem dražim s svojimi resnimi vprašanji!« Mati in sin sta se nasmejala od srca, in ta smeh je zvenel v mali, čedni sobici tako srebrozvonko, tako milo in polno, kakor smeh dveh src, ki občutita vso srečo materinske požrtvovalnosti in sinovske ljubezni. ==IX.== Minilo je bilo že precej časa po smrti divjega lovca. Ljudje so od srca milovali obe družini; prav posebno usmiljenje so imeli do družine nesrečnega divjega lovca, ki je ostala brez moške glave, prepuščena sama skrbi mlade deklice. In kakor so se za življenja divjega lovca ogibali tudi njegove hčerke Milke, tako so jo zdaj vsi pomilovali — njena nesreča jim je omehčala srce. Posebno se je brigal za Petrovo družino stari župnik, ki je prihajal često k njim, jih tolažil v žalosti in jim svetoval in pomagal. Milka je gospodu čisto vse zaupala; — njeno srce se ni znalo potvarjati. Nekega dne se je gredoč s svojega običajnega popoldanskega izprehoda zopet oglasil župnik v hiši divjega lovca, da vidi, kaj počno otroci, da jim prinese, kakor navadno, mal prigrizek. Z dobrodušno, krepko besedo pozdravi Milko: »No, kako je, Milka? Ste vsi zdravi? So otroči pridni?« »Hvala lepa, gospod župnik, vsi smo zdravi, in tudi otroci so dovolj pridni in ubogljivi.« »No, prav, prav; me srčno veseli, da je vse v redu,« reče župnik in sede na klopico pred hišo. »Kako pa s teboj, Milka? Že nekaj dni te nisem videl; zdravnik mi je zapovedal, da sem moral ostati na dorčem v sobi.« »Tako? Ste bili bolni?« reče Milka sočutno. »Nič, nič posebnega; samo malo prehlada je bilo,« zamahne župnik z roko. »No, kako pa s tvojim gospodinjstvom?« »Dobro, gospod župnik, dela veliko; a hvala Bogu, zdrava sem in mlada, pa že zmagujem za silo.« »Da, da, mladost je močna,« reče župnik zamišljeno. »Mladost prenese tudi najtežje udarce. Kadar se spomnim tebe, mi pride nehote na misel tudi Vojčičev Milan; da, tudi on je pretrpel mnogo; a glej, stoji kakor hrast sredi viharja.« Ko je župnik tako premišljeval, ne kako sam zase govoril, so se Milki izpremenile barve po obrazu. »Bog, ali on že ve?« se je začudila preplašena deklica; bila je v zadregi, kaj bi odgovorila. Župnik je opazil dekličino rdečico na licih, pa se je malo pošalil, da bi jo rešil sitnega položaja: »Milka, kaj ti je danes? Nekam preveč si mi raztresena!« »O, nič prečastiti,« se zagovori deklica še v večji zadregi. »Je, je nekaj,« reče župnik mirno, »in vem tudi kaj. Ni mi treba nič lajati. Kar je poštenega — in tvoja namera, da hočeš dati pridnemu in zglednemu Milanu roko v zakon, je gotovo poštena in hvale vredna, — kar je poštenega, pravim, tega se človeku ni treba bati, ne sramovati. Jaz zaenkrat ne morem drugega reči, nego Bog vama daj srečo in blagoslov!« Deklica je bila ob teh nepričakovanih pohvalnih besedah, ki jih je izustil častitljivi župnik, bogat po znanju in izkušnjah, tako presenečena, da ni mogla nič odgovoriti, marveč se je približala spoštljivo župniku ter mu v znak hvaležnosti poljubila roko. »Še enkrat: Bog daj srečo, Milka! Milan je pošten fant, in ti si tudi poštena, pridna in marljiva; takih žen in nevest si želimo, pa bi bilo vse bolje po naših družinah.« »Toda, prečastiti, mojo dušo obhajajo tako črne slutnje, kadar se spomnim, da bom …« tu ji beseda zastane, ni se mogla izraziti. Župnik se spomni, kaj jo teži, kajti ni mu bilo neznano, kako je umiral njen oče. Zato sam poseže v besedo in pravi: »Nič, nič ne premišljuj. To so bojazni, ki nimajo resne podlage. Človek, ki ima čisto vest, je v varstvu božjem, in nič se mu ne pripeti brez volje božje.« »Toda ono očetovo prekletstvo, prečastiti! Meni vse nekaj pravi, da ne delam prav, ker delam proti njegovi volji.« »Ogljibi se, Milka, teh predsodkov. Tvoj rajni oče se ni zavedal, kaj je govoril. Prevladovala je strast v njem. Tudi se ni resno vprašal, kdo je kriv nesreče? On je videl v Marku samo svojega ubijalca in ga kot takega črtil z ono silno mržnjo, ki človeka prevzame v takem hipu. Ko bi bil par dni več živel, ko bi bil jaz pravočasno poklican k njemu, pa bi se bilo vse poravnalo. Krivo je to, ker ste mislili, da smrtne nevarnosti v tistem trenutku še ni bilo. — Hipna jeza je potemnila tvojemu očetu pamet, da je izrekel strašne besede prekletstva. Če bi bil Peter še živ in bi se bil ogibal družine tistega svojega zapeljivca Jože, pa bi bil pošten in marljiv gospodar kakor prej, in bi istotako odobraval vajino zvezo, kakor jaz in vsakdo, ki ne pozna zavisti. Sedaj, ko tudi Marka že krije črna zemlja — se udajta v voljo božjo in zavestita z združenimi močmi v morje življenja. Medsebojna ljubezen vama bo dala moči. Povej mi, ali ste se že zmenili?« »Že.« »No, kaj pa čakate še potem?« reče smehljaje se župnik. »Kaj premišljujete? Osamljeni ste eni, in drugi. Ti se trudiš in mučiš na eni, a on in njegova mati na drugi strani. Ali je to pametno?« Deklica je sramežljivo povesila oči in strmela nepremično v tla. Končno pa pravi: »Nismo se še o vsem dogovorili, prečastiti.« »Ali misliš,« reče župnik resno, »da bi mogel biti jaz grobar vajine sreče? Milka, tebe in Milana poznam in cenim, ker sta tega vredna. Zato pravim: Nič več odlašati! Nebo bo podelilo vse svoje milosti, — jaz pa vaju bom še to nedeljo oklical v cerkvi.« Solze polne zahvale in sreče so orosile Milkine oči, in za to župnikovo dobroto ni mogla najti besed, s katerimi bi se mu mogla zahvaliti; rekla je samo: »Bog vam, gospod župnik, plačaj stotero preveliko skrb, ki jo imate zame in za našo hišo!« Stari župnik se napoti s počasnim korakom proti župnišču, globoko prepričan, da je storil plemenito delo ljubezni. Minile so tri nedelje, ko je župnik oklical Milana in Milko ter celi občini naznanil, da jo bilo nasprotstvo med dvema hišama v župniji le navidezno in da je krščanska ljubezen premagala vse ovire. Oklic se je raznesel po vasi kot glas velikega zvona; fantje in mladina se je veselila ženitovanja; starejši ljudje pa, ki so se sestajali tuintam, so molčali zamišljeno z glavami in govorili: »E, e, nič dobrega ne bo iz tega!« V vasi je užival velik ugled zlasti Lovričev stric, starec pri devetdesetih letih; pri njem se je zbralo nekaj starejših vaščanov, da čujejo, kaj on misli o tem. »Preveč me vprašate,« reče Lovričev stric. »Kaj bo z njima? To ve sam Bog. Danes je svet pokvarjen in se ne zmeni več za opomine. Neveste so slepe in trmaste; če bi jim še tako branil, če bi jih še tako svaril, — nič ne pomaga. Kadar gre za možitev, hoče z glavo skoz zid. Čudno je le to, da veže duhovnik, služabnik božji, dve duši, ki leži na njih prekletstvo!« »Prav govori stric, prav,« so potrjevali nekateri možakarji. »Da, ljudje moji,« nadaljuje Lovričev stric, »že dosti sem doživel in videl na svetu, in vem, da se maščujejo tudi mrtvi, če se jim ne izpolni poslednja volja. Pri teh dveh se pa poslednja želja nevestinega očita zametuje; zato se pa sedaj bojim,« reče starec svečano, »da bom še jaz doživel strašne posledice kletve, ki jo je izustil divji lovec Peter.« Kakor strah, tako so tudi ženice, stiskajoče se krog peči, obsojale zvezo teh dveh mladih ljudi, ki je počivala na njih kletvi umirajočega. Stare praznoverke so komaj čakale nedelje — dneva poroke — da vidijo, kako bodo gorele sveče na oltarju; kajti iz plamena teh sveč so hotele po svojem vražarstvu izvedeti usodo novega mladega para. Vsled takih pogovorov vznemirjen se je čutil krščanski boter Milkin dolžan, da poseže vmes ter da pouči nevesto, kako nevarno je sklepati zvezo za celo življenje, ko visi nad njo in nad nameravanim zakonom meč prekletstva. Takoj drugi dan stopi na dom k Milki. Brez posebnega oziranja in brez običajnih izgovorov nagovori Milko, ki je ravno likala lepo belo rjuho, ter pravi: »No, Milka, kdaj nas prideš vabit? Ali je že vse urejeno za svatbo?« Milka prijazno pozdravi in odgovarja, ne da bi se vznemirjala. Kakor odločna gospodinja pravi: »Hvala Bogu, zdaj upam, da smo dovršili početni vse, kar je bilo treba. Oklici so gotovi, ljudje so se že dosti nagovorili o meni in moji usodi; jaz sem svoje stvari že tudi uredila: posvetovala sem se z Bogom ter prosila sreče z neba. Ako Bog da svoj blagoslov, mi nihče ne more škodovati.« Boter: »Pa bi bilo le dobro, če bi vprašala gospoda župnika za svet; izkušen in moder duhovnik je.« Milka: »Oh, boter, saj sem bila že tudi dvakrat pri župniku. Naš župnik je tako dober, da je kar sam izpregledal, da sama ne morem več gospodariti in da bi bilo najboljše, če se obe hiši — naša in Milanova — združita v eno gospodarstvo, če izročim Milanu srečo prihodnjih dni. Zdaj pa, ko sem mu vse enkrat potožila, da se bojim, in sem mu vse natančno povedala, je pa zopet pritrdil, da se ni bati.« Boter: »Tako, tako. Torej je župniku všeč, če te Milan vzame.« Milka: »Prav zato, ker je Milan tako dober in pošten, pravi gospod župnik, ni mogoče, da bi nama škodovala očetova kletev, ki je bila izgovorjena tako zatrujeno tudi župnik — v nepremišljeni naglici in v hipni mržnji. Jaz sem se pa tudi varovala, da Boga nisem žalila, toliko se v tem trenutku že smem pohvaliti.« Boter: »Ali si pa povedala gospodu župniku vse natanko, kako je bilo ob očetovi smrti, kaj je govoril tvoj oče, kako je pretil, kakšno kletev je izustil?« Milka: »Sem. Vse sem natanko povedala.« Boter: »Pa kaj je slednjič dejal?« Milka: »Oči je začel na nekoliko zmajal z glavo, češ: čudno, čudno, da so oče tako izpozabil, da tako lahkomiselno kolne otroke. Odkod naj bo nad otroki blagoslov, če jih starši kolnejo?« Boter: »Ali ti je nato kaj odsvetoval, da ne bi dala roke Milanu?« Milka: »Rekel je, da je pač taka kletev grešna, da bi bil velik greh, če bi bili oče na to mislil. Vendar je pa pristavil, da me to ne more vezati in braniti, da ne bi mogla stopiti v zakon z Milanom; utegnilo bi bolje biti, če bi pustila misel na ženitev, ali odsvetoval mi pa ni.« Boter: »No, na gospodove besede se smeš zanesti. Naj se zgodi po tvoji volji. Toda ne pozabita z Milanom na poročni dan prav goreče prositi ljubega Boga, da bi se kletev očetova izpremenila v božji blagoslov!« Toli pričakovana nedelja se je hitro približala. Napovedana poroka je seveda zanimala mlado in staro. Lep jesenski dan se je prijazno smehljal, kakor da se veseli poroke dveh tako srečnih duš. Listje, ki je padalo počasi z dreves, je šuštelo tako milo-otožno, kakor da bi vedelo, da je danes pomenljiv dan za dvoje src. In tisti zvonovi, ki so vabili enolično-mrtvo vsako nedeljo vernike v cerkev, tisti zvonovi so peli ta dan nekako slovesno-milo. Nekaterim se je zdelo, da slišijo, kakor bi veselo vabili: »Pridite srečni, pridite blaženi!« A starejšim praznovercem se je zdelo, kakor bi zvonovi plakali, kakor bi jokali nad usodo novoporočencev, ki sta stopala na srečo in blaženstvo novega vzajemnega življenja. Mala vaška cerkev se je kmalu napolnila z radovednim občinstvom, ki je prišlo v svetišče bolj iz radovednosti, nego iz pobožnosti. Pred starčkom župnikom klečita — Milan in Milka. Lep pogled, vzorna dvojica! Obraz častitljivega svečenika izraža tisto visoko srečo in rožno veselje, ki napolni dušo v najsvečanejših trenutkih življenja. Svečan je bil tudi ta trenutek, ko sta ženin Milan in nevesta Milka pred obličjem božjim in pred celo občino zatrdila drug drugemu zvestobo do smrti, zaobljubila, da sta pripravljena skupno prenašati bolečino in veselje, ugodnosti in neugodnosti življenja. Milka je nekoliko bleda v obrazu; toda oko ji je mirno. Ves nastop izraža dušno plemenitost in zaupanje na pomoč od zgoraj. Na njenem obrazu ni najti nobenega sledu tiste bojazni in zloslutnje, ki ji je prej tako mučila dušo. Župnikove besede so bile kakor tolažba iz nebes. Pregnan je oni stalni odmev, ki jo je poprej strašil noč in dan in ji ponavljal: »Ne krši poslednje volje!« Tudi sedaj, v tem odločilnem trenutku, ko se je obrnil župnik k nji in jo vprašal z glasom, polnim sočutne milobe: »Milka! Ako hočeš ti prikujočega ženina Milana vzeti za svojega pravega moža po postavi naše sv. matere katoliške Cerkve, reci: Hočem!« Tudi sedaj se je oglasil v njeni duši oni plašljivi odmev; toda bila je močna, in rekla je, da je slišalo po vsej cerkvi: »Hočem!« Za časom obreda so se stiskale doli v cerkvi štiri stare ženice; prežale so na vse malenkosti, opažale vsako kretnjo, lovile vsako besedo; predvsem pa uprle svoje oči v svečo, ki so gorele pred novoporočencema na oltarju. »Ti, drgne ena izmed njih drugo s komolcem, vidiš?« »Ne. Kaj pa misliš, da ni prav!« »Poglej bolje!« de pritajeno, da bi ne zbudila pozornosti in sumnje, kakor da bo nevoščljiva. »Sveče dosti mirno gore. Morda bo pa le kaj sreče.« »Ne vidiš, kako trepeče tista?« »Katera?« »No tista pred Milko.« »Pa res, trepeče. Da, da je že res; tista pa nekoliko plapola, trepeče,« se ustraši nagovorjena ženica. »To ne pomeni nič dobrega.« »Ne pomeni, ne,« in starka se pobožno prekriža. »Vidite ono pred Milko,« se smehlja tretja, in vse tri pogledajo na oltar, kakor bi jim bilo prav, ko so opazile nekaj, kar jim bo pripravilo snov za razmotrovanje nemnega praznoverja. »Tu pa ne bo sreče, ne vem, kaj bi stavila, da ne,« reče čez nekaj časa zopet tretja, in med ženice se kmalu razpredel daljši prerokovalski razgovor. »Jej, jej! Bog nas varuj! Poglejte no, kako se je plamen Milanove sveče skrčil.« »Milkin pa samo trepeče.« »Uboga Milanka!« »Revež!« »Joj, ugasnil hoče.« »Bog ne daj!« »Gotovo.« »Ne bo, ne bo,« sta šepetali drugi dve ženici, boječljivo se stiskajoč. »Glej Milkino! Zdaj pa zopet bolj enakomerno gori. Pomirila se je.« »Slabše je začelo goreti.« »Bog se jih usmili.« »Marija Pomočnica naj odvrne vse nesreče!« »Reveža, kaj sta zakrivila?« »Jojmene, Milkina sveča pojema.« »Bog ne daj, da bi ugasnila!« »Jezus — Marija, glejte kako pojema.« »Oče naš, kateri si v nebesih …« zašepče polglasno starka, prestrašeno zroča v svečo, ko se je zdelo, kakor bi ugasala. Medtem ko odpri nekdo stranska vrata pri zakristiji, in ker je zunaj pihal jesenski veter, se je zagnal piš tudi pred oltar s res sveč, ki se je pri ogorku zalila z raztopljenim voskom, je naenkrat izgubila svojo luč. »Oh, oh!« se izvije iz ust prestrašenih ženico polglasni stok in vse tri starke se prekrižajo. »Revica!« zašepeta ena. »Saj sem pravila,« se vznemirji druga: »kaj je tega treba, ko ima vendar taka kletev brani vs. zakon. Kletev je kletev! ne pomaga nič. Župnik tudi malo kriv, da ni ugovarjal temu zakonu.« »Pa je res rajni Milkin oče to storil?« »Res, res!« »Oba je preklel.« »In to bi še ne bilo tako strašno.« »Ampak?« »Preklel je tudi njun zarod, tako sem slišala.« »O, Bog se usmili!« »Strašno!« »Kako se je mogel stari Peter tako izpozabiti; saj vendar drugačen ni bil napačen človek — razen da je šel brez dovoljenja včasih na lov.« »Saj veš, jeza, jeza … In pa nepremišljena naglica,« pristavi druga. »Bog mu daj večni mir in pokoj!« Njima pa svoje varstvo!« pristavijo vse tri in se prekrižajo. Obred je tačas končal. Svet se je razšel: nekateri domov, nekateri za novoporočencema. Fantje prepevajo in vriskajo, starejši ljudje pa majejo z glavami neverjetno resni, zamišljeni. ==X.== Milan se je naselil s svojo staro materjo v lepi in prostorni hiši Milkini, katero sta ostala dva brata in ena sestra druga pa, desetletna Mara, je bila pri gospodu župniku. Ono hišo, ki jo je zgradil Milan, je prodal sosedu, z izkupičkom si je pa prikupil še nekaj zemljišča in živine. Pri hiši je pa tudi ostalo nekaj gotovine, in to pri takem gospodarstvu nekaj pomeni. Že Milkino posestvo je bilo lepo, pa se je še znatno povečalo z Milanovim, kajti velik vinograd in najlepše polje se je združilo v lepo, zaokroženo celoto. In glejte, kakor da bi plaval angel sreče nad domom teh dveh srečnih src, so jima potekali dnevi v najlepšem miru in ljubezni. Pa je res padel božji blagoslov na ta dva človeka, so rekli ljudje, ko so videli, kako srečno se razvija življenje v novi družini. Gospodarstvo je uspevalo, da ni moglo bolje: na polju je zrastlo vsega dovolj. Toliko je bilo pridelka, da bi se lahko prehranili tudi dve družini. Trsje v vinogradu je bilo bogato; vina toliko, da ga še v vse domače sode ni bilo moč spraviti. Okrog hiše pa vse živali: pretilo vsake vrste, v hlevu junaske krave in vrši voli. Ta hiša, ki so se notri nekdaj pretakale samo solze obupnosti in bolečin, ta hiša je iznova oživela; v njej se čuje večkrat vesela pesem mlade žene, ki ji duša prekipeva v zanosu prebujene sreče. In stara Ana prav tako! Kar pomladila se je vsa. Saj se pa tudi mora, ko vidi svoja otroka, kako sta zadovoljna in srečna; saj vidi, kako jima gre vse srečno izpod rok. Boga hvali za preobilni blagoslov obenem pa — kakor v strahu — pridno vsakikrat prosi, da bi se kaj ne zablodilo in ponesrečilo… Največ se je zabavala in pečala z deco umrlega divjega lovca, Aničo in Milanom, ki sta hodila že v šolo; sestrici je bil pa župnik najboljši rednik in vzgojitelj. Že zgodaj v jutro vstane starka, skuha kavo, pogleda, če so otročje obleke snažne; ko je čas, jih zbudi, opravi z njimi jutranjo molitev, jih lepo umije, počeše in pošlje v šolo. In Ivan, štirinajstletni deček, ki pomaga Milanu pri gospodarstvu, ima tudi zelo rad svojo staro mamo, in če le mogoče, ji ustreže v vsaki stvari, da ji napravi veselje. Ko je bilo sadje, je znal nabrati v sadovnjaku najlepših in najslajših češenj in jabolk, da jih je nesel svoji babici. In v jeseni, ko je dozorel grozdje, je poiskal v vinogradu najžlahtnejše grozde in jih nesel stari mamici; oba sta se veselila lepih sadov. Milan dela kakor mravlja; svoje gospodarstvo hoče olepšati in povečati. Za to delo mu daje neko nenavadno moč in vztrajnost, pa tudi veselje in pogum misel, da ne dela več samo zase, temveč za svojo družinico. Bližal se je trenutek, ko je tudi Milan pričakoval na svet novega zemljana, ki mu je bil on oče in Milka pa mati. Družina! Ta beseda je tako silna, tako veličastna, da dostikrat popolnoma izpreobrne človeka, lenuh postane delaven, pijanec postane trezen, čmernež vesel, obupan nesrečnež — vesel in zadovoljen. Da, veličastna in silna je ta beseda; ni čuda, da je prevzela tudi Milana, ki se je čutil v tem pričakovanju bolj možatega, bolj odločnega. Poln hvaležnosti do Boga je povzdignil, ko se je spomnil, da postane v kratkem srečni oče, oči zaupno proti nebu in vzdihnil globoko: »Sedaj vsaj vem, za koga se trudim!« In s podvojeno pridnostjo je delal odslej, trudeč se od zore do mraka skupaj z onimi štirimi dninarji, ki jih je imel vsak dan najetih. Ni čuda, da je bilo to delo tudi blagoslovljeno; očividno je bilo, da se bo v kratkem povzdignila Milkina hiša do prve v vasi. Ker je bil Milan za svojih mladih let precej časa v tujini, mu je prišlo marsikaj, kar je videl zunaj, na hvalo pri njegovem gospodarstvu; pa je tudi sicer znal vse pametno in trezno preračunati. Gospodarstvo se mu je silno širilo. V hlevu se mu je živina začuda množila; izlepa ni imel kdo tako postavnih molznih krav kakor Milan. Tudi brez konjičev ni bil znak, da je gospodarstvo popolno. Stara Ana je imela z mlekom največ dela. Že zgodaj zjutraj je krave pomolzla. Mleko, kar ga je bilo odveč, so oddajali v mlekarno, deloma pa revnim sosedom. Vse v družini je bilo zaposleno, vsak je imel svoje delo in vse je šlo kot ura. Stari župnik, ko je prišel često v to hišo sreče in napredka, in veselja, ko je videl, kako teče vse v najlepšem redu, je vzkliknil zadovoljen: »Otroka moja, nebesa so blagoslovila vajino zvezo in vajino hišo!« Milan in Milka sta rada poslušala besede dobrega župnika, ki je s svojo plemenitostjo nemalo pripomogel k procvitu srečne hiše. »Da, otroka,« je rekel včasih župnik, »ta dom, ki se je nagibal že k razpadu, ta dom solza in obupa, ta dom se je sedaj dvignil do prvega v naši vasi; v njem prebiva sreča in mir. Oh, kako bi bila marsikaka gospoda v našem mestu srečna, če bi mogla uživati vsaj del vajine sreče, vajinega zadovoljstva. Toda vidva sta tudi zaslužila to milost nebeško, ker sta v svojem mladem življenju pretrpela več kot marsikateri starec. Bog blagoslovi vajino hišo!« Te iskrene besede častitega starčka so privabile solze genotja v oči mlade zakonske dvojice. Milka je navadno v takem položaju še pristavila: »Bog, daj, da bi tako ostalo! Bog nas varuj nesreč!« ==XI.== Minilo je skoro leto dni, odkar sta Milan in Milka klečala skupaj pred oltarjem, polna krasnih nad in srečno in vedro bodočnost njunega skupnega življenja. Huda zima je pritisnila in zavila vas v svoj beli plašč. Kasno ponoči je. Gosta megla se je spuščala v posameznih plasteh na utrjeno zemljo, a prenašanja jo ledena burja, ki brije, cvili in žvižga ter se izgublja tam daleč v gozdu, kjer lomi in drobi vejevje. Kakor da ječi noč… Cele zamete sneženega prahu zanaša burja s kota v kot ter se zaletava s kopami snežink v okna in vrata, brije po cesti in žvižga med golim vejevjem … In tudi nebo je oglušelo v tej grozni noči, molči, kakor bi se zgražalo nad divjim besnenjem razigrane zimske noči. V tej temni in grozni noči je zapustila naglo hišo gospodarja Milana stara, sklonejena ženska, ki je, gosto zavita v veliko zimsko ruto in opirajoč se ob palico, izginila vedno bolj in bolj v temo, šepetajoč pobožno: »Jezus — Marija, usmilita se reve!« Čez kake četrt ure, ko je burja že znatno ponehala, si mogel videti zopet isto starko, kako je stopala naporno v spremstvu še druge ženice proti hiši mladega Vojčiča. »Meta,« reče tiho tista druga, oprezno stopajoč po stopinjah svoje vodnice, »kaj se reveža že dolgo muči?« »Oh, umrla bo zdajzdajle.« »Kaj pa Ana?« »Kar brez glave leta okrog.« »Revica, revica!« »Hiti, Franca,« reče Meta, obrnivši se k svoji tovarišici. »Potrpi no, saj grem; malo drsi mi,« je odgovorila žena, naporno stopajoč za Meto. »Meta, ali si ji dala tiste rože?« »Sem, pa vse zastonj.« »Uboga žena. Kaj pa on?« »Joka kot otrok.« »E, Meta, Meta, ali nisem povedala prav, da tiste sveče, ki so ob poroki tako nagajale, ne pomenijo nič dobrega?« de Franca. »Pojdiva, pojdiva,« reče Meta zlovoljno. »Da, da, strašna je kletev na smrtni postelji,« nadaljuje Franca in se prekriža. »Za božjo voljo, ne govori tako! Hiti, hiti,« je silila Meta mrzlično, in obe sta izginili v Milanovi hiši… Bila je to strašna noč. V velikih bolečinah, na pol mrtva, je stokala Milka na otroški postelji. Mrtvorojenčka so nesli drugi dan na oni del pokopališča, ki je odločen za take otročiče. Minilo je več kot mesec dni, in Milka je še vedno ležala v postelji. Govorila je vedno, kakor da bi imela vročinsko bolezen. Izpočetka so jo zdravile vaške žene z raznimi zelišči, rožami in z domačimi zdravili, pa vse zastonj. Milan je nato pošiljal vsak dan svoj voz v mesto po zdravnika, in tudi ta ni mogel pomagati nesrečnici. Telesno se je sicer popravila, da je slednjič tudi vstala iz postelje, toda sama nekam čudno je govorila, kakor da ni več prejšnja pametna Milka. »Milka, draga moja, poglej me in povej mi, kaj ti je?« jo je izpraševal Milan, ki je sedel po ves dan pri nji in jo gledal. »E, nič mi ni. Kaj bi mi neki bilo?« je odgovorila čisto mirno mlada žena. »Nič več nisi tista, kot si bila prej,« reče Milan žalostno. »O sem, tvoja žena sem, samo tvoja, Milan,« reče Milka in bridko zajokaje, da je Milana kar nekaj pretreslo. »Srečna smo, Milan, ali ne,« je začela govoriti naglo, »in tedaj šele, ko zraste naš mali, oh, kako bomo takrat srečni! Ti ga imaš rad, ali ne, Milan? … Glej, molčiš. Ali se ne bojiš Boga? Ali ni to dete tako tvoje kakor moje? Mama, dajte mi ga sem,« je začela klicati staro Ano, »dajte mi malega, vedno tako, bala … oh, grozen si, ne njegove ljubčka, dajte, da ga poljubim na tiste lepe angelske oči, dajte ga sem!« »Milka, pomiri se!« reče Milan resno in jo prime za roke. Ona pa je buljila vanj z nekim čudnim, mrkim pogledom, ki je bil tako bolečine poln, pa zopet tako strašan. »Ali si moj?« je vprašala naenkrat in pogledala divje v oči svojega povrtega moža. »Seveda, in ti moja,« je rekel Milan in ji pogladil lepe črne lase. »Oh, potem mi pa daj dete!« »Pomiri se, Milka!« »Dete mi daj! Moje edino, moje prvo dete, oh, ti si ga ubil … najino dete … toda ne, ne, ti si dober,« začne zopet naenkrat, »ali ne, da mi ga boš dal zopet, Milan!« Milan je molčal kot kamen — uničena njegova sreča je plakala, srce mu je od bolečine pokalo. »Molčiš,« začne potem Milka besno, »oh, da, ti si tisti grozni duh mojega očeta, ki je prišel izvršit prokletstvo, ki sem ga…« in vroče solze so se ji udarle po obrazu … Nesrečnica ni mogla več prenesti tega udarca usode — vsled silne bolečine in strahu se ji je bledlo. Ponosno se dviga orel nad divjimi pečinami. Svoboden je, vse ozračje je njegovo. Poigrava se s solncem v zračnih višinah; najvišji in najsrečnejši gospodar je tam. Toda lepega dne, ko se dviga visoko proti nebu, počí nenadna puška, in krvava orlova perut se povesi. Veselo mu je strmo plavanje v zraku onemogočeno; padati začne. S silo se hoče obdržati se na površju, a ne gre. Zlomljena mu je moč. Tak ranjeni orel je bil mladi gospodar Milan Vojčič. Preko noči so se razblinili vsi njegovi lepi upi; njegovi načrti so kakor prekrižani, razpršile so se njegove želje. Čutil je, kako omahuje njegova odporna sila povsod. Za ženo čuti samo usmiljenje in pomilovanje ter joka nad njeno usodo. Milka se mu zdi sedaj kot krasna posoda s posušenim cvetjem. Brez otroka, z ženo — pa brez žene! Ta grozna misel je vznemirila dvojenega Milana kot slaba vest. Milkina podoba mu je vedno pred očmi; prikazovala se mu je pri vsakem koraku, pri vsaki kretnji in buljila vanj s svojimi groznimi očmi tako strašno, kakor bi hotela požreti tudi njega. Milka je hirala in postajala vedno slabša; ker se je nezavest izmed dneva v dan bolj povračala, se je Milan vdal v svojo nesrečo in nemilo usodo ter privolil, da so Milko prepeljali v bolnišnico. Stara Ana je tolažila skrušenega sina; dobri župnik se je trudil, da bi ga s svojimi blagimi besedami vzbudil za daljnje upanje, za pogum in odločnost nad bi utrdil v njem vero v boljšo bodočnost; — toda ni veliko izdajalo. Ostal je mrk in skrušen, brez občutka, brez življenja. »Čemu naj se udajam nadam,« je razmišljal. »Moja nada mi ne bo več vrnila žene, ne deteta. O Bog, kako sem nesrečen!« in zajokal je kakor dete, zajokal je ubogi človek nad vesolno usodo. Nekega večera Milana ni bilo dalj časa domov. Ko se je vrnil, je slišala stara Ana, kako mrmra nekaj sam s seboj. Prvič v življenju si je iskala utehe v pijači. Prišla je zopet pomlad. Cela priroda se prebudi, in z njo tudi človek: vesel pripravlja polja za setev. Veliko Milanovo gospodarstvo je potrebovalo zopet železne roke, in ko se odpirala vsa okolic ležeča polja pod ostrim nožem temnega pluga svoje plodonosne grude — je Milan ni mogel razveseliti. Zanj je bilo vse pusto in žalostno, kakor da niso še padli nanj topli žarki pomladnega solnca. »Milan, sin moj,« je govorila nekega dne stara Ana svojemu sinu, ki je sedel v kotu sobe, buljil ves dan pred se in razganjal temne misli z vedno enakim razmišljanjem nad nesrečno usodo; »Pomiri se in poprimi se zopet dela. Glej, spomlad je zunaj! Ljudje se vesele gorkih solnčnih dni; polje in travnike zelene. Vse dá novo življenje. Kaj gledaš predse, kakor bi se ne moglo več preživeti. Milan, otrok moj, zavedi se in pomni, da Bog svojih nikdar ne zapusti.« »Bog nas ne zapusti?« je ponavljal Milan. »Spomni se,« nadaljuje starka živo, »spomni se siromaka Joba, kako ga je skušal Gospod. Pa je on obupal tako kot ti, ko je tvoja nesreča napram Jobovi vendar malenkostna?« »Pustite to, mati,« reče Milan, »o saj sem skušal potrpeti, pa ne gre. Bega in moti me duh.« »Sin pomiri se, tvoja mati te prosi,« je rotila upadlega sina starka in se vstojila predenj s sklenjenima rokama. »Mati,« reče čez nekaj časa mladi gospodar in potegne z roko preko čela, »mati razburili sem se, ne zamerite mi, mati, oh, tako nesrečen sem, tako silno nesrečen,« in spustil se je v jok, v tisti krčevit jok, v katerem se pojavlja ves izraz obupanega duše, ki je podobna razvalinam nekdaj veličastnega poslopja. »Milan, dete moje,« je pravila Ana v vroče božajočega svojega uničenega otroka, »mlad si, močan, prenesel boš, pojdi na delo, pri delu boš manj mislil na to in se boš umiril.« »Na delo?« reče Milan bolestno, »na kakšno delo?« »O, za pet ran božjih, sin, saj je spomlad, treba se je pobrinjati za gospodarstvo.« »Za koga?« »Vprašaj? Zase!« »Jaz ne potrebujem ničesar,« reče čisto utrujen Milan. »Zopet si tak.« »Kaj pa potrebujem. Toliko imam, da bomo s tem že dočakali smrt.« »Saj nisi pri zavesti, sin,« vikne kljubovalno stara mati. »Sem, mati, sem,« reče Milan bolestno, »in rečem vam: nič več ne morem delati; manjka mi veselja do dela, manjka mi nekaj, kar bi me gnalo s smehljanjem na delo, nekaj, kar bi mi dajalo življenje in me delalo zadovoljenega in srečnega. Tega sedaj ni več. Kaj sem jaz? Kaj nisem podoben odsekanji veji v gozdu? Bil sem tako srečen, in tedaj, ko sem si zgradil že svoje lastno ognjišče — tedaj je med nas udaril kakor strela ponovni udarec usode, in uničil in razbil vse. In bojim se, mati, da je vseeno resnica, kar trde nekateri, da se maščujejo tudi mrtvi, in da smo mi vsi slabotne žrtve prokletstva divjega lovca. Jaz nimam več moči; — duševna smrt moje Milke je smrt tudi mojih telesnih sil. Dvoje živih mrtvecev sva. No, ali nisem srečnejši človek na tej nesrečni zemlji?« Zajokal je zopet nesrečni Milan in solze mu privrejo zopet v oči… Stara Ana je spoznala, da njena zgovornost in tudi vsa dobrohotna ljubezen ter prigovarjanje tu skoro nič ne izda. Ni bila kos neverjetni potrti, ki je razjedala duševne in telesne moči sicer junaškemu sinu. Zato si misli: kjer je človeška moč preslaba, tam naj pomaga oni, ki je še vedno naš oče. Drugo jutro se napravi zgodaj, pozove Milana ter reče: »Milan! Vidiš, vse smo storili, kar je v človeški moči, da bi se Milki obrnilo na bolje. Zakaj bi se z očitovanjem in neobrnjeno nebeškega Zdravnika, ki celi dušne in telesne rane?! Kjer človeška moč in zdravniška umetnost odrečeta, tam zamore vmes poseči tolažilno in zdravilno le roka božja. Jaz sem že veliko molila in prosila Boga; župnik mi je zagotavljal, da se tebe in Milke vsak dan spominja pri sv. maši; zakaj si pa ti tako hladen sedaj do Boga in do molitve? Boga nas velikokrat skuša, da bi mu pokazali, da ga res ljubimo, če smo zvesti tudi v nesreči.« Milan, ki se je to noč prvič po dolgem času nekoliko prespal, ni zavračal več dobrosrčnih materinih besed. Mirno posluša te krotke, zraven pa z občutkom, ki prevzema človeka, ko se zave, da morda- le še ni vse izgubljeno, odgovori: »Oh, mati, ali je sploh kaj upanja?« »Upanja? Kaj dvomiš? Ko bi vsi imeli tako malo zaupanja v božjo vsemogočnost, kakor ti v teh dneh božje preizkušnje, komu bi pa bilo obstati? Ne pozabi, kar pravi pregovor: Ko je stiska največja, je božja pomoč najbolj blizu. Zraven, se, bodi mož, zaupaj v nebesa; je naš dobri Oče, ki se od njega preje le veliko dobrega. Zakaj bi pa ne prenesel, če ti pošlje tudi kapljo grenkobe?« »Kapljo grenkobe?« ponovi Milan. »Cele posode grenkobe pijem; zdi se mi, da bom moral vse do dna izpiti.« »Veš, kaj mi je rekel nedavno g. župnik?« nadaljuje mati. »Bog hoče, da bi postal Milan res značajen mož, utrjen in okrepljen za vse slučaje življenja; zraven pa mora, ki bo vedel, da vse dobro prihaja od Boga. Zato mu je poslal tudi košček preizkušnje. Človeško življenje ni nikoli samo z rožami posuto. Zato se čisti v ognju, človekova ljubezen pa v ognju trpljenja in bridkosti. — Tako je govoril g. župnik, pa je tudi resnica! Mati Ana! Čujte, kaj vam povem! Jaz sem prepričan, da se ni vse izgubilo. Prav v tem slučaju se bo pokazalo, da kletev ne more škodovati nikomur, ako Bog ne pripusti. In dobroljivost božja ne bo pripustila, da bi po nedolžnem trpel človek, ki ni ničesar zagrešil. Bog je gospodar čez naše življenje, on odloča o naši sreči, on plačuje in kaznuje, ne pa človek, ki je zmešan, ali pa razdražen ter razburjen od hipnega sovraštva.« Milanu so materine besede očividno dobro dele. Tako živo jih je gledal v oči, kakor dober otrok, ki ga skrbna mati uči resnice krščanskega nauka. Začudno okrep­ljen in potolažen pravi materi: »Oh, pojdite še enkrat h g. župniku, pojdite, naj moli in prosi za nas; njega bo ljubi Bog res uslišal, nego nas.« »Saj sem se ravno danes namenila iti k njemu,« pravi Milan. »Najprej pojdem v cerkev, tam bom darovala sv. obhajilo zate in za Milko, potem pa se oglasim pri župniku, da izročim usmiljeno tvojo prošnjo. Povejte tudi, kako je z Milko. Čula sem, da je bil g. župnik te dni v mestu, da bi se prepričal, če je morda Milkino stanje kaj boljše.« »Hvala vam, mati, za ljubeznivost. Zdi se mi, da je posijal žarek upanja v moje srce. Tudi jaz hočem ubogati in prositi Boga, da nam preloži to breme in da nam dá dočakati boljših dni.« Ljudje, ki o nenadni nesreči tako radi govore ter prehitro napravijo svoje sodbe, da si naravnost hudega ne privoščijo, so se bili tudi o Milanovi družini dobro nagovorili. Vsi so se končno strinjali v eni sodbi: »Tu je kletev divjega lovca vmes; šlo bo vse takovo pot.« Eni so milovali mlado zakonsko dvojico, drugi so bili bolj neobčutni, češ, kaj takega se vsakemu lahko primeri. Toda prav v tem slučaju se je imelo pokazati, da človek ne sme prenaglo soditi in obsojati, kajti božja pota so neizvedljiva tudi v življenju posameznega človeka. Kakor je v naravi danes morda vihra in divji ples vetrov in oblakov, danes besneče grmenje, jutri najlepše in najmilejše solnce, zrak pa čvrst, čist in razkužen; prav tako je včasih v človeškem življenju. Danes se zdi, da se je vse zarotilo zoper tvojo srečo; čutiš zapuščenost, da bi skoraj zaklical z umirajočim Sinom božjim: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!« Jutri se pa nenadoma razprše temni oblaki, mline nezadovoljnosti grenke otožnosti, ostre nesreče; nad teboj pa se zasmehlja svetlo sonce z gorko božajočimi žarki notranjega miru, sreče in veselja. Ko je spomladansko solnce tistega dne že pošteno ogrevalo Milanovo domačijo, priskobila stara Ana nenavadno urnih korakov iz cerkve, oziroma iz župnišča domov. Nič se ni ustavila nikjer, kratki so bili njeni odgovori, če jo je ogovorila ta ali druga soseda. Srce ji je igralo v prsih, ko je razmišljala, kako bo blagodejno vplivala novica, ki jo je izvedela pri g. župniku. Ko stopi v sobo, najde Milana, klečečega pred malo podobo žalostne Matere božje. Še zganil se ni pri njenem vstopu. »Milan, ali ti nisem rekla?« — nagovori stara Ana, klečečega sina. Milan se obrne in zvedavo ter s polnimi očmi pričakuje, kaj neki bo se prišlo iz njenih ust. Ker se je pa Ana obotavljala in ni takoj nadaljevala, hoteč napraviti s svojo novico še večji vtis, povpraša v nekem negotovem, veselem pričakovanju Milan: »Kaj pa je posebnega? Kaj je naročil g. župnik?« »Nič ni naročil, ampak le priporočil,« pravi Ana, »naj še naprej molimo in zaupamo; kajti če bo šlo tako naprej — je zatrjeval g. župnik — se bo Milka v enem mesecu popolnoma zdrava vrnila k nam domov. Stara Ana je zopet preklicala, in motrila Milana, češ, kakšen vtis bo napravila ta polovico poročila na Milana.« Milanu je bilo v tem trenutku, kakor bi se prebudil iz težkih sanj, kakor bi se iznebili mučne more. Ni vedel, ali govori Ana za šalo ali zares, ali ga hoče samo pretentiti in varati. Kar je govoril, niso bili celi in vezani stavki, ampak samo pretrgane besede: »Kaj? Kako? Kdo je to povedal? Kje ste slišali? Ali je res? Ali je mogoče? Govorite, mati, kaj čaka? Da bi mogla Milka še ozdraviti… to ni mogoče…« »Čakaj, Milan. Vse ti bom povedala. Župnik je bil včeraj v mestu. Šel je osebno k zdravniku, ki mu je soselec, da ga je zaupno povprašal o Milkinem zdravju.« »No, in kaj je rekel?« — poizveduje Milan nestrpno. »Le potrpi. Župnik je vedel, da je ta njegov bivši soselec veščak v teh zadevah in v takih boleznih, ki se velikokrat pojavljajo pri otročnicah. Zato je pa zahteval, da smo Milko nemudoma poslali v njegovo zdravniško oskrbovanje. Že takrat mu je dal najboljše zagotovilo. Včeraj pa je rekel župniku, naj te potolaži in naj te zagotovi, da bo skoraj gotovo tekom enega meseca Milka popolnoma zdrava prišla domov in da se ji posledice prehlajanja ne bodo prav nič več poznale. Že sedaj govori popolnoma mirno in trezno. Ko jo je župnik obiskal, ga je takoj spoznala, ter mu popraševala, kako je doma, kako je s teboj, če si žalosten, če je polje obdelano, kje je pokopan mrtvo novoročenček in še mnogo drugega.« Milan je bil kakor nanovo rojen. Nekaj časa gleda staro mater, skoči k nji, pa jo objame ter se zjoka kakor otrok. »Hvala večnemu Bogu!« zakliče, več ni mogel govoriti. Ko od velike sreče prevzet zopet zbere svoje misli, pravi: »Zdaj pa moram sam h g. župniku, da mi vse natanko popiše in pove, kar je videl in izvedel. Pa tudi zahvaliti se mu moram za molitev in za vse, kar nam je dobrega storil v tej nesreči! Hvala Bogu, da le gre na bolje. Še upam, da bomo srečni. Zdaj vidim, in sem se sam prepričal, kako napačno ravna, kdor obupava in se dovolj trdno ne zanese na božjo dobrotljivost in vsemogočno previdnost.« Tudi Ani je stopila kri v glavo; vsa pomlajena se je zopet lotila dela in skrbi hišnega gospodarstva. Otroci, ki so bridko čutili nesrečno izpremenbo v hiši in v gospodarstvu, so zopet postajali delavni in veselo poskočili, ko jim je stara Ana pripovedovala, da naj le še malo potrpe; kmalu bo prišla Milka domov. Kako so se zopet zavezle stare ženice, ki so kakor v zmagoslavju svojih vraž ob nesreči Milkini stikale glave in prikimovale, češ: ali nismo rekle takrat ob poroki, da tukaj ne bo sreče. Zdaj pa kar naenkrat napoči glas, ki se je bliskoma širil po župniji: »Milka Milanova bo kmalu zdrava.« Skrben zdravnik, prijatelj župnikov, jo je rešil nesreče. Nič več je ni bledé. Nekaterim ženicam se je skrivala neka nevoščena misel, skoraj enaka škodoželjnosti, da so take skušnjave odbijale; je bila skoraj, da bi se to ne bilo zgodilo, kajti njih védežavska in proroška vednost, njih vraže so se v nič skušala poloma razsule in prišle v nič. Tega seveda niso upale ne izreči, še mislile take — obsode vredne — so jih plašile. Milan se je vrnil od župnika vesel, potolažen, vzravnan. Nekaj mladeniškega ponosa je bilo videti v njem. Veselje mu je žarelo iz oči. Odpravil se je takoj v mesto. Stari Ani pa je naročil, naj dobi delavcev — veliko in dosti, — da bodo opravili na polju, kar je bilo zamujenega. Čudno ni bilo tako daleč v mesto, vendar so bile ure, preden je videl Milko, silno dolge. Kdo bi mogel opisati njegovo začudenje, srečo in blaženost, ko je našel svojo ženo na vrtu, polnih lic, zdrave barve, modrega in zavestnega govorjenja. Solze veselja so stopile obema v oči, ko sta si segla v roke. »Oh Milka, kaj sem jaz pretrpel v tem času,« je naglašal Milan, po prvih pozdravnih besedah. »Jaz se šele zdaj zavedam nevarnosti, v kateri sem bila,« odgovori Milka. »Toda hvala Bogu — zdaj sem rešena, pravi zdravnik, ki se je trudil z menoj z izredno požrtvovalnostjo. Lahko bi šla že s teboj domov; vendar je bolje, da še nekoliko počakam, da se bom mogla potem zopet z veseljem lotiti gospodarstva, kakor poprej.« »Zdaj spoznavam,« pravi Milan, »da tukaj ni delovala le človeška skrb, ampak da nam je pomagal dobrotljivi Bog sam.« Čez mesec dni je bila Milka zopet krepka opora Milanove hiše. Prejšnje blagostanje se je povrnilo v družino. Milan ni bil samo veljaven posestnik, marveč tudi obče spoštovan občinski mož, ki je njega beseda imela povsod odločilno moč. Stara Ana je pa doživela srečo, da je zibala zdravega in čvrstega sinčka Milanovega — malega Milančka. 3btgpomcrv2ucrckntzacbnotejm68c V boju za kruh 0 41755 223959 2026-04-26T17:08:07Z Spela.spr 10555 nova stran z vsebino: » Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v prah, iz katerega si vzet! Tako je odločena usoda Adamovih otrok od začetka sveta na vsemirskem papirju. Življenje pa je usoda Adamovih potomcev od prvega človeka do današnjih rodov obrazovala tako, da bo močnejši zapovedoval, slabši pa roboval, bogati živel in užival v udobnem brezdelju, siromak pa garal in se v potu svojega obraza prebijal za...« 223959 wikitext text/x-wiki Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v prah, iz katerega si vzet! Tako je odločena usoda Adamovih otrok od začetka sveta na vsemirskem papirju. Življenje pa je usoda Adamovih potomcev od prvega človeka do današnjih rodov obrazovala tako, da bo močnejši zapovedoval, slabši pa roboval, bogati živel in užival v udobnem brezdelju, siromak pa garal in se v potu svojega obraza prebijal za kapitalistovo srečo ter prejemal za svoj trud in trpljenje borne drobtinice, ki padajo z razkošno obloženih miz tistih, ki niso deležni bridke usode Adamovega rodu. Tako sta Adam in Eva grešila samo priložno protesterja, kapitalistov nista prikazala v ničemer, razen v večnem življenju. Zakaj v prah se povrnejo tudi kapitalisti in proletarci vred. Vmes pa je življenje, je usoda in neizprosna, trda borba za obstanek. Vmes je tista vseobsežna razlika med gospodarjem in hlapcem, ki sta oba »vzeta iz prahu in se v prah povrneta«. Vmes je orjaško gibanje in boj za ravnovesje pravice med malimi in velikimi. In za to uravnavanje posedujejo milijoni primerov bede, trpljenja, krivic, umiranja in novega povzdignja, ki vedno in vedno zopet ponavlja zajevajočo razliko med visokimi in nizkimi, nadaljuje zgradbo o gospodarju in hlapcu, večni starejši in dobri nove socialne rane. Usoda milijonov. ==I. Rojstvo Jožefa Poznika in njegova mladost== Tako se rode proletarci! Marjeta, od porodov in pomanjkanja izmučena žena Janeza Poznika, je vročem julijskem dne ležala na topli postelji v bajti za vasjo in se zvijala v porodnih krčih. Ob njenem zglavju je stražila stara Meta, ki je bila strokovnjakinja v takih stvareh in dobro znana vsemu mlademu rodu v Zavrču pomagala na svet. Sedela je bil, ki je prikovala Marjeta, sedmi in nemara zadnji, kajti Poznikova žena se je že poslavljala od rodovitnosti svojega materinstva. »Marjeta, napravi potirek kamelice, odleglo ti bo!« Marjeta je iztegnila koščeno, potno roko po lončku, ki ga ji je pomolila Meta. Uro pozneje se je razlegal po Poznikovi bajti otroški krik. »Ta bo ostal, Marjeta. Izredno krepak deček je! Srečna vas jih je pomrlo, ta bo živel,« je prerokovala izkušena žena in zadovoljno molčala z brezobličnim čeljustmi. Takrat se je spreletel obraz svetloba materinske sreče in poskušala se je nasmehniti. »Mrčej se, vsak hip mora priti Janez. Navadno je ob tem času že doma. Meta, si pripravila zanj večerjo?« je skrbela zanj porodnica. »Ti boj juho, Marjeta; za Janeza pa sem pripravila žgance in prekano juho. Bo prav tako!« »Prav, Meta. Pa nese tudi po postelji.« »Eh, kaj zame! Zase sem prinesla kave s seboj, ko vem, da je pri vas ni, ker ste revni. Jaz pa imam najraje kavo.« Tedaj je nekdo z naglimi koraki pristopil v vežo in sunkoma odprl vrata v izbo. Z odprtimi usti je obstal na pragu Čebanov Blaž, prijatelj in delovni tovariš Poznikov. »Marjeta, Bog se te usmili, ne ustraši se preveč! Janez je popoldne v Kamnolomu — pod-su-lo!!!« Ni čakal Blaž čakan strašne novice, ampak se je naglo obrnil in šel. Brez glasu se je porodnica pogreznila v globoko omedlevico. Tako se rode proletarci! Marjeta, izmučena žena, je prebolela silne udarce. Zavedla se je, tedajni dan objokovala mrtvega moža, nato pa jo je pljučnica rešila vsega gorja in bridkosti. Meta se je preselila v Poznikovo bajto in negovala nebogljeno novorojenčico ki se je ob kožem mleku in Metini nežnosti ohranilo, živelo in se lepo razvijalo. Šest let, nato pa je tudi Meta sklenila račun s svetom in legla k večnemu počitku. Mali Jožek je ostal sirota, na vsem svetu sam, zapuščen, ubog. Kam sedaj? Kam gredo sirote? Občinska odločitev v Zavrču se je posvetovala, da bi poskrbeli Jožka Križlju v Rečje. Tužno je ime še takrat Križelj, zato so kovali za okovanim plot, na katerih stojijo danes beneške palače in najajo o preteklih časih. Križelj se je sirotam usmilil in dovolil, da občinski birič pripelje Jožka pod njegovo streho. Z enajstim letom je bilo konec Jožkovega detinstva, moral je v zakajeno kovavnico in prijeti za kladivo. Preudarni Križelj je določil, da postane Jožko kovač. Proti koncu Jožkove učne dobe je šlo delo na Križljevi fužini zelo pojemati. Izdelovali so le še poljedelsko orodje, naposled pa je zmanjkalo naročil tudi za to. Stari Križelj je tarnal in se jezil, toda nič ni pomagalo. Udal se je usodi, zbolel in umrl. Iz Jožka je postal medtem Jože, krepak in zal fant. To je vedela v prvi vrsti Grivarjeva Lenčka, ki je živela s svojo postarano in bolehno materjo v lenuhi hišici ne daleč od Križljevega doma, v Kovarju. Na binkoštni ponedeljek zvečer je vasoval Jože pri Lenčki. Imel ji je povedati važne stvari, kot si jih imajo zaupati mladi ljudje ob slovesu. Jože se je namreč odpravljal v svet s trebušnim za kruhom, v svet, za svojo in Lenčkovo srečo. Skrbnostno je svetila luna skozi zelene vrhove drevja na Grivarjevem vrtu, ko je tiho prišel Jože pod Lenčkino okno, postavil je lončke z nageljni in rožnatim trtom na tla ter potrkal. »Lenčka!« Jože je videl, kako je skozi pramen lunine svetlobe obsvetil belo, do komolcev golo roko, ki se je iztegnila in polagoma odgrnila zaveso. »Lenčka!« Burno je plalo Jožkovo srce; njegova duša se je opajala v sladkem pričakovanju ljubega dekleta, ki je sanjalo onkraj okna svoje deviške sanje. Previdno je dvignila Lenčka mali zapah v oknu in med obema kriloma je nastala špranja. Lenčka je umaknila roko od okna in Jože jo je za hip gledal v temo. Nato je potisnil roko v špranjo in odprl okno toliko, da je mogel potisniti glavo skozi. »Po tihem, Jože, da te kdo ne čuje. Prišla bi ob dobro ime!« je šepetaje prosila Lenčka in tiščala odejo pod vrat. Sredi vasi je umiralo zavijalo pes. »Ne boj se, srce moje. Primakni se bliže, da vidim tvoj mali obrazek. Glej, Lenčka, po slovo sem prišel!« Deklica se je dvignila na ležišču in se nagnila k oknu. Jože je velé njeno glavo v svoje žuljave dlani in burno pritisnil na prsi. Nežno jo je božal in šepetal mehke besede ljubezni. Nje si je iskal najlepših besed, ki bi jih bil rad govoril v tem veličastnem trenutku. »Lenčka, jutri navzgodaj odhajam od tod. Ne bodi pozabila name!« »Nikoli, ljubljeni moj!« »Poznam te in se zanesem nate, Lenčka!« »A ti, boh pisal kmalu?« »Takoj, ko dobim delo!« »Srečen bodi, Jože...« Lenčka je zaihtela. »Molila bom zate, drugega nimam, da bi ti dala na pot!« »Svoje srce si mi dala, kaj moreš več?« In Jožetu je bilo ob tej sladki zavesti, da bi zavriskal. Pol dve je udarila ura, v vsakem zvoniku, ko je Jože odhajal izpod Lenčkinega okna. ==II. V tujini== Jože je hodil po tlakih ulicah in si ogledoval mesto. Občudoval je lepe hiše, postajal pred izložbami ter mislil na bogastvo in razkošje velikega mesta. Manjkalo mu je življenskih izkušenj, da bi za vsem tem bogastvom in bleščečo masko slutil tudi pretresljivo sliko revščine in bede. Zato je z veselimi mislimi in upolnjenimi nadami gledal v svojo bodočnost. Zdaj pa zdaj je stisnilo njegovo srce kakor pritiskana bolezen. Nohte se je spomnil na Lenčko in ob tem spominu se ga je lotevalo domotožje. »Sedaj sem in druge pomoči ni, kot da si pomagam naprej!« je junačil samega sebe in premagoval žalostno razpoloženje. Napotil se je bil proti obali, da bi videl morje. Kakor veličastna razodetja je bila zanj širna vodna ravnina, nabrana v trepetajoče valčke, ki so se lesketali v solnčnih žarkih. Jožetove misli so plule z temi valčki vred v nedogledno daljavo, v deveto deželo, kjer kopljejo zlato in žive kakor kralji... Jože je sanjal z odprtimi očmi o bogastvu in sreči, o Ameriki... »Zaenkrat bo moja Amerika tu!« se je naposled zdramil, počeni, zajel z roko morske vode in jo pokusil. »Res, slana je!« se je prepričal. Bog ve, ali je tam onkraj morja tudi vse tako res, kot pripovedujejo?« Šel je in se je oglasil v Lloydovem arsenalu zastaran dela. Vratar mu je napisal na listek neko ime in dejal: »Poprašajte za gospoda delovodjo Primca, ta sprejema delavce.« Brez posebnih težav je Jože našel delovodjo Primca. Pokazal mu ga je bil neki delavec. »Gospod, prosim, ali bi dobil v arsenalu delo?« je preprosto vprašal Jože. »Si se učil kake obrti?« »Kovač sem.« »Kovači so različni, moj patriiot! Kje si se izučil in kakšne kovačije si vešč?« »V Retjah pri Trtiču sem se učil. Na Fužinah sem bil.« »Pri Križlju?« »I kako pa veste to, gospod?« »Tudi naš arsenal je rabil vaših Križljevih izdelkov. Poštenjak je bil stari in dobro blago je pošiljal. No... vidim, da si bil v dobri šoli. Pa daj knjižico in pridi jutri zjutraj delat!« Jože bi bil najrajši kar poskočil od veselja. Zahvalil se je delovodji, mu izročil knjižico in se veselega srca napotil v mesto, da bi si kupil kaj za pod zob in nato poiskal stanovanje. S pičlimi prihranki, ki jih je bil Jože prinesel s seboj od doma, je sklenil varčevati, ker ni mogel vedeti, kaj se mu utegne primeriti. Poiskal je v starem delu mesta preprosto, čedno gostilnico in zavpil noter. Naročil si je skromno okrepčilo in tudi prenočišče se mu je obljubilo za tisto noč. Naslednjega jutra je odšel Jože na delo. Tisti čas so v Lloydovem arsenalu gradili bojno ladjo »Radecky«. Delovodja Prime je odkazal Jožetu delo v družbi treh starejših delavcev, ki so opravljali na novo ladji kovaška dela. S svojim skromnim vedenjem, pridnostjo in zaslužnostjo se je Jože kmalu tako prikupil delovodji in tovarišem, da so ga vsi vzljubili. Opazoval je boljše delavce, kako se mučijo in pogostokrat je priskočil temu ali onemu na pomoč ter s svojimi krepkimi rokami dvignil in prenesel težko breme, s katerim bi imeli trije drugi opravka. Od mladih nog je bil vajen napornega in težkega dela, njegovo zdravo telo je bilo utrjeno in je z jeklenim odporom kljubovalo težkim dolžnostim v arsenalu delavca. Od prvega dne Jožetove nove službe mu je kazal največ naklonjenosti predelavec Skrbinek, ki se je pri vsaki priliki pokroviteljsko zavzemal za »svojega Kranjca«. »Ali imaš že stanovanje?« je že drugi dan vprašal Skrbinek Jožeta. »Se ne, po resnici mi je, ko ne vem, kam bi se obrnil v tujem kraju. Včeraj sem prenočil v gostilni.« »Če ti je prav, boš pri meni imel streho in posteljo!« Jože je ponudbo z veseljem in hvaležnostjo sprejel. Poslej sta postala Jože in Skrbinek že večja prijatelja. Kakor pri delu, tako se je zavzel Skrbinek za svojega varovanca tudi v prostem času. »Prvo, kar ti polagam na srce, je, da se ogibaj pohajkovanja in slabe družbe,« je poučeval izkušeni mož mladeniča. »Po slabi družbi rada glava boli! Zdrav si in postaven tudi. Veseli se življenja, dokler si mlad, toda pazi, v vsakem oziru gotove meje, zlasti pri ženskah in pijači!« Jože je videl, da je našel v Skrbinku odkritosrčnega prijatelja in očetovskega svetovalca. Sklenil je, da si bo uredil svoje novo življenje po njegovih navodilih. Skrbinek je ob nedeljah in praznikih vselej povabil Jožeta s seboj. Razkazoval mu je mesto in njegove znamenitosti ter govoril o vsem, kar je mislil, da bi utegnilo njegovega mladega tovariša zanimati. Z dobrohotnim nasmeškom je opazoval Jožeta, ki se je rad oziral zlasti po mladem ženskem svetu. »No, kako ti ugajajo tržaška dekleta?« Jože je nekoliko zardel, nato pa je sramežljivo povedal: »Niso videti napačne. Samo nekam blede so mi zdijo in nosijo vse drugače kot pri nas v Zavrču ali v Retjah. Gosposke so nekako!« »Verjemi, Jože, malo je zdravja med temi. Mesto je pač mesto in življenje poteka docela drugače kot na deželi. So med ženskami, ki jih srečuješ, tudi dobre in poštene.« »Celo mnogo poštenih je med temi. Toda, kdo ti jamči, da ne bo tista taka, ki bi bila morda tebi najbolj všeč? Zato, prijatelj, bodi pameten in se premagaj! Če imaš ljubečo doma, misli nanjo, ona nemara misli nate in skrbi, da bi se ti v tujini kaj hudega ne pripetilo.« Jožetovo misel so ob prijateljevih besedah pohitele tja daleč preko skalnatega Krasa v ponižno goreniško hišo in objele ljubo podobo Grivarjeve Lenčke. »V teh velikih palačah prebivajo brez dvoma zelo bogati ljudje,« je obrnil Jože pogovor v drugo smer. »In so bogati na otroške revinije,« je resno odvrnil Skrbinek. »Kako misliš to? Kaj mora siromak dati bogatinu?« »Kaj mu mora dati? Nekaj, kar je veliko več vredno kot vreče zlata in vse bogastvo, ki ga vidijo tvoje oči. Siromak daje bogatinu svojo delovno silo, daje mu svoje telesne moči, svoje življenje.« »Zato prejema vendar plačilo. Kdor hoče živeti, mora delati!« »Nehote, moj dragi Jože, si izgovoril važno besedo. Da, kdor hoče živeti, mora delati. Glej, in vendar je na svetu mogočna družba ljudi, ki delati ne dela, pa vendarle živi! In kako živi! V razkošju in obilici vsega. Ti so kupili svojo udobnost za sramotno nizko ceno od siromakov. Rekel si: siromak, ki daje bogatinu svojo delovno silo, je plačan zato. Povej mi, zakaj pa delavci, siromaki ne prebivajo v sijajnih palačah, če te priznaš, da je siromakova delovna sila toliko vredna, da si bogati ljudje z njeno pomočjo gradijo palače in kopičijo bogastvo? Če je delovna sila siromakova tako dragocena, zakaj je delavec ne porabi zase, čemu jo prodaja drugim? Na to vprašanje, Jože, bova poskusila sedaj odgovoriti!« »To so zame nove stvari, o katerih nisem še nikoli čul. Zanimivo je, prosim, pripovedujte!« »Jože, mlad si in neizkušen. Spoznati ti je, da si z žulji svojih rok in v potu svojega obraza zaslužil vsakdanji kruh. Taka je naša usoda. Delavskega vprašanja še ne poznaš, spoznal ga boš, ko boš na lastni koži začutil življenjsko krivico, ki tarejo stotisoče takih kot sva midva. Vsak dan vidiš visoke dimnike, iz katerih se vali črn dim. S tem dimom puhti v zrak izrabljena delovna sila, ki se nikoli več ne vrne kakor se ne vrne več dim v dimnik. Ponosno se dvigajo dimniki iznad ogromnih tovarniških poslopij kakor bi hoteli spregovoriti o mogočenem bogastvu, ki se kopiči v teh prostorih. Kopičijo ga delavske roke. Milijonska bogastva se cedé iz žuljevih rok trpina, ki za sramotno nizko plačilo ustvarjajo srečo drugim, sam pa jedo trdi kruh zaničevanih, preziranih proletarcev. S trdo oholo besedo ukazujejo gospodarji teh ubogih in izmučenih delavcev, ki v potu in pokoren nema pred kapitalistom klobuk in se mu klanja do tal, namesto da bi bil narobe po pravici. Kapitalist in njegovim belim rokam so neznane »sladkosti« trdega dela, saj namesto njega gara in se peha ubogi delavec. In ko obnemore, ga vrže na cesto ter se ne zmeni več zanj, kot da ga nikoli niso poznali, niti ga potrebovali. In vendar jim je žrtvoval svoje bogastvo, svojo delovno silo, za katero so si premeteni kapitalisti nakopičili bogastvo. Čemu delavec ne porabi svoje delovne sile, čemu si zase ne zgradi tovarn in palač, vprašuješ? Glej, radi tega, ker so ga premamile sladke obljube tistih, ki so obetali delavcu zlate gradove v obliki dobrih plač. Medtem, ko so delavci nasedali tem obljubam, se je kapitalist pobrigal, da je tudi v duševnem oziru nadjačil delavca ter ga tako duševno in telesno zasužnjil. Glavno vlogo pri vsem pa je vedno igral denar, a te ga imajo v rokah kapitalisti, ne proletarci. Denar je prva velesila tega sveta, z njega izhaja kapitalistična podjetnost pa se z veselili žrtvami.« »V tem razmerju, mladi prijatelj, je temeljni vozel delavskega vprašanja. Na tej podlagi razmišljaj o svoji bridki usodi in o usodi stotisočev bratov, ki se v potu svojega obraza pehajo za vsakdanji kruh.« Preprosto, a iskreno in jasno razlaganje Skrbinkovo je kakor daljnje spoznanje posvetilo v Jožetove možgane. Nehote se je spomnil Križljeve fužine, kjer je Jože vedno s svojimi kovaškimi tovariši doživljal v malem, kar mu je ta izkušeni mož kazal v velikem. ==III. Jože se ponesreči== Naslednji dan je bil ponedeljek in Jože je moral zopet na delo. Vrtali so morali 200 kg težko jekleno obločno ploščo. Ko so jo nesli delavci na vrtalni stroj, se je eden izmed njih spotaknil in padel. Na enem koncu je nesel Jože ploščo sam, na drugem sta jo držala dva. Pri padcu so odpovedale tudi roke njegovemu tovarišu. Jože bi bil sicer močan, toda pretežkega bremena ni mogel sam obdržati. Klecnil je z nogami in omahnil. Vsa teža plošče je zdrknila Jožetu po rokah ter mu od komolca do zapestja pomelo kožo in meso, da so se mestoma pokazale krvave žile. Jože je z neloveškim premagovanjem zatajil silno bolečino. Stisnil je ustnice in molčal. Priskočili so delavci, da bi mu pomagali. Prihitel je tudi Primc in je obupno pobarval Jožeta, če ga ranjena roka močno boli. Nato ga je spremil v tovarniški ambulant, kjer so zaprejenica zlo obvezali. Tovarniški zdravnik je odredil takojšnji prevoz Jožetu v bolnico. Tam so razmesarjeno roko zašili ter povedali, da bo moral osem do deset tednov ostati v bolniški oskrbi. Tedaj je šele ponesrečenca zajokala. Prve solze v očeh. »Osem tednov brez zaslužka, osem tednov med ranjenci in bolniki. In če zve Lenčka, kako je z menoj? Ne, ne, ne sme zvedeti! Ne bom ji pisal ničesar o svoji nesreči!« Tako je odločil Jože sam pri sebi. Pričele so se najdolgočasnejše ure v Jožetovem življenju. Vsako popoldne so prihajali k bolnikom rodniki in znanci, k njemu, ki je bil osamljen tujec med bolniki, ni bilo nikogar. Teden dni je ležal Jože v bolnici in prišla je nedelja. Pozno popoldansko sonce se je s svojimi žarki igralo v šipah bolnišničnih oken. Jože je sedel na postelji in tako razmišljal: Bog ljudje, ki jim ni treba opravljati težkega dela, niso v nevarnosti, da bi jih doletela taka težka nesreča kot je mene. Če zbolijo, jim strežejo lepo doma in niso zapuščeni kakor jaz, čemu ta razlika med ljudmi? In kdo so vsi ti, ki mi delajo žalostno družbo? Sami sužnji dela. Tale tovariš, ki vse noči prestoka v bolečinah, kdo je? Ali se niso pogovarjali včeraj, da je padel z drugega nadstropja neke stavbe, ker se mu je utrgala deska na odru? Noge in rebra si je polomil. Drugi zopet leži v bolnici radi strašnih opeklin, ki jih je dobil v tovarni, ko je počila parna cev. Zraven njega se muči livar, ki je pri svojem delu izgubil oko. Tekoče železo mu je bilo brizgnilo v obraz. Drugi zopet nosi roko v povoju. V ladjedelnici se je bila utrgala veriga pri dvigalu, ki je zdrknilo navzdol in zagrabilo nesrečnikovi roki. Kirurški oddelek. Sami ranjenci in taki s poškodovanimi udi. Pretresljiva slika. Ob sanjega dolgočasja se je Jožeta polotila želja, da bi pogledal še v sosedni oddelek bolnice. Nagnil se je k tovarišu s polomljenimi nogami in ga vprašal: »Ali vam je znano, če se sme pogledati v sosednji oddelek?« Skozi velika, steklena vrata je Jože stopil v oddelek za notranje bolezni. Na prvi pogled se mu je vrnil znan obraz. »Ali nisi ti Cantarjev Jaka?« je začudeno vprašal. »Cantarjev iz Škofj, ti pa si Jože, ki si bil pri Križlju rejenec, ne?« »Tako je. Za točjo voljo, kje se midva dobivata? Kaj pa je s teboj?« »Pred petimi leti, kot veš, sem šel s svojo pekovsko obrtjo po svetu. Mestni zrak in nočno delo sta mi razhlajala zdravje in sedaj sem tu. Čutim, da ne bom zapustil te hiše pek kot tedaj, ko me poneso iz nje.« »Pogum, Jaka! Obrnilo se ti bo na bolje in zopet boš zdrav in krepak kot si bil tedaj, ko smo vasovali skupaj,« je tolažil Jože, dasi prijateljev bledi in upadli obraz ni obetal dosti upanja, da bi se Jožetove besede izpolnile. »Hvala ti, Jože, za tolažilne besede, toda jaz vem, kako je z menoj. Nikoli več se ne vrnem v zdravju iz te molčeče osamljene hiše. Da, tedaj, ko sem prvič tu, to je bilo tam pomladi, tri mesece sem ležal. Če bi bil tedaj odšel v kako zdravilišče, bi bil nemara okreval. Toda kje naj vzamem ubogi pekovski pomočnik sredstva, da bi plačal drago zdravilišče v zdravilišču za tuberkulozne? Tako mi je zavratna bolezen razjedala pljuča in zastrupljala telo neovirano naprej in sedaj sem prišel sem umret. Ni je pomoči zame, Jože, zavedam se tega in mirno čakam konec. Hudo mi je le, ko se bom moral tako mlad posloviti od življenja, ki mi doslej ni dalo drugega kot samo trpljenje.« Suh kašelj je spodal nesrečnega bolnika. Široko odprtih ust je lovil sapo, telo se mu je krčevito treslo. Jože je opazil, da so se pojavili na prijateljevih ustnicah neznatni, krvavi mehurčki. Ko je kašelj ponehal, je Jaka še nekaj časa težko hropel, nato pa se je umiril. Jože bi bil le kaj rad zvedel. »Kakšno tovarišijo pa imaš tukaj, Jaka?« »S slabotnim glasom je pripovedoval Jaka:« »Moj sosed je tudi pek. Pet mesecev leži v bolnici in nič bolje ni z njim kot z menoj. Poleg njega leži neki krojač, dalje ob oknu sta dva čevljarja, nasproti neki natakar, tudi mizarjev je nekaj tukaj.« »Ali jih mnogo umre?« »Eh, skoro vsako noč proti jutru ugasne kateri na našem oddelku.« Jože je docela pozabil na bolečine v roki. Njegovo dušo je stiskala neka čudna groza, srce pa mu je polnilo toliko sočutja, da bi bil najrajši zajokal. »Srečen si, Jože, ki boš v nekoliko tednih zopet zdrav in čvrst dihal sveži zrak. Glej, mi pa smo obsojeni na smrt. Po vlažnih delavnicah in zatohlih stanovanjih smo se nalezli sušice in to je sedaj naš dobiček, ki ga imamo od tistih, za katere smo delali. Sedaj nas ne poznajo več.« Jože se je spomnil Skrbinkovih besed, ko je govoril o brezdušnem izkoriščanju delovne sile. Poslovila sta se prijatelja, ki sta se našla v trpljenju in Jože je odšel s polno dušo bolestnih vtisov na svoj oddelek. ==IV. Obisk== Popoldne so prihajali znanci in sorodniki obiskovat bolnike. Z žalostnimi obrazi so posedali ob posteljah in se tiho pogovarjali z bolniki. Ta ali oni je prinesel bolniku kak malenkosten dokaz prijateljstva in sočutja in napravil trpinu s tem več veselja, kot da mu je podaril pol sveta. Jože je s svoje postelje motril obraze tovarišev, ki so v tihih sreči in radosti žareli, ko so uzrli svoje obiskovalce. Tu in tam je zmotil otožno razpoloženje bolnikov dovršen smeh ali glasna beseda. Obiskovalec je bil za hip pozabil in kot da se je ustrašil samega sebe, se je skrbno ozrl okolo sebe po bolnikih z nemim pogledom prosil odpuščanja, češ ali nisem napravil kaj nespodobnega. Bolniki pa so molčali in trpeli. Le k Jožetu, tujec med tujci, ni bilo nikogar. V bridki zavesti osamljenosti in zapuščenosti se mu je krčilo srce. Ni se mogel premagati, ne zadržati solz, ki so mu silile v oči. Zamišljen v svojo žalostno usodo ni niti zapazil, kdaj se je pojavil od njegove postelje Skrbinek. »Kako je, Jože dragi!« Sram in zadregi si je Jože utrnil solze in z radostnim nasmeškom ponudil Skrbinku zdravo roko ter odvrnil: »Ti, tik kaj veselo ni tukaj, roka pa se lepo zdravi.« »Ves objokan si, Jože. Ali te tako hudo boli roka?« »Ni to radi bolečin. Nekoliko dokasa mi je.« »Pusti to, Jože, kaj bi, tako le pač in drugače biti ne more. Neko pismo je prišlo zate, tu ga imaš.« S tresečimi prsti je Jože segel po pismu, zakaj slutil je od koga je. »Od Lenčke,« je radosno zatrepetalo v njem. Pisala je Lenčka Jožetu: »Predragi moj Jože! Od naših Karavank do sinjega morja te pozdravljam in srečno poljubljam. Težko sem pričakovala tvojega pisma, naposled se mi je pričakovanje spolnilo. Upam, da te najdejo moje vrstice zdravega in v dobrem položaju. Ono noč, ko si se poslovil od mene, te je nekdo videl, ko si odhajal izpod mojega okna. Zvedel je župnik o tem in je dal poklicati k sebi mojo mater. Očital ji je, da imam s teboj grešno razmerje. Sedaj nimam miru ne pred župnikom, ne pred sosedi, ki so seveda tudi zvedeli, da se imam s teboj rada. Kakor ženin živim v svoji izbi in se skoro ne upam na plan. Nepopisno mi je dolega in veliko, veliko trpim radi najine ljubezni, moj ljubi Jože. Najrajši bi šla kar za teboj, če bi vedela, kje bom v nadlego. Prenašala bom najhujše trpljenje samo da bom v tvoji bližini. Vse, da se bom vajena dela in ne bom se ga ustrašila tudi na tujem. Nobenega človeka nimam tu, ki bi mi potolažil mojega gorja. Ti edini si mi vse na svetu, ljubi Jože, upam, da me razumeš in spoštuješ mojo ljubezen, ki jo gojim le zate. Prosim te, piši mi takoj in tolaži svojo nesrečno Lenčko.« »Svetuj mi, dobri prijatelj, kaj naj odgovorim?« se je obrnil Jože k Skrbinku, ko je prečital pismo. »Komu?« »Ah, saj res! Ves sem zmeden. Moja izvoljenka nam namreč piše iz domačega kraja. Čitajte!« Ko je Skrbinek z očmi preletel Lenčkino pismo, je resno dejal: »Jože, dekle je pošteno in te ljubi. Bodi ji hvaležen za njeno vdanost in bodi tudi pošten do nje. Če jo resnično ljubiš, potem je tvoja dolžnost, da ji tudi vse zaupaš. Piši ji, da si se ponesrečil in da sedaj ležiš v bolnici.« »Ustrašila se bo!« je zaskrbelo Jožeta. »Tako — zapiši, da si izven nevarnosti in da boš kmalu ozdravel.« Še tisti dan je Jože Lenčki previdno sporočil, kako je z njim. ==V. Lenčka se odloči== Vsak dan je Lenčka z utripajočim srcem gledala na cesto, ki se vije pod dolini in pričakovala selnega pisma. Bilo je na praznik sv. Petra in Pavla. Zgodaj zjutraj je odšla Lenčka k maši v Tržič. Po maši se ni hotela naglo odpraviti proti domu, a jo je pred cerkvijo prestregel vsiljiv cerkovnik Kec in ji rekel, da jo župnik naroči, naj pride takoj k župniku. Lenčka je župnikovo povabilo nekoliko osupnilo, vendar se je odločila, da pojde. V župnišču jo je sprejela stara kuharica Polona, ki je opravljala razen cerkvene službe namesto župnika skoro vse njegovo delo. Če je želel kdo z župnikom govoriti o prečastitim, se je moglo to zgoditi le s posredovanjem kuharice Polone, ki je morala brezpogojno vedeti, za kakšno zadevo gre. Zato je umirjeno, da tudi za Lenčko moralo biti izjemno. »Kaj bi rada, gospa?« je strogo vprašala Polona Lenčko in jo srepo premerila od vrha do tal. »Gospod so naročili, naj pridem,« je skromno odgovorilo dekle. »Naročili, naročili! Po kom so naročili?« »Po mežnarju!« »Nimajo ničesar naročiti po mežnarju! Čemu sem pa jaz tu? Bo pa še kakšna skrivnost. Takole mlade punčare...« »Nisem nikakšna punčara, da veste! Sporočite župniku, da sem tu, ker me je pozval, če ne, pa zopet grem. Mi ni do prečakanja s takšnimi kuharicami,« je ostro zavrnila Lenčka žaljivo ženko. Tedaj se je vrh stopnic pojavil župnik. Visok, v črnem talarju s snežno belim ovratnikom pod vratom in skrbno urejeno frizuro se je za hip zardel Lenčki lep svečeniški obraz. Njegov gladko obrit obraz je bil poln, postava krepka. Otegnilo mu je biti kakih 40 let. »No, deklica, pridi v pisarno!« Lenčka je krenila po stopnicah za župnikom. Čakal jo je pred pisarno in ji vljudno dovolil, da je vstopila prva. Ko je zaprl vrata za seboj, je obstal pred Lenčko in smehljaje rekel: »Povabili ste me, gospod župnik,« je tiho spregovorila Lenčka in sramežljivo povešala trepalnice. »Poklical sem te, dete moje, ker me kot tvojega dušnega pastirja skrbi, kako živiš!« »Kakor pač živi večina poštenih kmečkih deklet, prečastiti!« »Ravno za to mi je, če živiš resnično pošteno!« »Moja vest je čista, gospod župnik —« »…tudi po oni noči, ko je prišel po slovo on, on…« je zajecljal. »Ne razumem vas, gospod!« je osupnila Lenčka. »Če mislite Jožeta, vam moram povedati, da je pošten mladenič.« »Ha, pobledela si! Znamenje, da te je ob mojih besedah zapekla vest. Resnico povej, deklica!« Preden se je Lenčka utegnila braniti, jo je župnik prijel za obe roki in jo držal kot v kleščah. »Gospod!« »Ali sta — grešila?« »Če je greh, da se ljubiva, potem sva grešila. Ljubezen med nama ni bilo.« »Je bil pri tebi v izbi?« je terjal neusmiljeni župnik in vedno krepkeje stiskal Lenčkini roki. »Ni bil!« »A ti si mu odprla okno in pri tem je padel ob tvojih razvaljenih rokah in prsih svoje poželenje.« »Gospod, prizanašajte mi! Nisem mu zato odprla okna in tudi on ni nameraval ničesar slabega. Po slovo je bil prišel.« »Po slovo? In za slovo si mu ovila telo svoje bele, nežne roke okoli vratu ter ga vsa v solzah poljubovala takole:« »Ah, Lenčka, ljubim te —« Močne župnikove roke so se ovile okoli Lenčkinega pasu, da je zastokala od bolečine. Vedno močneje jo je stiskal k sebi in iskal z divje spačenim obrazom Lenčkinih ustnic, da bi jih okrunil s strastnim poljubom. Lenčka je nagnila glavo daleč nazaj, pred očmi se ji je vse temnilo, klecnila je z nogami in dan ji je v tistem trenutku nekdo močno potrkal na vrata, da se je bila zdramila v nezavest. Župnik je, prestrašen odkočil in smrtno prebledel. »Zverina!« je kriknila Lenčka in planila k vratom ter jih sunkoma odprla. Skoro bi bila trčila v podlaku kuharico Polono, ki je čakala zunaj z zajtrkom za župnika. Kakor preganjana srna je bežala Lenčka po stopnicah iz župnišča. Bila je že daleč na cesti, ko se je jela polagoma zavedati, kaj se je bilo prav za prav zgodilo. Vzdignjena radi župnikove nesramnosti in skrajno ogorčena nad njegovim podreznostjo se je bridko razjokala. Tam, kjer zavije cesta iz doline v Klanec, jo je dohitel seški pismonoša. »Hej, Lenčka, danes bo pa nekaj zate!« Molče se je segla po pismu in podarila pismonoši srebrno dvajsetico. »Lenčka, preveč bo toliko zate! Pa ne drži me tako žalostno, kot da se vračaš od pogreba. Vesela bodi kot bom jaz, ko si ‘ga’ bom za tvojo ‘evanzgaro’ privoščil pošteno mero. Na tvoje zdravje ga bom pil, Lenčka, in na zdravje tistega, ki je v pismu podpisan. Pozdravljena!« Pismonoša je zavil na poljsko stezo, ki vodi v Krtinje, Lenčka pa je nadaljevala po cesti pot proti domu. Ozrla se je nazaj, če ji morda kdo ne sledi. Nikogar ni bilo. Tudi daleč pred njo je bila cesta prazna in samotna. Spoznala je Jožetovo pismo na ovitku. Pritisnila je pismo na srce in poslala Jožetu v duhu vroče pozdrave in vso svojo bolest. Pisal je Jože Lenčki: »Ljuba Lenčka! Zelo sem se razveselil tvojega pisma, zakaj prišlo je baš v trenutku, ko sem s hrepenenjem mislil na te in bil tvoje ljubezni najbolj potreben. Ne ustraši se preveč, dušica moja! Ležim v bolnici. Pa ni tako hudo. Nekaj sem se bil pri delu po tovarni poškodoval. Ker ne morem nadaljevati ljudi, pri katerih sem stanoval, da bi se me otepali, dokler ne morem na delo, sem šel v bolnico na zdravljenje. Rane so že napol zaceljene in v treh tednih bo zopet vse dobro. Drugače sem zdrav. Zelo sem nesrečen, ko pišem, da radi mene nimaš miru pred župnikom in drugimi ljudmi. Toda Lenčka moja, potrpi! Iz ljubezni do mene potrpi in me ljubi si preveč k srcu, kar zlobni jeziki zgovore. Čim več bova trpela radi najine ljubezni, tem bolj bova znala ceniti svojo srečo, ko postaneva mož in žena. Glavno, da nama vest ničesar nepoštenega ne očita. Neprestano mislim nate, ljubica, in delam načrte za najino bodočnost. Ko ozdravim in bom zopet zaslužil, boš prišla za menoj, da se izogneš strupenim jezikom. Še bo že našlo kako delo tudi zate. Iskreno te pozdravlja in poljublja večno tvoj Jože.« Še in še je brala Lenčka Jožetovo pismo. Kakor železen obroč ji je stiskala bolečina srce, ko je čitala, da je Jože v bolnici. Moreča skrb ji je vsiljevala temno slutnjo, da je Jožetov položaj hujši kot ga opisuje in da ji hoče iz obzirnosti noče pisati resnice. V duhu si je predstavljala ljubljenega človeka na bolniški postelji, blednega, z upalim obrazom, in, oh groza, z zdrobljeno roko, ki mu jo bodo morda celo odrezali, če že ne niso. In v tem bednem stanju sam, zapuščen, brez tolažbe, tujec med tujci! »K njemu!« je zakričalo v njej z neodoljivo silo. Težko se je Lenčka odločila, da odrine na daljno pot. »Kaj bi odlašala? Župnik se me bo poslej bal in me preganjal še bolj. Poskrbel bo, da pridem pri ljudeh ob pošteno svoje ime in pred lastno materjo ne bom imela več miru. Za Jožetom pojdem, pa bodo vsi jeziki zavezani!« ==VI. Lenčka gre od doma== Najtežje je bilo Lenčki razodeti materi svojo namero. Vedela je, da bo stara, bolehna žena izgubila v njej svojo najmočnejšo oporo. V Lenčkinem srcu je ves dan bila borba med ljubeznijo in hrepenenjem po Jožetu na eni, med skrbjo za mater na drugi strani. Vso dolgo noč ni zatisnila očesa, trudna od težkega razmišljanja in prežete noči je zjutraj vstala. »Dekle, kaj je s teboj?« je zaskrbelo mater. »Vsa rdeča si imela in bleda me vidi. Bolna si, ali pa si jokala.« »Mati, moram vam napolno razodeti, kaj sem sklenila. Z doma pojdem,« je tiho odgovorila Lenčka. »Otrok nesrečni, kaj ti na misel ne pade! In jaz naj ostanem sama? Stara sem in vsa nadložna; kdo mi bo stregel, če me bolezen priklene na posteljo? Ko bo začela v širokem svetu življenje slabotna ženska? Oči bom izjokala od skrbi za tebe, vere mi ne bom imela. Izbij si iz glave to nesrečno misel!« je tarnala mati. »Nič vse to sem mislila, mati, toda sila, ki žene v svet, je močnejša kot vsi drugi predsodki. Ljubim vas in nikoli vas nisem nameravala razžaliti, težko se poslavljam od vas, toda moram, moram z doma. Pomagala bom vam in sebi in… Nisem vam prikrivala ljubezni, ki jo čutim do Jožeta. Pošteno je bilo najino razmerje in čisto, neomadeževano hrepenenje moje srce za njim. Glejte, tam v daljnem Trstu leži med tujimi ljudmi bolan, ranjen. Ali ni moja dolžnost, da grem in mu s svojo navzočnostjo olajšam bedno stanje? Poznam njegovo zlato srce in pošteni značaj, zato me ni prav nič strah pred tujino. Poiskala si bom službo in vas bom podpirala s svojo plačo. Vi ne boste na starost saj mogli privlačiti kak priboljšek. Ko pa se bova z Jožetom vzela, boste prišli k nama in dobro se vam bo godilo. Če mi privoščite srečo in srečni mir, mati, ne ovirajte me, ne branite mi!« »Hčerka, ne hodi! Usmili se mojih sivih las! Ne bom dolgo, če me zapustiš,« se je razjokala starka in dvignila sklenjeni roki proti Lenčki. »Joj, mati, kakšno bolečino trpi moje srce v tem trenutku, toda jaz moram oditi. Če radi sramote, ki sem jo v nedeljo doživela. Če vam povem, boste razumeli in dopustili, da napravim kot sem se namenila.« In Lenčka je vse zardela in popisala svoji materi dogodek v župnišču. Ko je končala, je objela mater in obe sta jokali. »Če je tako, otrok moj nesrečni, pa pojdi! Moj blagoslov te bo spremljal in molila bom zate. Pojdi, sporoči Jožetu moje pozdrave in ga prosi v mojem imenu, naj bo pošten s teboj. Skrbita, da se čimprej združita v zakonu, da ne bo pohujšanja po fari in da me ne bodo zlobni jeziki nadlegovali z obrekovanjem.« Stisnjena do prsi večeru je Lenčka odpotovala. Neskončno dolga se je zdela Lenčki nočna vožnja. Stisnila se je bila v mračen kot v kupeju in jela razmišljati o svoji bodočnosti. Čim bolj se je oddaljevala pot od ljubih domačih krajev, tem težje je prihajalo Lenčki pri srcu. Na Jesenicah je primotovil v vagon pijan človek in omahnil na sedež poleg Lenčke. Uprl je vanjo svoj zaspan mežikajoč pogled, se ostudno zarežal in nerodno segel po Lenčkini roki. »Glej, glej, kako srečno družbo bom imel! Daj, mačica, da te objamem!« »Proč, nesramnež, sicer pokličem sprevodnika!« »Da, v živinskih vagonih! Pa sem se ga bil res nekoliko preveč nalezel. Ne zamerite, gospodična, neroden človek sem!« je mamoma spoznal. Podrsnil se je na nasprotno klop in, naslonil glavo na steno in zaspal. V Ljubljani se je zdrznil in vstopil nekdo, ki je rekel: »Bolniški Bistričar«. Sprevodnik je nato pomagal pijanemu iz vagona na breži izstop. Proti jutru je vlak prisopihal v Trst. Docela nepoznana v tujem mestu je bila Lenčka v veliki zadregi kam bi se obrnila. Močno ji je utrujalo srce, ko se je z drugimi potniki gnela proti izhodu, na glavnem kolodvoru. Plašno se je ozirala po tujih obrazih in iskala med njimi znano obličje, ki bi bilo moreda med temi obrazi. Za hip se ji je celo zazdelo, da stoji med čakalci na peronu Jože in z neskončnim veseljem bi stopila do njega, toda jo je zavela, da je nemogoče, zakaj Jože leži v bolnici, morda celo v mrtvašnici. Ustrašila se je Lenčka te misli, da jo je spreletela zona. V dušo se ji je zavialo nekaj težkega, bridkega. Najrajši bi bila zajokala. Med potniki, ki so dopotovali z vlakom, so se na peronu mešali železničarji, eni v lepih, temnomodrih uniformah, drugi v umazanih, sajastih oblačilih. Hitel je vsak svojo pot, resni, zamišljeni. Tik za Lenčkinim hrbtom se je vil mlad železničar v črnem kovčkom v roki in zvito, umazano-rdečo zastavico. Prehitel je Lenčko in jo ostro pogledal v obraz. »Dobro jutro, Lenčka! Kaj pa ti iščeš v Trstu?« Lenčka se je zdrznila in začudeno pogledala človeka, ki jo je ogovoril. »Jej, Špilerjev Tine iz Breznice, ne? Saj se ne pravi, da si v Trstu pri železnici, a kdo bi pričakoval, da se bova srečala! Kako sem vesela, da vidim domačega človeka tukaj! Nekega bolnika imam v tržaški bolnici, pa sem prišla obiskat. Morda bom kar tukaj ostala.« »Pri Jožetu, ne?« se je nasmehnil Tine. »I kaj veš?« »Prijateljev sva z Jožetom in mi je vse zaupal. Tudi jaz sem namenjen v nedeljo k njemu, če ne bo do tedaj že iz bolnice. Čud sem, da se dobro zdravi. Če bi ne imel sedaj le malo službe, bi jo kar s teboj mahal v bolnico. Poprašaj, bog, kje je bolnica, naj ne bo težko najti. Vsak otrok ti lahko pokaže. Ako ostaneš v Trstu, se bomo lahko še videli. Boš pa povedala, kaj je kaj novega v domačem kraju. Na svidenje, Tine!« »Na svidenje, Tine!« Tine se je obrnil in krenil čez tire proti kurilnici. Lenčka pa v veliko kolodvorsko vežo in od tam na ulico. Brez večjih težav in zaprek je našla pot do bolnice in vprašala vratarja, če sme obiskati bolnika. Vratar jo je poučil, da se obiski v bolnici dovolijo lele popoldne in da pred večerom ne more nikogar pustiti noter. Žalostna je morala Lenčka ostati pred vrati. Po časnih korakih je tavala po ulicah in se zadrževala vedno v bližini bolnice. Čim se je odvalilo po cerkvah poldne, se je zopet vrnila pri vratarju, ki je baš govoril z nekim gospodom. Vljudno je prosila vratarja, da bi ji povedal, na katerem oddelku leži Jože Poznik. Ko je neznanec čul ime, ki ga je povedala Lenčka, je pristopil k njej in osupel vprašal: »Ali niste dopotovali s Kranjskega, gospodična?« »Da, tam v Tržiču sem doma,« je skromno odgovorila Lenčka. »Potem pa kar z menoj! Tudi jaz grem k Jožetu.« »Ali ga poznate, gospod?« »Saj pri meni stanuje in tudi v arsenalu sem njegov delovodja. O, to se bo Jože razveselil!« »Kako srečno naključje!« se je razveselila Lenčka. »Prosim vas, gospod, spremite me k njemu!« ==VII. Snidenje== Kdo opiše Jožetovo presenečenje, ko je uzrl med vrati Primčev in Lenčkin obraz! Najrajši bi bil planil ljubljenemu bitju naproti in ga objel. Toda premagal se je, ker je vedel, da se v navzočnosti ostalih bolnikov kaj takega ne spodobi. Kakor omamljena je Lenčka z močnim utripajočim srcem pristopila k bolniški postelji svojega izvoljenca in brez besed strmela vanj. »Lenčka, hrepenel sem, da bi prišla, a pričakoval te nisem!« je šepetal Jože in ji ponudil zdravo roko. »Kako srečen sem, da te imam ob sebi. Saj boš ostala tu in se ne vrneš več domov.« »Kako je s tvojim zdravjem, Jože?« je skrbela Lenčka. »Hvala ti za skrb, Lenčka, mnogo bolje je že. Danes so mi izpuli šive iz zaceljene rane. To je zelo bolelo, bolj kot tedaj, ko so mi rano šivali. Jedva sem se premagal, da nisem zarjul od bolečine. Teden morda bom še imel roko v gipsu, potem pa bom zopet sposoben za delo. A kako, Lenčka, da si odšla za tako daljno pot?« »Vprašaj Jože? Pisala sem ti, v kakšnih razmerah živim in da mi doma ni več obstati. Neprestano me je vleklo za teboj, dokler se nisem naposled odločila. Šla sem z materinim dovoljenjem in ti prinašam njene pozdrave. Dopovedala sem stari reči in razumela me je, daj si bo hudo brez mene. Mati je in več ji je do moje sreče, kot do vsega na svetu. Moja sreča pa si ti, ljubljeni. Delala bom in tudi trpeti sem pripravljena, samo da bom v tvoji bližini.« »Lenčka, kako te ljubim!« je šepetal Jože in s solznim pogledom požiral cvetoči dekletov obraz. »Veliko družbe imam. Kdo so ti ljudje, ki mirno leže na posteljah? Joj, kako blede obraze imajo!« se je plaho zgrozila Lenčka, ki ni bila nikoli videla toliko bolnikov naenkrat. »To so same žrtve dela,« se je oglasil Primc, ki je doslej molče stal ob vznožju Jožetove postelje. »Večinoma tovarniški delavci, ki so se pri delu ponesrečili. Na ta oddelek pridejo ranjenci in poboljšljeni.« »Ali je tako nevarno delo po tovarnah?« »Odkor poznamo stroje, je za tovarniškega delavca vedno več nevarnosti, da se ponesreči. Včasih je temu krivo nezadostno varnostne naprave in priganjanje pri delu, se večkrat pa okolnost, da postavljajo k stroju delavca, ki je stroja premalo vajen. A delavec mora sprejeti delo, kakršnega mu odkažejo, sicer ga ne morejo več rabiti.« »Pa gospodar vsaj skrbi za delavca, ki se je ponesrečil pri njem. Ne? Jože, ali te tvoj gospod kaj obišče, ti kaj prinese?« Jože je bridko nasmehnil se je spregledal Primčev obraz, pa je odgovoril: »Lenčka, moj gospodarji so veliki gospodje, ki pa lepo skrbé drug za drugega med seboj, a ponesrečen delavec jim je kakor pokvarjeno orodje. Zlomljen ročnik kakor ves v staro jaro in gleda, da si nabavi novo. Podobno je z nami delavci. Saj se tedaj, ko si zdrav in priden delavec, še pride vedno nekdo, ki ga bo pohvalil in privoščil prijazno besedo. V takih podjetjih kakor je ono, kjer delam jaz, so si delavci in gospodarji večni tujci. Naši neposredni gospodarji so priganjači, ki so bolje plačani kot navadni delavci. Jaz sem imel srečo, da sem naletel na plemenitega človeka, kateremu sem pri delu podrejen. Gospod Primc, koliko hvaležnosti vam že dolgujem! Bodite uverjeni, da vas moji tovariši v arsenalu nič manj ne spoštujejo kot jaz.« »Moj dragi Jože, nič več ne storim kot to, kar je moja človeška dolžnost. Saj ni dolgo tega, ko sem opravljal jaz isto delo kot ti in s tovariši. Poznam trpljenje in usodo izkoriščenega delavca, zato razumem njegov položaj. Priznam, da sem si radi tega še ohranil nekatere naklonjenosti svojih gospodarjev, toda niso me upali odstraniti, ker je delavstvo na moji strani in mi zaupa. Moram pa vestno paziti, da ne vršim natančno po zahtevi uprave podjetja, sicer bi pri najmanjši sitnosti izgubil službo. Delavci to vedo, zato čutijo, mene, jaz pa njih in smo dobri prijatelji.« Lenčka, ki ni bila vajena takih razgovorov, je le deloma razumela to razmerje med delodajalci in delavci. Zaslutila pa je v Primcu vrlega moža, ki se poteguje za delavske pravice. Že radi Jožeta jo je obšel občutek tople hvaležnosti napram Primcu. »Gospod Prime, ali bi vas smel nekaj prositi?« je nekam negotovo zopet povzel Jože in z očmi pokazal na Lenčko. »Že razumem, Jože. Pri nas bo stanovala, dokler ne pride kako drugače. Ne boj se, na varstvo moje žene se moreš docela zanesti!« »Hvala vam, dobrotni Primc!« Nekoliko minut pozneje sta se Prime in Lenčka poslovila od Jožeta. Lenčka je obljubila, da ga bo vsak dan obiskala, dokler bo moral ostati še v bolnici. ==VIII. Pri Primčevih== Zakonča Primc sta stanovala v rajanskem delu mesta v pritličju stare enonadstropne hiše. Z neko čudno tesnobo v srcu je sedela Lenčka Prime na njegov dom. Vsa zgrožena je je ležala Lenčki njena bodočnost pred očmi. Ena sama zvezda je obsevala megleno obzorje te bodočnosti: misel na Jožeta. Neizkušena od viharjev velikega življenja je kakor plašna golobica trepetala njena čista duša pred neznanimi silami, ki so jo kakor strupene sence obkrožile v trenutku, ko je stopila na tuja, nepoznana tla, ko je prvič zadihala duhce ozračja mesta. Slutila je, kako se sence spopadajo pri vsakem koraku. Razbebalje so se lede tam, ko se je obotala ob Jožetovi bolniški postelji, ob strani ljubljenega, domačega človeka je dobila zopet občutek mirne varnosti. A ko je zapuščala bolnico, so se ji sence zopet pridružile in korakale z njo vstrašeno. Edina misel na Jožeta in zavest odločne volje, kljubovati vlačnemu toku življenja za vsako ceno, to je Lenčki dajalo pogum, da se ni v omamljenosti razjokala. »Doma smo« — je prijazno spregovoril Prime in odprl vrata. Vstopila sta v svetlo kuhinjo, kjer se je vse bleščalo od drage in redne. Nasproti njima je pritekla debelušna ženica srednjih let, preprosto a jako snažno oblečena. »Jožetovo nevesto sem pripeljal, ženka!« je ljubeznivo predstavljal Prime in se ozrl po stolu, da bi ga novemu gostu ponudil. Z živahnim, odkritosrčnim očmi je premerila Primečeva Lenčko od vrha do tal, nato pa ji prijazno ponudila roko, rekoč: »Dobrodošli! Pravzaprav vas že poznam, samo videli se še nisva nobenkrat. Mnogo je pripovedoval Jože o vas. Nič ne ridite, gospodična; lepo je, da se imata rada. Jože je pošten mladenič in ima tudi kar vredna sta drug drugega. Z mojem imava Jožeta prav rada in tudi vi ste mi všeč. Kar po domače se počutite pri nas. Še zelo utrujeni? Čakajte, takoj vam pripravim kave. Dotlej pa sedite in odložite svoje stvari.« Lenčko je osupnilo toliko ljubeznivost Primečeve žene in bila je v zadregi, kako naj se zahvali. »Zahvalim, gospa, toda ni se treba truditi radi mene, nisem potrebna!« Rekla je to kar tako, da si je ni pozabila ničesar toplega, odk ar je prišla v Trst, v zavitku je imela še ostanek popotnice, ki jo je bila vzela seboj. Bila je slab in potreben okrepeval, vendar jo je zadrževala napeta sramežljivost. Primečeva je to pogodila in se ni dala odvrniti v svoji gostoljubnosti. »Je bil vesel Jože, ko vas je zagledal!« »Ni me bil pričakoval, zato ga je moj prihod iznenadil. Da bi le že kmalu ozdravel.« »Dokler ga ne bo, boste stanovali kar v njegovi sobi. Prostora imamo dovolj. Bog nama ni naklonil otrok, bosta vidva namesto njih. Nekoliko velika sta že, bosta pa zato bolj pridna,« se je šalila Primečeva. »Ali se nameravata kmalu vzeti?« Lenčka tega vprašanja ni pričakovala in je zopet zardela. Iz zadrege ji je pomagal Prime in odgovoril namesto nje: »Vse se bo uredilo, če bo Jože zdrav in če bo dobro zaslužil. Saj veš, ženka, da bosta gledala, da čimprej prideta skupaj. Dotlej pa se bosta ogledala za kako primerno službo za Lenčko. Mater ima doma, ki je potrebna hčerine podpore. Ženka, tudi prepuščam, da pojdeš Lenčki na roko z nasveti službe.« »Prav rade, takoj jutri bova šli in poiskali kaj primernega.« »Kako sem vam hvaležna! Kdaj vama bova z Jožetom poplačala vašo dobrotljivost?« je preprosto rekla Lenčka in solze so ji zaigrale v očeh. ==IX. Za službo== S svojo prijaznostjo in domačnostjo sta si zakonca Prime že prvi dan pridobila polno zaupanje Lenčke. Prime se je živo zanimal za Lenčkine razmere, skrbno je razmer v domačem kraju, saj je minilo že dolgo vrsto let, odkar ga je pogojilo mesto in se je moral daleč proč od doma boriti za svoj vsakdanji košček kruha. V tej borbi je doživel marsikatero bridko preizkušnjo in razočaranje, toda z jekleno voljo in neutrudljivo vztrajnostjo se je znal spretno izogibati tisočim nevarnostim, ki so prežale nanj, da bi uničile njegove mlade sile, mu vzele značaj in napravile iz njega bedno žrtev popačene družbe in nizkih strasti. Nikoli mu ni bilo do tega, da bi ob plačilih dnevih posedal po zakajenih beznicah, užival slabo pijačo, kvartal ali se zanimal za pokvarjeno žensko družbo. V vsem tem Prime ni slutil prav nobene zabave ali naslade. Pač pa je od mladih nog hrepenel po izobrazbi. Že kot mlad kovaški pomočnik je strastno čital knjige in časopise, hodil poslušat zanimiva in poučna predavanja ter obiskoval razne društvene prireditve. Zato je tudi vedel več kot ostali njegovi tovariši, ki so ga v marsičem radi spraševali za svet, dasi je bil mlajši od marsikaterega izmed njih. Zgoda je zadel zavedovati po časopisu tudi politično borbo, nekorčne izlive strankarstva, podlo osebno gonjo itd. Njegovi prirojeni bistro-umnosti ni ostalo dolgo prikrito, da gre tu večinoma za pohlepne interese nenasitega kapitalizma, če tudi, ki na vse grelo kake »svoje ideale«, narodnjaštvo, kakor oni, ki na »katoliški podlagi« branijo in ščitijo čast in večni blagor slovenskega ljudstva, častne pravzaprav istega boga, ki se mu pravi Mamona. Z velikim zanimanjem je čital Prime meščansko časopisje in vztrajno čakal, kdaj se bo to časopisje zednilo tudi v obrambi trpečega, izkoriščanega in prevaranega delavskega sloja. Tega, žal, ni dočakal in je moral kmalu spoznati, da po meščanski tisk naslovuje delavci samo ob gotovih prilikah, takole kake štirinajst dni pred volitvami v državni ali deželni zbor. Primecu se je to vrste »politika« zamerila. Bil je delavec, zato se je moral in hotel postati socialist. Svojega prepričanja ni vsiljeval nikomur, a tudi jemati si ga ni dal. Nobene prilike pa ni prezrl, da ne bi pridobival svojih tovarišev za stanovanjske organizacije, ki so baš v tistem času pod okriljem naglo razvijajoče se socialistične stranke lepo uspevale in nudile delavstvu pomembno zaščito. Navduševal je delavce za list »Rdeči prapor«, jim odpiral oči in opozarjal na dejstvo, da je edino rešitev delavstva izpod kapitalističnega jarma: izobrazba. V svojem dvaintridesetem letu je ustanovil Prime svoje lastno ognjišče. Poročil se je s Kristino Polansko, pet let mlajšo hčerjo iz Logatca. Spoznali so se bili z njo na nekoliko nenavaden način. Bilo je nekega večera, pozno v jeseni, ko se je Prime vračal z dela domov. Stanoval je v starem delu Trsta pri neki vdovi. Iz neke mračne ulice je planilo proti njemu nenadoma mlado dekle in vsa zasopljena pripovedovalo, da so jo obkolili za nekim voglom trije fantje in jo pričeli nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami. Jedva jim je ušla. Nenad je namerje izgotovljeno obleko neki naročnici na dom, a na povratku jo je v samotni ulici nadlegovala trojica. Primecu se je dekle zazdelo pošteno, zato je ji je uslugo ponudil z spremljevalcem do doma. Povedal ji je svoje ime in ona je zaupala njemu svoje, nakar jo je spremil prav do hiše, kjer je stanovala. Iz dekletovih besed je Primec prvo uro spoznal, da ima opraviti ne samo s pošteno, ampak tudi pametno žensko, ki je dedom svojih rok služila svoj vsakdanji kruh, skrbela za mater in podpirala še mlajšega brata, ki hodi v šolo. Očeta je izgubila Kristina še kot otrok. Posluš ga je bilo v nekem nabrežinskem kamnolomu. Tu se je spomnil Primec žalostne usode svojega očeta, ki ga je potegnil niž, in začutil je do svoje spremljevalke neko posebno naklonjenost. Poleg tega je bila Kristina čedna, prikupna deklica. Pri slovesu jo je prosil, če bi smel jo in njeno mater ob priliki obiskati. Kristina je privolila in pol leta pozneje je postala Primečeva žena. Ker ni imela otrok, je toliko več pozornosti posvečala skrbi za svojega moža ter mu vodila vzorno gospodinjstvo. V njej je imel Primec najboljšo, zvrljenko tovarišico, zakaj Kristina se ni zanimala samo za kuhalnico in lonce, ampak za vse, kar je zanimalo njenega moža. Navzela se je bila Primečevega duha in postala po srcu in dejanju idealna proletarska žena — socialistinja. V največjo radost ji je bilo, če je mogla trpečemu izkazati dobrotu, bodisi z besedo ali z dejanjem. Bila je že dolgotna članica ženskega odseka izobraževalnega društva »Ljudski oder«. Med prvimi sodelavkami v ženski sekciji je bila Kristina Primečeva. »Emancipacija žene«, »ženska volilna pravica«, »zaščita nenačakih mater in otrok« itd., to so bila vprašanja, o katerih se je Primečeva rada razgovarjala kot o možnih malenkostih osebnih zadevah svojega življenja. Zato med svojimi odličnimi sosedami ni imela iskrenih prijateljic in je imela pred njimi mir. Lenčka, dasi neizkušena poznavalka ljudi, je kmalu videla, da je prišla k plemenitim ljudem in k pravemu si domu, da se bo tudi sama pri njih razvijala. Podzavestno je slutila, da je to zanjo velika pomena in na tihem je želela, da bi tudi ona in Jože bila nekoč tako srečen zakonski par kot sta Primečeva. Drugi dan po Lenčkinem prihodu v Trst je bila Primečeva namenila, da poišče dekletu kako primerno službo. »Šli bova, da si nekoliko ogledava mesto, mimogrede pa bova tu in tam poizvedovali za službo,« je dejala in si pripravljala obleko. »Kaj pa bi najrajši delali, Lenčka?« »Karkoli. Vajena sem tudi nekoliko šivanja. Pri gospodi še nisem služila nikoli, a upam, da se bom privadila tudi tam.« »Nič strahu, videti ste zelo pripravljeni in pridnih rok. Velika gosposka navadno zelo ceni poštene, zdrave služkinje v deželi.« V tistem času ni bilo v Trstu javnih posredovalnic za delo. Pač pa so posamezne nekatere zasebne posredovalnice, med katerimi je bila med služkinjami najbolj na glasu »signora Margareta«. O preteklosti te ženske so se širile med tržaškimi služkinjami jako zagonetne stvari, tako n. pr. so pravili, da je »signora Margareta« potomka nekega starega ilirskega plemena, radi česa so ji nekateri imeli navado reči tudi »debela contessa«. Od vsega, kar so o Margareti namigovali, je bilo bajé res samo toliko, da je bila lahkega pokolenja, kar so pričali njeni temni lasje v tistem času še nekoliko poprebreni, temne lakove obleke oči in njena »slovenščina«, ki jo znajo samo tržaški Hali tako, kot jo lomijo signora Margareta. »Via della Fortuna«, se je reklo ulici, kjer je stanovala Margareta in posredovala za ženske službe. V mračnem pritličju enonadstropne hiše je imela najti dve sobi, od katerih je ena služila za stanovanje, druga pa za »pisarno«. Oprema te »pisarne« je bila pravzaprav podobna zanemarjeni kavarni, sredi katere je stala dolga, črna miza, ob stenah pa klopi. Ena sama slika je krasila ta prostor: podoba, ki je predstavljala trpljenje vernih duš v vicah. Zgornji del slike, ki naj bi predstavljal »nebeško glorijo«, kamor vodijo angelci verne duše, je bil že prav malo viden. Zob časa se je bil tisti najprej spravil na »nebeško veselje«, vicam pa je velikodušno prizanašal. V vlažnem kotu je slonelo majhno ogledalo kakor prosuto s temnimi pegami, ker je bilo že močno okrušeno. Po znoju in nekakšnem lahnem zatohlem smradu v čakalnici, ko sta vstopili Primečeva in Lenčka. Signora Margareta je kmalu sedela za mizo in pravkar listala po mastni poselki knjižici, ki je bila očitno last slabo oblečene, skrbne ženske, ki je stala vsa ponižna in vdana pred posredovalko. Na klopih ob steni je sedelo pet, šest brezposelnih služkinj. Molčale so in zamišljeno zrle pred se. Le kadar so se odprla vrata, so se hkrati sunkoma planile z očmi k vhodu, da bi videle, kdo prihaja. Potem pa so zopet sklonile glave in se trudne zamislile. »Ma ki ste pa zdaj v službi?« je zaslišala Margareta svojo klientko. »Nikjer. Bila sem v bolnici,« se je glasil tih odgovor. »E, kaj vam je bila?« »Porod.« »Come, come? Cosa e porod?« »Otroka sem imela.« »Otroka že imate? E svoj mož? On ga mora skrbeti za vas in za otroka.« »Nimam moža…« »O, povereta! Ben, boste šla ribat! Slaba sem, e, signora. Ali ne bi imeli kaj boljšega?« »Ma znaste težko bo ala. Taka ženska je vame nikde rad. Kam ga boste spravu, otroka?« »Neki ženski ga bom dala v oskrbo. Otrok mi je vlažbi ne bo v nadlego. Rada bi zaslužila in vas tolko, da bi mogla sebe in otroka preživeti. Ne morem prositi od ljudi, in ubogo nezakonsko mater so polile solze.« »Ben, ben, dajte 25 krajcarjev, pa boste šla v neki hotel posoda pomivat.« »Nimam, gospa. Brez beliča sem. Od včeraj opoldne nisem zaužila še nič toplega. Nazadnje sem se najedla v bolnici. Vam bom pozneje plačala, ko bom zaslužila.« »Potem ga ni nič z vami. Na upanje ne dajem služb. Adio!« Primečeva, ki je stala z Lenčko v ozadju, je nemirno zagnala in stopila k mizi. »Signora Margareta, jaz plačam za to žensko. Tu imate pet in dvajset krajcarjev, pa ji dajte kakšno zaposlitev.« »O, bravo, signora.« »Bog vam povrni, gospa!« se je ginjeno zahvalila neznanka, nakar je vsa srečna prejela naslov hotela, kjer so potrebovali pomivalko posode. »Si čim naj postrežem vam, signora?« se je nato obrnila Margareta z vljudnim nasmehom k Primečevi. »Za tole gospodično bi rada kako primerno službo.« »Služkinja?« »Da, tudi v kako boljšo hišo. Dekle je vajeno tudi nekoliko šivanja.« S strokovnjaškim pogledom je premerila signora Margareta Lenčko od vrha do tal in zadovoljno pokimala. »Amerikanska Consulo rabi služkinjo. Hočete?« »Ugledna hiša, Lenčka, kar sprejmite!« »Prosim,« je odvrnila Lenčka. V trenutku je napisala posredovalka nakaznico in računala samo eno krono avstr. valute. »Boljšo službo, računam več,« je pojasnjevala z nasmeškom prefrigana Margareta. Primečeva je plačala tudi za Lenčko, nakar sta šli. »Glejte, Lenčka, srečo imava! Bog ve, če bi zvita posredovalka ne hranila še službe ne za ugodnejšo priliko, ker bi dobila zanjo nemara trikrat toliko. Poznam jo, Margareto, in ona pozna mene. Naše žensko društvo »Proletarka« ji je že prav energično stopilo na prste, ker se je bavila signora Margareta včasih tudi z nedovoljenimi posli. Skrivaj je delala tudi iz selimi siroti cele nakaznice za — javno hišo, kjer izgubljene ženske prodajajo razuzdanim moškim ljubezen. To pa je po postavi strogo prepovedano in signora Margareta to dobro ve.« »V javno hišo?« se je čudila Lenčka. »V javno hišo. Lenčka, pomnite, da živite sedaj v zatrupljenem ozračju mesta. Varno boste zvedeli le maršnika, kar naj vam bo vodilo in zgled, kam zabredejo pokvarjene ženske. Največji nevarnosti pogube pa so izpostavljena mlada, neizkušena dekleta, ki pridejo v mesto iskati zaslužek. Med služkinjami je največ nezakonskih mater, ki ostanejo radi svoje nesrečne lahkomiselnosti in nebolj radi zaupne neizkušenosti zaznamovane do smrti. Koliko se jih radi obupa da razuzdanemu življenju in postanejo navadne cestne vlačuge. Koliko jih tudi je, ki si vzamejo življenje, ko spoznajo, da so bile opeharjene za svojo mladost in srečo. Zato, Lenčka, ni vedno sreča priti na poštene roke ter zdravje.« Lenčki so segale te besede v dno duše. Primečeva se ji je zdela njen angel varuh. ==X. Lenčka v službi== Primečeva in Lenčka sta potrkali na stanovanje ameriškega konzula Bostona. Odprla jima je prijazna, mlada belolična gospa. Radovedno ju je uprla v neznanki svoje velike, temne oči in ju v italijanščini vprašala, česa želita. Primečeva je pojasnila, da je milostljivi gospej konzuli pripeljala novo služkinjo ter ji predstavila Lenčko. Gospa se je nasmehnila in z vidnim zadovoljstvom motrila Lenčko. Vprašala jo je, če govori italijansko. Primečeva je povedala, da Lenčka razen slovenščine ni zmožna nobenega jezika. »Nič zato. Bova po hrvaško kramljali!« je dejala konzuleva hrvaško ter povabila obe, naj vstopita. Lenčki je bilo, kot da je prišla v cerkev, ko je stopila v razkošno opremljeno konzulatovo stanovanje. V sprejemni sobi jima je konzuleva odkazala prostor in se jima vsedla nasproti. Nato se je jela zanimati, od kod je Lenčka doma, kdo so njeni starši, ali že je bila kje v službi itd. Naposled je dejala: »Videti je, da ste pošteno dekle. Kar več ste mi. Pri nas ne boste imeli ravno preveč dela. Pospravljali boste štiri sobe, pomagali kuharici in hodili v otrokovem spremstvu, kadar ju mama ne bom utegnila spremjati. Hrano in stanovanje, se razume, boste imeli pri nas. Začetna plača pa bo, bomo še dogovorili, ko pride moj soprog iz urada.« Primečeva je gospej še vljudno priporočila, nato pa se je poslovila in šla. Teden obšleta je dobil Lenčko, ko je Primečeva zaprla vrata za seboj. Ljubezniva gospa je vendarle opazila, zakaj pristopila k Lenčki in vprašala: »Ali je gospa, s katero ste prišli, vaša sorodnica?« »Ne, dobrotna moja, je in pri njih…« Lenčka bi bila kmalu izdala še prvo uro novi gospej svojo srčno skrivnost. Močno je zardela, česar konzuleva soproga ni prezrla. »Ali niste nameravali še nekaj povedati? Morete mi zaupati vse in sploh ne želim, da bi imeli pred menoj kake skrivnosti.« In Lenčka ji je odkrito zaupala svojo in Jožetovo zgodbo. »Vse kaže, da ne boste dolgo pri nas, če se nameravate s fantom poročiti,« se je smeje menila gospa, ko je Lenčka končala. »Žal, da sva sedaj bolj oddaljena od svojega cilja kot pred mojim prihodom v Trst,« je vzdihnila Lenčka. »Kako to?« je zanimalo pozorno gospo, ki ji je očitno ugajalo kramljati z novo služkinjo. »Oba sva brez sredstev. Dolgotrajna bolezen je mojemu zaročencu pobrala vse prihranke. Začeti bo moral znova, a pri taki nizki plači ne bo mogel veliko prihraniti.« »S pridnostjo in varčnostjo boste gotovo dosegla svoj cilj, morda prej, kot se nadejata,« je tolažila konzuleva. Lenčka se je v službi kmalu udomačila. Živela je tiho in preprosto skromno in tiho življenje služkinje, ki so vajene samo bogatih in strogih gosposkih ter njenim mestnim kapricam. Lenčkina gospodinja je bila plemenita žena, ki je izhajala iz neke stare hrvaške plemiške rodbine. Bila je vzorna mati svojim otrokom, desetletnemu dečku in dve leti mlajši deklici, ki so ju vzgajali deloma v duhu starega aristokratičnega izročila, deloma po načelih svobodomiselnih vzgoj. Konsul Boston je bil tipičen Američan, vajen diplomatskih finih manir, redkobeseden, skoraj zadržan, a v občevanju veder in prijazen. Z njegovim osebno se je Lenčka le toliko stikala, kolikor je bilo to zahtevala njena dolžnost. Vendar je konzula občeval z njo enako vljudno kot z gosti, ki so prihajali zelo pogosto na obisk. Bil je mož pristne demokratične vzgoje. ==XI. Lenčka opazuje in doživlja prve izkušnje== Mlado konzulatovo služkinjo je čakalo pri gospodi marsikatero presenečenje. Ljubeznivo in naklonjeno občevanje milostljive gospe in posli z Lenčko ji je dajalo največ poguma, da je z zaupanjem gledala v bodočnost in se dokaj naglo vživela v domače razmere odličnega Amerikanca in hrvaške plemičnice. Že nekaj let je služila pri konzulu družinici kuharica Marta, rojakinja milostljive gospe. Blizu šest križev je že nosila Marta na plečih, pa je bila še vedno mladostno živahna in lahko zgovorna. Neomajno je vladala v svojem kuhinjskem kraljestvu v ponos in čast, da je od svojega dvajsetega leta prispevala visoki gospodi s svojo kuharsko umetnostjo k posladitvi življenja in ne pomni, da bi se bil kdo kaj pritožil, da si je po njeni zaslugi pokvaril želodec. Pred petnajstimi leti pa bi bila kmalu postala Marta žrtev svojega poklica. Tedaj je služila pri nekem madžarskem magnatu nekje v Banatu. Njen gospodar je bil navdušen rodoljub in je najraje cenil predvsem jedi, ki so prihajale iz madžarske narodne jedi. Prej pokončanju te madžarske kuhinje, ki so jo predstavljali Lenčki. Marta je morala jih bolnico, ker je v teh dneh jemala preganjala nevarno drevesno zadeljko. Trakulja je bila natančno štiri metre dolga. Marta si jo je bila vzela za spomin in jo je konzervirala v stekleni posodi, napolnjeni z apiritom. Ko sta se bili z Lenčko že do dobra spoznali, ji je Marta ob neki priliki pokazala to »relikvijo« in dejala: »Poglejte, Lenčka, kakšnega zmaja sem imela v sebi!« Razen te trakulje ni Marta nikdar rodila in je bila v šestdesetem letu starosti še vedno krepotna devica. Zastran verskih vaj je bila zelo natančna. Bila je članica devetih bratovščin in tirih kongregacij. Tako je zgledno skrbela za svojo dušo, gospod pa za njeno telo. »Veste, Lenčka,« je podučevala mlado služkinjo. »Veste, pri nas se veslah godé zelo čudne reči. Pregrešne reči. Naša gosposka dobiva pogosto goste. Ob takih prilikah imamo polne roke dela. Po deset, petnajst jih pride, danes in gospodje. Navadno se vrže take gostije pri nas zvečer. Sedem, včasih še več vrst jedi moram pripraviti. Ubogi Jacek, ki streže in nosi na mizo, je ves premočen od samega tekanja in nervoznosti. Res je, da dobi naslednje leto napitnino, zato pa mora vzdržati mestoma kapricam gostov. Bogato večerjo zalijejo gospa s šampanjcem. To je zelo draga pijača, Lenčka, ali ste jo že kdaj okusili?« »Še nikoli. Prvič čujem to besedo.« »Seveda, seveda,« se je smehljala Marta. »Pri vas doma ne pijejo šampanjca. To ni za vsakogar. Privlačiti mora le gosposka. Cel kmet ali delavec uživa šampanjca, bi ga najbrž gospa ne marala in bi ne bilo tudi nobene razlike med gosposko in preprostimi ljudmi. Zato pa je ta pijača tako draga, da si je navadni delavec ne more privoščiti,« je po svoje razlagala Marta. »Potemtakem je pri vas kaj veselo življenje?« se je očividnim zanimanjem opomnila Lenčka. »Veselo in preveselo. Ko jame nočna, šumeča pljuča gosposka in dame razgrevajo, postanejo naprej razposajeni, pozneje pa uganejo stvari, o katerih ti, rajši molčati… Lenčka, ali imate znanje s kakim moškim?« je nenadoma vprašala kuharica. Lenčka je osupnila, zardela in povesila oči. »Le zaupajte mi, Lenčka! Vam bom potem nekaj povedala!« je nekam nestrpno silila Marta. Lenčka je pokimala. Ni se sramovala svoje poštene ljubezni do Jožeta, dasi je bila to njena najgloblja skrivnost. »Ali vas je tisti moški že kdaj poljubil?« je dalje poizvedovala Marta. »Čemu vas to zanima?« se je čudila Lenčka. Marta je uvidela, da uhaja z vprašanji predaleč, zato je odnehala in rekla: »Vprašala sem vas pač zato, da bi ne bilo pohujšanja. Za neizkušeno dekletce ni to, kar sem vam nameravala povedati. Sicer pa: saj bi prej boste imeli morda sami priliko z lastnimi očmi videti več kot vam morem povedati jaz. Med našimi stalnimi gosti je tudi Conte Gondolatti, italijanski konzul. Prisrčen gospod z veliko plešo. Dasi je oženjen, vendar ima veliko nagne žene. Pa še veliko izbirčen ni, zlasti kadar je vinjen. Pije zelo rad in pa sladkorne jedi je neznansko. Šampanjec se ga napije in potem uganjajo drugi gostje burke z njim, čeprav je konzul. Zadnjič so ga bili nekaj zalili in se je odtrgal od družbe ter primotovil pomislite, k meni v kuhinjo. Popravil me je za obe roke, je preden sem se utegnila braniti, ter mi je jel z zapletajočim jezikom dopovedovati, da me ima rad, da je že dolgo zaljubljen vame, da hrepeni po meni itd. Pomislite, meni kaj takega pri tej starosti! Strašno sem bila užaljena, kar na jok mi je šlo. Vendar me je morala premagati, kajti bil je konzul in povrhu še pijan. Ni bil torej odgovoren za svoje početje. Skušala sem se da iznebiti, toda zaman. Pripravlja se je bil, da bi me objel in poljubil, tedaj sem se poslužila zvijače. Gospod Konte, milostljivi je tu!, sem vzkliknila. Hipoma je popustil roke in se obrnil proti vratom. Porabila sem ugodni trenutek in zbežala v svojo sobico. Nepopisno me je studil pijan veljak. Naslednji dan mi je prinesel sluga iz italijanskega konzulata veliko pismo. Konte se je opravičeval radi svojega nesrečnega vedenja prejšnji večer in je zatrjeval, da ni vedel, kaj dela. Naročil mi je, naj, molim, pismu je bilo priloženih 100 lir. Nisem marala tega denarja in sem ga kot drug dan nesla k Sv. Antonu za maše…« Lenčka je poslušala ponosno zgovorne Marte z jako mešanimi občutki. Njeno čisto, nepokvarjeno srce ni moglo doumeti, da bi bili tako imenitni in učeni ljudje, ki imajo brez dvoma odlično vzgojo, zmožni takih stvari kot je pripovedovala Marta. Globoko se je zamislila in molčala. Utomlknila je tudi Marta in z živahnimi očmi dobrotno motrila svojo mlado tovarišico. Na belo pleskanih stenah je enakomerno tiktakala ura budilka. »Kljub vsemu, Lenčka, pa človek lahko ostane pošten, tudi v takih okoliščinah. Me, ki si s trudom delom služiva svoj kruh, sva dolžni izvrševati to, kar nama nalagata gospod in gospa, nisva pa dolžni, da posnemali njihov način življenja.« »Nisva dolžni in tudi ne marava,« je nehoté dostavila Lenčka. »In če bi, postavim, tudi mogli živeti kot velika gospoda, ne bi smeli, ker je tak način življenja pregrešen in vodi v večno pogubo.« »O, in se nekaj!« je v nenadnem spoznanju povzela Lenčka. »Na čigav račun pa živi gospoda v takem razkošju? Kdo so ti ljudje, ki hodijo v frakih in cilindrih, v svili in baršunu?« Kdo so, ki se jim bleste na bledih, nežnih prstih dragulji, ki predstavljajo že sami zase premoženje? Kdo so, ki večerjajo o dvanajst najizbranijih jedi in ne nalivajo s šampanjcem? Tam zunaj ob vogalih ponosnih palač pa postajajo sirote in siromaki v raztrganih cunjah, ogoljeni, sestradani obrazi, trpljenjem v očeh, z obupom v duši. Po bolnišnicah leže žrtve dela z razmesarjenimi udi, s kakijo smrt v pljučih, zapuščeni, pozabljeni. Po tovarnah, rudnikih, v arsenalih, zunaj na deželi pa se stotisoče ljudi znoji in telesno peha za koščkom kruha, da preživi sebe in svoje. Delajo, znoje se in mučijo. Čemu? Da bi dandanes večerjali, se napili šampanjca in se vdali strastem poželenja? Ne! Zakaj take stvari morajo ostati očividno prihranjene gospodi. Delavce in kmete sta skromnejša, ker morata biti. Kako zelo bi morala biti gospoda hvaležna tistim, katerim jim tako zelo uživajo!« Lenčka je govorila kakor v nekem navdahnenju. Martinina preprosta, golo opisovanje načina življenja v aristokratskih družinah je vzbudilo v Lenčki naravni čut pravičnosti, zaznala je ogromno krivico, ki se godi enako pravni in enakosti vseh ljudi. Spomnila se je Jožeta, njegovega trdega dela, nesreče njegove in v njem je posebno vse tisto, ki jim je usoda zaznamovala roke z žulji. Dekle je bila seveda od tega, da bi razumela, čemu je take na svetu. Kakor brezno se je valjalo to vprašanje odprto, nerazvešljivo v njeni duši. Lenčkovo vsakdanje opravilo je bilo, da je morala hoditi na trg in v razne trgovine kupovati stvari, ki jih je potrebovala konzulatova kuhinja. Sprva jo je spremljala Marta, pozneje pa, ko se je Lenčka privadila, je opravljala sama. Poznala je že vse večje ulice, zlasti one, ki vodijo proti pristanišču. Saj so bile njene misli neprestano tam, kjer je bil Jože, ki se je okreval, dobil po prizadevanju Primca lažje delo. Med najživahnejšimi obmorskimi mesti v Evropi po pravici prištevajo Trst. V tistih časih, ko se je godila naša povest, je bilo to mesto v cvetočem razvoju. Najživahneje življenje je vrelo v pristaniščnem delu mesta, kjer so raztovarjali in natovarjali ogromne ladje, dovažali in razvažali blago na vse strani. V velikih pristaniških skladiščih, na kolodvoru ali tržaškim veletrgovcem. Vpitja in kričanja ni manjkalo. Na stotine različnih tipov se je gibalo na tlakovanem obrežju. Videti je bilo mišičaste orjake, ki so na globoko povrgnjenih hrbtih prenašali težke zaboje in vreče živeče v ustih ugasle konce cigare; pa tudi malomarno nepostane lumpen-proletarij, v oguljenih oblekah, raztrganih čevljih z rokami v hlačnih žepih. Ti so si rajši požvižgavali kakor znano bezniško popevko, nego, da bi prijeli za kako delo. Pa so pozorno prežali na priliko, kje bi se dalo priti do »poštenega zaslužka«, seveda brez vednosti policije… Splošen način življenja v Trstu državljanske je bil »fakinaža«. Vendar bi bila pestrost pristaniškega življenja brez te »fakinaže« močno okrnjena. Zato v Trstu in drugih pristaniščih nikoli ne manjka teh ljudi. Še zadnja leta pred svetovno vojno je bila gospodarska politika pokojne Avstrije za tem, da bi se razvil Trst v mogočeno trgovsko velemesto, odkoder bi bil urejen in nadzorovan promet po vsem Jadranskem morju. Trst kot gospodarsko najvažnejša obmorska točka na jugu monarhije bil hkrati močna straža proti Balkanu, kjer je imela ranjka Avstrija po aneksiji Bosne in Hercegovine še nadaljne okupacijske načrte. Te načrte pa je vojvodina Avstrije sicer sistematično, toda jako previdno, da bi zadržala pozornost balkanskih držav. Istočasno s formiranjem Trsta je Avstrija jela intenzivno skrbeti za povzdigo zanemarjene dalmatinske obale, ki je je bil dotlej baš radi njene zanemarjenosti z odprtim obalovanjem preziran tujski promet. Z izbruhom svetovne vojne pa so bili prekrižani računi Avstrije ob zadnjem. Po vojni je okupirala Trst Italija in si ga v rapalski pogodbi zagotovila zase. Namesto mednarodna luka je postal Trst monopol Italije. Posledica tega je, da je danes to mesto v popolnem zastoju, kot pristaniško mesto pa iz političnih razlogov in »patriotičnih« manir fašizma ne more imeti tistega gospodarskega pomena, ki mu je po naravi določen. Solnčnega dne se je bila Lenčka napotila k konzulatovima otrokoma na sprehod. Krenila je proti obali in nato dalje proti Servoli. Topel veter je dihal čez morsko gladino in v tisočih velikih kodrih vodne površine. V daljavi so plule male jadrnice kakor beli labodi, med njimi so orali morje parniki s kadečimi dimniki in z zategnjenim piskanjem javljali svoj prihod. Tiste dni je pripravljala prekomorska družba »Avstroamerikana« večji potniški transport za v Južno Ameriko. Okoli štiristo izseljencev je čakalo v Trstu pet dni na odhod parnika. Pomešali in v skupinah so prihajali v pristanišče spraševat, kdaj odpluje parnik. Na izmučenih obrazih jim je poznala nevolja in navajenost čakanja. Z nestrpnim hrepenenjem so uprli poglede tja preko širne morske ravni, kakor da bi jih onkraj te vodne pokrajine čakalo odrešenje. Bogve, s kolikimi žrtvami in težavami so si preskrbeli denar za daljno pot! Sedaj pa, namesto da bi nevarno ali ob času, kakor jim je bilo zagotovljeno, nadaljevali pot, morajo čakati v Trstu. To pregledovanje potnih listov, zdravstveni pregledi itd. traja že peti dan. Kdo ve, če odplujejo jutri, če ne šele pojutrišnjem? Kdor ima denar, lahko čaka. Čez dan se šeta po Trstu, zvečer pa leže v mehke pernice v hotelu. Toda tisti, ki so si bili vzeli hrano s seboj, da bi varčevali, morajo prenočevati v zbirkalnem azilu družbe, ali na oguljenem vrtu krog azila na prostem. Da, na prostem. Lenčka se je prepričala o tem. Videla je na lastne oči žalostno sliko siromašne izseljenske družine. Konzulova otroka, ki jima je bila Lenčka na manj oljubezni in pomoči cesti proti Škednju dovolila, da sta ob poti stiskala za cvetlicami, pila in smeje grloče se gačarji. Ko je ob svoji veselju sprehoda, sta se bila oddaljila od svoje varuhinje, vendar ju je imela Lenčka neprestano pred očmi. Sledila jima je proti gostemu oljčniku nasadu, ki raste tam okoli kot navadno grmovje. Nenadoma sta priletela otroka vsa prestrašena nazaj in se oklenila Lenčke. »Kaj se je zgodilo?« je zaskrbelo Lenčko. »Cigani!« je kratko povedal mali Bill in pokazal z drobno ročico proti oljkam. Dekletu je šlo na jok. »Ne bojta se! Pridnim otrokom ne store cigani nič žalega. Vidva sta pridna, zato pojdita brez strahu mimo njih!« Dasi so Lenčkine besede pregnale otrokoma največji strah, vendar sta se iz previdnosti krčevito držala Lenčkinih rok. V senci visokega črnega trna je počivalo troje ljudi: slabo oblečen moški s temno brado je ležal vzvrat, kapo je imel nizko na trebuhu, pod glavo pa si je bil podstavil ogromno culico. Poleg njega je sedela ženska in s skrbljenim glavnikom česala bujne lase, ki so ji kakor slap padale čez obličje. Radi tega Lenčka ni mogla videti njenega obraza. Pač pa je opazila, da je v neznankinem naročju nekaj žemelo. Nežna ročica se je bila izmuznila med gube bluze in nevede razgaljala več kot je bilo potrebno doječ materi. Ko je ženska skozi pramene razpletenih las opazila, da se bližajo vetelci, je naglo zajela lase v dlan in jih popravila nazaj, da so se ji vsuli po temenu. Z drugo roko si je hotela zapreti bluzo, radi česar se ji je otrok jokal. »Gospa!« je zaklicala ženska Lenčki na cesto. »Ali ste kaj čuli, kdaj odpluje veliki parnik v Ameriko?« »Ničesar vam ne morem povedati, ljuba žena!« je prijazno odvrnila Lenčka. Tukaj je govorila hrvaško narečje s slovenskim naglasom. Lenčka je postala radovedna. Zato je jela poizvedovati: »Od kod pa ste doma in kam ste namenjeni?« Tedaj se je dvignil mož in povedal: »Iz Bele Krajine smo doma, vi pa najbrž kje z Kranjskega, če prav sodim po govoru!« »Uganili ste. Gorenjka sem. V Trstu samo služim.« »Glejte, tako moramo vsi s trebuhom za kruhom, ker nas more preživljati domovina. Mi moramo v Ameriko.« »Čemu odhajate z ženo in otrokom?« »Ali naj greva brez njih? Brez doma smo. Imeli smo dom, toda prodali so nam ga upniki. Nisem zmogel očetovih dolgov, pa je prišla domačija na boben. Ostalo je jedva za pot v novi svet. Morda nam bo sreča onstran morja bolj mila. Hudo je iti z doma, ali če ga vzamemo, moramo iskati drugje zaselkovanje in poniževanje. Bolj privlačijo siromaku kot zavidajo bogatin bogastvo. Obračunal sem z domovino, dal sem ji, kar je terjala od mene. Uzalila me je, ker ni imela usmiljenja in potrpljenja z menoj. Tujec sem postal na rodnih tleh, domovina tujcev pa je tujina. Zato potujemo v tujino. Nihče ne bo potočil solze za nami, za nikomer ne bomo žalovali mi. S silo se je treba zatreti v srcu toplo misel na dom, kadar ga nima več. Zakaj misel na izgubljeno srečo te utegne samo ovirati pri iskanju nove sreče. Preteklost je pomanjkljivo jamstvo za bodočnost. Kar človek sproti ustvarja in pridobiva, s tem si zagotavlja bodočnost. Če danes ne bom delal, jutri ne bom jedel. Siromaki nimamo nobenih rezervnih zakladov, ki bi jih mogli črpati v brezdelju. Glejte, v teh žuljavih rokah je sreča moja in moje družine. Ni je resnice nad to resnico, pravica pa je pri Bogu. Ne bojim se tujine!« Preprost mož, ki ga je bilo kaljeno trpljenje, je govoril Lenčki trde besede, v katerih je Lenčka čutila vso neizprosnost življenja. Z vso silo se je dvignila v njej sočutje, da bi se bila od te bede, iz doma pregnanih družinic najrajši zakrila. Želela jim je srečno pot, ne napijo pomolila in se odpravila z otrokoma, ki sta postajala nemirna nazaj proti mestu. »Kaj pa govorila o ciganom?« je hotel vedeti s potom mali Bill. »Niso cigani, Bill. Ubogi ljudje so, ki morajo po svetu, da si zaslužijo kruh,« je poučila Lenčka konzulatova sina. »Čemu si morajo služiti kruh? Meni ga mora pa kar Marta dati, kadar sem lačen. In kave tudi, pa čokolade, piškotov, tort, kar hočem.« »Ti in tvoja sestrica sta srečnejša, ker imata bogatega očeta in dobro mamico, ki skrbita za vaju.« »Zakaj si govorila s tem možem, ki je tako trd in umazan?« »Bill, z vsakim človekom moramo biti prijazni. Vsakega spoštovati, samo če je pošten. Pred Bogom smo vsi enaki.« »Jaz nočem biti kakor je ta umazanec. Jaz sem konzulov. Tudi jaz bom konzul!« se je repenčila aristokratska kri. Lenčka ni hotela razumevati otroku več razlagati pojmov o socialnem sožitju bogatih in revnih, ker je uvidela, da vtepuje dečku docela nasprotne nazore. To pot se je Lenčka pozno popoldne vrnila z otrokoma domov. Milostljive ni bilo doma, ker se je bila z nekim mladim baronom odpeljala v avtomobilu nekam na Kras. ==XII. Ob morju== Ko je Jože Poznik zapustil bolnico, je šel proti obali in gledal kako se spuščajo žarki v morje po svoji poti ter se zopet v velikih lokih dvigajo. Opazoval je v daljavi gugajoče se jadrnice in čutile ter nehotel spominjal na domače zibel, ki je tam doma poleg koče pel. Te zibel na morju so mu zdelo bolj nevarne, kolikor jih vihar prevrača in jih pokoplje v hladni grob. »Ah kaj, tudi v zibelkah poleg koče joče jih veliko v revščini utone!« je poglasno dejal Jože sam pri sebi. Nato je je krenil proti trdil luki, da bi videl večje oceanske parnike, ki vozijo v Ameriko in s katerimi se je že več njegovih prijateljev odpeljalo v drugi boljši svet, kjer je velikopleta in vsega dovolj. Tudi Jože je hrepenel po tem, da bi se prepeljal tja, kjer je sreča doma. Upal je, da prihrani toliko denarja, da si kupi listek zase in za Lenčko. To je bil njegov trdni sklep, ki ga Lenčki še ni odkril in je hotel to storiti šele potem, ko bi imel dovolj denarja prihranjenega. Na pomolu proste luke se je Jože ustavil in ogledoval je prekooceanski parnik, ki so ga natovarjali. Veliki žerjavi so se igrali z zaboji, jih prijemali, dvigali in spuščali na pristaniški rob. Poslušal je rezka povelja, ki jih je na krovu stoječ častnik parnika delal. Od daleč je ugledal v uniformi oblečenega uradnika, ki je nesel v roki zavoj papirjev, za njim pa je stopalo par sto ljudi, moških in žensk, vsi so bili težko natovorjeni z velikimi kovčki. Bill so to izseljenci, ki so se pomikali proti parniku. Tik mimo njega je šla Lenčka z otrokoma v naročju in z veliko težko culo na desni rami. Poslušal je njih govorico in slišal je dolenjsko narečje, hrvaško in poljsko govorico. Vsi ti so se vkrcali na parnik »Marta Washington.« »Revni ljudje so to, vsi ti gredo v boljši svet, za kruhom, ker ga jim domovina ne da dovolj,« tako je Jože mrmral sam pri sebi. Lenčka ni vedela, da je Jože že zapustil bolnico; bila je sobota in drugi dan v nedeljo ga je nameravala obiskati. Z obema otrokoma je šla na sprehod po pomolu proti prosti luki. Živahno se je z otrokoma razgovarjala in ni opazila Jožeta, ki je stopil zad za velik zaboj, ki je stal tik njega. Opazoval jo je od daleč in še nikoli se mu ni zdela tako ljubka kakor danes. Vznemirjen je bil in drhtel od radosti. »Kaj bo neki rekla, ko me uzre?« je Jože tiho dejal. Ko je bila le še par korakov oddaljena od njega, je stopil pred njo. Ko ga Lenčka uzre, za hip ostrmi, nato pa skoči proti njemu in mu stisne zdravo roko. »Kaj ti tukaj? Ali so te že izpustili iz bolnice?« »Kakor vidiš, da, in pravkar sem se mislil odpeljati v Ameriko sedaj pa, ko si ti prišla, bom se pa še malo zadržal,« se je pošalil Jože. »No, pa bi se odpeljal tako daleč od mene?« ga Lenčka nagajivo vpraša. »Najbrž ne, skoro gotovo pa se bova peljala skupaj,« ji Jože odvrne. »To bi bilo predaleč od doma, od domovine. In mati?« »Ah, Lenčka, mi delavci nimamo domovine; kamor nas pelje pot do kruha, tam je naša domovina, tam naš dom. In tam bova tudi lažje podpirala tvojo mater!« O tem bosta še govorila, lahko je mogoče, da si tudi tu ustanovita svoje ognjišče; mu smehljaje odgovori Lenčka. Otroka sta postala nestrpna in Lenčka se je morala vrniti od Jožeta. Vsa srečna je bila, ko je videla, da je Jože tako pogumen in da se mu je zdravje dobro. Nikoli ga še ni tako vzljubila kakor takrat. Jože je bil osem dni doma, potem pa je šel zopet na delo. Pri delu je Jože kmalu pozabil Lenčkine besede, ki ga je prosila, naj bo pri delu bolj previden in naj pazi, da se mu ne pripeti zopet kaka nesreča. Uporabljal je pri svojem delu vso svojo moč in spretnost. Prime je vse to videl in tudi drugi so mu to priznali. Kmalu je postal Jože predelavec in imel je svojo skupino, za katero je prevzemal akordna dela, ki so se izvrševala pod njegovim nadzorstvom. Jože je dobival sedaj tudi večjo plačo. Verčeval je, le kadar je bila Lenčka prosta, je šel z njo na sprehod, drugače pa je bil doma in čital kako knjigo. Vsa dela, ki so mu bila poverjena, je točno izvrševal, vendar pa je dostikrat prišel v nasprotje z uradniki. Včasih, kadar je prevzemal akordna dela, se je potegoval za svoje ljudi, da so bolje zaslužili in bil zaradi tega tudi pri delavcih zelo priljubljen. Ladjedelnice so bile vedno bolj zaposlene. Avstrijsko vojno ministrstvo je naročalo več in več torpedov in drugih parnikov. Ladjedelnice niso mogle zadostiti naročilom. Uprava ladjedelnice se je posluževala raznih trikov, da je imela čimveč dobička. Od ravnateljstva so se uprizarjale delavske stavke na tako umetničen način, da delavstvo samo ni vedelo, zakaj da je pravzaprav stavkalo. Nasprotno pa je ravnateljstvo poročalo ministrstvu, da delavci nočejo delati in da mora ravnateljstvo do tedaj da detem zvišati delavske mezde. Jože se je živo zanimal za vse to podjetniško politiko napram delavstvu in iskal je stike z ljudmi, da bi zadevo spravil v javnost. Jožetu se je to posrečilo in res je našel politike, ki so zadevo spravili pred avstrijski parlament v obliki interpelacije. Ravnateljstvo se je čudilo, kaj da je bil oni izdajalec, ki je vse to odkril in s tem javnost obvestil. ==XIII. Alfredo Baselli== Ni dolgo trajalo, ko si je bilo ravnateljstvo na jasnem, da je treba obrniti pozornost na tipkarico Alfredo Baselli in na delovodjo Jožeta Poznika in začelo oba zasledovati. Tipkarica Alfreda Baselli je bila zelo inteligentno dekle, prepojeno je bila skoz in skoz s socialističnim duhom. Jožetu se je imponiral, njegov neustrašen temperament je dostikrat občudovala in mu je konečno vse špekulacijske zadeve, tičoč se delavstva, od strani ravnateljstva izdajala. Ko ji je nekoč dal generalni ravnatelj koncept poročila na vojno ministrstvo, v katerem je poročal, da mora delavec plačevati po 12 kron dnevno in da vsled naraščajočih delavskih plač ne more držati obveznosti pogodb z ministrstvom na Dunaju ter prosi za storniiranje naročil torpedov in s tem izsilil od ministrstva večje vsote, je Alfreda napravila mesto dveh tri kopije in si eno pridržala. Jože je večkrat po delu čakal na Alfredo; v parku sv. Andreja sta se shajala in kadar je imela kaj novega poročati, je šla vselej skozi park, kjer sta se dobila. Tako sta tudi ta dan prišla skupaj. Ko je Alfreda zapustila pisarno in hitela proti parku, jo je Jože že od daleč opazil in tako si je mislil: »No, danes pa ima gotovo kaj novega, ker se ji tako mudi!« »Dober večer, pozdravljena gospa Alfreda! Danes ste pa nekam urnih nog, gotovo imate kaj novega?« pravi Jože. »Da, danes sem vam prinesla kopijo poročila, ki je šlo na Dunaj in ki je dokaz perfidno. Pomislite, ta kapitalistična drznost! Tu vam poročajo, da morajo delavce plačevati po 12 kron na dan in vsled naraščajočih mez morajo prositi za storniiranje naročil nadaljnjih torpedov. Ravnateljstvo pa dobro ve, da ne pride do preklica naročil, temveč da se vsota zviša. Le pomislite to, v resnici so delavske plače, kakor sami veste, od 5—7 kron, ne pa 12 kron, kakor ti poročajo.« »Silna drznost je to, kar počnejo kapitalizem,« je pritrdil Jože. »Da, na račun delavstva si kopičijo svoje bogastvo, ne da bi se zadovoljili samo s tem, da proletariat gara zanje, temveč ga še posebej sleparji.« »Prepiš tega pošljem na Dunaj, da bodo ministri vojne interpelirali.« »Da, da in treba mu je tudi listo resničnih delavskih plač poslati, da na ta način spravimo vse sleparijo na dan.« »Imate prav, tako bom tudi naredil,« ji pravi Jože. Alfreda se od Jožeta poslovi in pravi: »Pozdravite mi Primca in njegovo ženo, če bom imela v nedeljo čas, pridem k njima.« »Hvala vam, na svidenje v nedeljo!« Alfreda in Jože se nista od četrtka do nedelje nič več videla. V soboto ob dvanajsti uri prilati ves zasopljen generalni ravnatelj v pisarno. Niti na pozdrave uradnikov v uradnice se ni oziral. Kakor običajno, šel je v svojo sobo in po hišnem telefonu poklical tajnika. Ko ta vstopi, mu naroči: »Skličite mi takoj upravni svet na sejo, ki se vrši danes ob šesti uri.« »To je nemogoče, gospod generalni ravnatelj, ker gospodje niso tu.« »Porabite ves aparat, da pridejo čimprej skupaj!« mu veli generalni ravnatelj, ki je nervozno hodil sem in tja po njegovi sobi. Tajnik se prikloni in odide v pisarno, napiše koncept in pokliče Alfredo k sebi in ji pravi: »To mi takoj napišite in nujno razpošljite. Gospod grof Barnelli in vladni svetnik Cingrilli se nahajata na Dunaju, pošljite jima vabila ekspresno in skušajte dobiti telefonsko zvezo z njima ter jih povabiti na sejo.« Uradniki so opazili vso to nervoznost in so se vprašali drug drugega, kaj neki se je moralo zgoditi. Alfreda, ki je slutila, za kaj da gre, se je pa vse kaj vedla, kakor da bi za njo bila to deveta briga. Takoj drugi dan po seji upravnega sveta je bilo ravnateljstvu na jasnem od kod izhajajo vse ta pojasnila vojnemu ministrstvu. V ponedeljek dopoldne sta bila poklicana Alfreda in Jože Poznik k ravnateljstvu. Na mizi je bila pripravljena za vsakega trimesečna plača v naprej in pa spričevala. Ravnatelj je ravnatelj iz vsakega posebej poklical k sebi in v kratkih besedah tudi odslovil: »Ravnateljstvo na vašo službo ne reflektira več, tu imate plačo v naprej za odpovedni rok.« Jože in Alfreda sta vedela, da je vsako zagovarjanje in vprašanje odveč ter tudi ni eden na drugega reagiral. Alfreda, ki je bila prva v pisarni, je Jožeta čakala na cesti. Nikoli še ni bil Jože tako potrt kakor takrat. Ni mu bilo zanj, temveč za Alfredo mu je bilo. Ves plah se je Jože približal Alfredi, ona pa je pa tako opazila in predno ste kaj rekli, pravi: »Potrt ste, gospod Poznik, ni iz tega delajte skrbi, mladi človek ste, polno življenja in agilnosti vam je prirejeno, lahko boste prišli do kruha.« Ves obupan je Jože poslušal Alfredine besede in ji plaho rekel: »Za vas mi je, gosposka, ne zame, jaz imam še tak svoj načrt.« »Tudi jaz ga imam, davno že nameravam, da grem v Ameriko, strica imam tam, večkrat mi je že pisal, naj pridem k njemu.« Začudeno je Jože poslušal Alfredo, zrli je naravnost v oči, plahost mu je pa izginila z obraza in komaj so mu besede na pol glasno zdrknile iz ust: »To naključje!« »Zakaj naključje?« je dostavila Alfreda. »Gojim že dalj časa to misel, da bi šel v Ameriko. Kakor veste, sem zaročen in prav radi tega hočem iti v Ameriko, da si tam, kolikor mogoče nekaj prihranim in ustanovim svoj dom.« »Vse je mogoče, lahko da imate srečo. Moj stric je tam točene v Pittsburghu v železni tovarni, mislim, da so železarne. Imel je nekaj let nazaj časa je študiral kemijo, zdaj pa mu prav dobro gre. Mene vedno vabil, naj pridem k njemu. In tako sem sedaj našla priliko, da se popeljem čez lužo. No, mogoče je, da se skupaj peljeva?« »Vse je lahko, če prehitro ne odidete, jaz imam še nekaj dni opraviti tu, potem pa se odpeljem. Najbrž tudi moja zaročenka.« »To bi bilo prav, da bi se peljali skupaj. Čez osem dni odpluje parnik »Marta Washington«, tam se lahko odpeljemo, do tedaj pa uredimo naše zadeve tu.« Tako je Alfreda Jožeta prepričevala. Jože je bil ves vesel za to, da se pelje skupaj z Alfredo. Njen pogum je le občudoval in Alfredo visoko cenil. Poslovila sta se, prej pa se domenila, da se drugi dan snideta pri Primečevih. ==XIV. V Ameriko!== Jože si iz tega, da je izgubil službo, ni ničesar storil, tudi Lenčki ni nič omenil. Imel je svoj načrt že davno skoval. Takoj prve dni, ko je bil brez dela, je popravil skupaj svoje stvari in si vse potrebno preskrbel, da se odpelje čez veliko lužo; predno pa to stori, je hotel z Lenčko govoriti, da ne bi o njem kaj slabega mislila. Krasen dan: na nebu ni bilo niti oblačka, nebo je bilo, kakor da bi se nikdar ne grešilo, niti se strele na zemljo poslalo, nikoli še toliko cvetju pomislilo, nikoli še hudournikov zakrivilo. Morje je bilo brez najmanjšega valčka, le večerni zrak se je zrcalil v njem. Tu pa tam se je videlo srebrne trake na morju, ki so jih pletli vijaki parnikov, prihajajoč v pristanišče. Jože je sedel na bregu v parku sv. Andreja in čakal na Lenčko, ki je imela priti ob treh popoldan. Lenčka je nekoliko zakasnila kakor sta se zmenila. Medtem, ko je Jože opazoval vso to krasoto morske narave in bil zatopljen v ugibanje njegovega bodočega življenja, ga je Lenčka vsa zasopljena prijela za roko in mu dejala: »V kaj si tako zatopljen, kaj neki ugibaš?« Jože se ozre na njo in ji pravi: »Kaj pa tako hitro hodiš, da si vsa potna. No, kaj mi boš povedala?« »Veliko ti imam povedati; svojo službo bom zapustila, moram jo zapustiti.« Zadnje besede je Lenčka povdarila z nekako skrbjo in Jože je to takoj opazil in ji rekel: »No, pa kaj zato, s tem se najine graščine še niso podrle in sedaj, ko imava oba čas, bova itak moze sestavila.« »Ah, Jože, ti se vedno šališ, mene pa vendar skrbi,« mu reče Lenčka. »Kaj te bo skrbelo, mene pa prav nič ne skrbi, niti to ne. Če sem brez dela. Kaj pa je bilo takega, da moraš iti iz službe?« »Konzul je odpotoval in gre v Ameriko, mene pa ne vzame na potovanje, da bi šla z njimi. Le pomisli, kako naj to storim, ko vendar od tebe ne grem nikamor!« Pri teh besedah sta zdrknila po njenih licih dve debeli solzi, kakor da bi padla dva bisera na tla. Jože napravi resen obraz in ji pravi: »Torej, ako brez mene res nikamor ne greš, tedaj ostani pri konzulu v službi in se pelji z njimi v Ameriko, ker jaz tudi pojdem tja.« »Kako? Kaj nameravaš? Vidiš, ti se zopet šališ!« Lenčki so se ponovno utrnile dve debeli solzi. Jože je videl, da jo muči. »Glej, jaz sem že vse preskrbel, da greva v Ameriko; imam že vse pripravljeno, denar za vozne listke zate in zame, če pa ti ostaneš pri konzulu, tedaj kupim samo en vozni listek.« Lenčkino obraz se je jasnil in sama ni vedela, kako so njene ustnice prišle na Jožetove, le nekaj gorkega je čutila po vsem telesu, čutila je, kakor da bi ji padel kamen od srca. Oči je imela uprte v Jožetove in videla je, da ji hoče Jože še nekaj povedati. Bila je tiha, čez nekaj časa pa mu pravi: »Jože, kakor boš ti rekel, tako bom naredila!« »Da, odločil sem se, da grem za kruhom. Kjer bo boljši kruh, tam ostanem. Preverjen sem, da v Ameriki večje kose režejo in radi tega greva tja. Predno pa greva, te pa hočem poročiti, da prideva tja kot mož in žena; to se pravi, da tebi prav.« Pri teh besedah je Jože ljubeznivo pogledal. »Napravi, kakor veš, jaz sem le srečna, če sem pri tebi!« Zmračilo se je že, lahek, hladni val je zbudil Lenčko in Jožeta iz kramljanja, tedaj sta vstala, sedla še del poljuba, in nato sta šla proti Lenčkinemu domu, tam sta se poslovila do drugega dne, ko sta zopet prišla skupaj in šla k Primeu. Jože je Primeu svoj načrt že prej razložil. Primečeva je bila vesela, ko je zagledala Lenčko in ji dejala: »No, Lenčka v nedeljo imamo občet, kaj ne?« »Povsem ste me iznenadili. Ta je prav dobra, da drugi prej veste, kdaj se poročim kakor jaz kot nevesta,« je Lenčka nekam prav zadovoljno dejala. Primec in Jože so se smejali, niti niso opazili, da so se vrata odprla in že je stala tu Alfreda in jima rekla: »Dobro voljo ste, to me veseli, kaj imate?« »Dobrodošla, prijateljica!« je Lenčka za roko pozdravila. »Pozdravljena, Lenčka, kaj je novega? Reči te, da vas mora vsak kupiti, tako zlasti!« »Saj so me ravnokar zabranili, ravno sedaj so mi povedali, da bo v nedeljo moja svatba in jaz kot nevesta sem prav sedaj izvedela za to, pomislite!« »Zato ste tako vesela, to je prav Lenčka!« Alfredo so povabili k mizi in se nato razgovarjali o vsem, kar je prišlo posled. Potem pa so se pogovorili, kako in kaj, da vse krenemo za prihodnje nedelje. Lenčka je bila vesela, le neka skrb se je hotela plaziti krog nje, sama pa ni vedela, od kod prihaja. Bolj, ko se je hotela znebiti vsake skrbi, tembolj se je morala neka megla krog nje gostila. Tako je je nenadoma zamislila. Vsi štirje so to opazili in najprej, da nekaj premišljuje. »No, Lenčka, kaj premišljuješ?« jo vpraša Primečeva. »Saj res, nekam se je zamaknila,« vpade Alfreda. »Sama prav ne vem, skrbi me, kaj vse še doživiva,« je Lenčka rekla. »Mogoče se premišljuješ, da bi Jožeta vzela za moža?« je rekel Primec. »To ne. Ta sklep je že davno narejen in o tem govoriti ni bilo odveč. Skrbi me za Jožeta, kaj bo počel, ko pride v Ameriko.« »Kaj bo počel? Kaj pa sem delal tu? Grem za kruhom, za boljšim kruhom, kakor gredo drugi — tako jaz. Upam, da naju tam sreča čaka, sreča večja kot tu. Ko bova pa toliko prihranila, se vrneva v domovino, na Gorenjsko, prevzameva materino hišo, poplačava dolgove in imela bova svoj dom,« ji je Jože dejal z neko dobro voljo. Lenčki, ko je slišala besede »svoj dom«, je takoj odleglo, postala je vesela in mu rekla: »Bog te naj usliši!« Drugo soboto se je konzul s svojo družino odpravljal za tri dni v Benetke. Stara kuharica in Lenčka sta bili sami doma, kar je prišlo Lenčki ravno prav, da se je lahko nemoteno pripravljala na poroko. »K dežju se pripravljata in jutri bo skoro gotovo odpeljalo,« je rekla Lenčka kuharici. »To je dobro znamenje, če dejujeta, kadar se gre v poroki, taki ljudje imajo srečo,« je modrovala stara Marta. »Mislite?« ji pravi Lenčka in se ji nasmehne. »Da, da! Sedaj pa Lenčka obleci novo obleko, da vidim, kako ti pristaja.« Ko se je Lenčka oblekla, jo je stara Marta, izkušena o teh stvareh, ogledala in ji gube na obleki skrbno popravljala. Hodila je krog nje, kakor da bi imela lastno hčerko pred seboj. »Lenčka, sedaj morava pa le lase urediti!« »Zakaj naj uredim lase, zjutraj jih spletem kakor to vsak dan naredim,« ji pravi Lenčka. »Ne, ne navidi jih bova!« »Tega pa že ne, da bi jaz svoje lase pustila z vročimi kleščami žgati, tega pa se ne!« je Lenčka odločno odgovorila. »Pa vendar Lenčka, vse tako delajo in k poroki se tudi vsak dan ne gre!« »In če tudi vse tako delajo, ni nikjer zapisano, da moram tudi jaz! Pa tudi ne bi bilo gaš takega po volji!« »Oh, kakšna si, saj vendar gre k poroki!« ji reče stara devica Marta, poleg tega pa je mislila na onega kovačnika, ki sta se pred tremi leti ljubila in ki jo je radi starinstva pustil na cedilu. Ko je bila Lenčka oblečena v poročno obleko, ki sicer ni bila razkošna, katera pa ji je kljub temu tako pristajala, da je zgledala kakor sveže utrgana vrtnica. Drugi dan je rosilo, solnce je proti deseti uri dopoldan raztrgalo megleno tenčico in solnčni žarki so se napajali po naravi, po morju pa so pometli vse do zadnje meglice. Zrak je bil čist, na morju se je videlo daleč. Parniki so se videli v daljavi kakor orehove lupine. Primec in Jože sta vse to opazovala skozi okno Primečeva stanovanja. »Deset je ura, bosta morala iti,« jima pravi Primečeva. »Da, da, morava se peljati še po družico,« je rekel Primec Jožetu. Ko sta hotela oditi, jima Primec ustavi pri vratih in prime Jožeta za roko. »Vobilo sreče, Jože, bodita srečna! Ljubezen v zakonu je najpridnejši česar, ki krepi življenjsko pot možu in ženi! To je prava vez! Vez s cerkveno toljo je le formalnost današnjega družabnega reda. Prava vez pa je v srcu dveh, ki sta sklenila, da se podata skupaj na življenjsko pot in ki hočeta vse bridkosti in vse veselja deliti!« Tako je Primečeva blagoslovila Jožeta predno je odšel k poroki. Na Jožeta so besede Primečeve napravile silen vtis in komaj je spravil iz ust besede: »Hvala lepa, gospa!« ==XV. Svatba== Nato sta odšla v cerkev. Pred cerkvijo Sv. Antona sta vzela izvozčka, ki jih je peljal do Alfreda. Ko sta prišla k Alfredi, je ta bila že oblečena za poroko, bila je v beli obleki, ki ji je jako pristajala k zagorelemu licu in njenim temnim lasem. Alfreda je bila sloko in gibčno dekle, silno zgovorna in lepih manir. Znala pa se je prilagoditi vsakemu človeku, bodisi prenapeti gospodi, pa tudi navadnemu delavcu. Ko sta Primec in Jože vstopila, ni čakala Prime Alfredinih besed, temveč je povedal, po kaj sta prišla: »Dober dan, Alfreda! Prišla sva, če bi hotel iti pomagat, da danes zvezemo Jožeta in Lenčko!« »O to pa prav rada, sicer pa kakor vidita, sem že pripravljena na to, vendar pa vaju prosim, da malo sedeta in se okrepčata, da bo bolje držalo.« Alfreda je smehljaje obema ponudila sedeže. Marta se je ves dopoldan sukala krog Lenčke. Sedaj ni bilo to prav, sedaj zopet drugo ne. Lenčka je postala že nestrpna in komaj je čakala, da že enkrat oddide. Marta pa je vedno kaj našla, kar ji ni bilo po volji. Nenkrat se odpro vrata in Prime in Jože sta vstopila. Stara Marta ju je sprejela, Lenčka pa se je zadnji skrivala. »Kaj pa želita, čedna gospoda?« je vprašala Marta. Prime jo je takoj razumel in ji odgovoril: »Golobico imate tu, naša je!« »Ali jo morda tale,« pokaže Marta na Lenčko. »Da, ta je naša in vzamemo jo!« je rekel Prime. »Če boste pazili na njo, da vam ne uide, tedaj vam jo damo, obljubiti morate!« »Pazili bomo in radi jo bomo imeli!« Marta prime Lenčko za roko in jo izroči Primeu. Ko so prišli na ulico do voza, sede Prime poleg Lenčke, Joža pa zraven Alfrede. Prime se obrne proti Lenčki in ji smeje pravi: »Lenčka, škoda, da nisem jaz ženim, najlepšo ženo bi imel!« Lenčka je po teh besedah zardela, da je izgledala kakor cvetoč rdeč nagelj na gorenjskih oknih. Poročne formalnosti so hitro izvršili v cerkvi sv. Antona. Lenčki in Jožetu so se s tem dolgo gojene želje izpolnile, oba sta se čutila srečna. Od poroke so se peljali na Primečevo stanovanje. Primečeva jima je prišla naproti in jima voščila obilo sreče, nato pa jih povabila, naj sedejo za pogrnjeno mizo. Alfreda in Prime sta bila polna humorja, tudi Jože je bil vesel. Lenčka pa se v svoji notranjosti ni mogla načuditi tej gostoljubnosti, mislila si je, da bo s cerkveno formalnostjo že vse narejeno, kar sili k njeni poroki. Primečeva pa je šla medtem ven in precej časa je ni bilo nazaj. Lenčka se je to čudno zdelo in je sčasoma postala nemirna. Jožeta je parkrat vprašala, kam je šla gospa, pa ni dobila nikoli pravega odgovora. Nenkrat se odpro vrata in Primečeva vstopi notri, pogledala je svojega moža in pa Alfredo. Oba sta jo takoj razumela. Alfreda, ki je s Primecem vstala izza mize, de na to: »Odideva, kaj ne?« »Da, da, kar gremo,« je rekla Primečeva. Vsi so vstali, le Lenčka je bila zadnja. Ona ni vedela kam, da nameravajo iti, zato je vprašala Alfredo: »Kam pa gremo sedaj?« »Na očet vinar!« ji smeje odgovori Alfreda. Zunaj je čakal voz in gostje sedejo na voz, izvozček pa je pognal. Lenčka ni vedela, kam se peljejo, pa tudi ni hotela vprašati. Voz je oddrdral proti raju in zavil nato nad cerkvijo ter se ustavil pred Boletovo gostilno, pred katero jih je čakal dokaj brhki fant s harmoniko, ki se je takoj zaigral koračnico in šel pred njimi v sobo, v kateri je bila pogrnjena miza za svate. Ko so vsi svati Lenčki in Jožetu čestitali, so se na to usedli krog mize. Lenčka se je pravzaprav šele zdaj zavedela, da je to njena ohcet. Srce ji je jelo utripati, postala je izredno vesela. Sedaj se je štela med najbolj srečne ljudi na svetu. Ni se pa mogla otresti neke skrbi, ki jo je večkrat pobožala okrog srca. Ko pa je njene svatbe bolj in bolj gledala, je spoznala, da sedi med samimi domačimi znanci. V harmonikarju je spoznala Slamarjeva Franceta, ki je še pred leti odšel iz njene rodne vasi Kovora. Ko je ta opazil, da ga je Lenčka spoznala, ji pravi: »No, Lenčka, ali si kdaj mislila, da se na tvoji ohceti srečava!« »Ne, tega pa nisem nikoli mislila,« je Lenčka pripomnila. Slamar pa je nato raztegnil meh in pričel igrati. Jože vstane, prime Lenčko in če tudi sta se že dalj časa poznala in ljubila, sta se privkrat zasukala. Lenčki je bilo kakor, da bi jo veter nesel naokrog, tega sploh ni vedela, da zna Jože tako plesati. Slamar pa je vlekel harmoniko in zraven pel: »Le vrti jo, vrti, zato si jo vzel, ženko imaš zato in bodi vesel! Nevesta zlomi si danes svoje venčice, otročci jo pridejo, dvakrat po šest…« »Oho,« se oglasi Lenčka med plesom. Jože pritisne Lenčko še bolj na svoje prsi in se hitreje jo je zavrtel. Primečeva pravi svojemu možu: »Zal par, kaj ne?« »Kakor bi jih zbral,« ji odgovori Prime, ki je nato vstal in odšel. Primea dolgo ni bilo nazaj. Lenčka je to opazila in naposled Primečevo vprašala: »Kje je vaš mož, da ga ni tako dolgo nazaj?« »Bo že prišel, ima še kje kak opravek!« ji Primečeva smeje odgovori. Komaj pa je to povedala, so vrata odprla in Prime pripelje za roko konzulatovo kuharico Marto, ki je bila tako naličana, kakršne Lenčka še ni videla nikoli. Ko jih Slamar uzre, potegne svoj meh in zaigra staro polko. Prime pa Marto zavrti, gostje so pa ploskali. Lenčka se je čudila, ko je bilo vse tako lepo organizirano. Marta se nato vsede poleg Lenčke in jo poljubi kakor otroka. Nato pa ji je pritekla pripovedovati, da se konzul zvečer odpelje in da gre tudi ona z njim v Ameriko. Če tudi je bila Lenčka vsa radostna, jo je ta novica iznenadila in počela jo je skrbeti, bojše objemati. Ni pa hotela tega nikomur pokazati. Svatje so vsi postali zdane volje in vrsti so se par za parom do polnoči, opolnoči pa so Lenčki sneli venec z glave. Bilo je uro odmora in nato je harmonika zopet zapela in nehali, ko so solnčni žarki že božali morsko gladino… Drugi dan zvečer je prišel Jože k Lenčki, našel jo je vso objokano. »Kaj ti je vendar? Ali si žalostna, ker si me poročila?« jo Jože prijazno vpraša. »Oh, to ne, srečna sem, da si moj mož,« in ga je poljubila. »Vendar, pomisli, ločiti se morava, oditi, takoj jutri se morava ločiti. Pomisli, naj se peljeva čez Francesko in tam v nekem pristanišču se vkrcava na parnik, tako da se ne moreva skupaj peljati.« »To vendar ni taka nesreča. V Ameriko se peljejo in jaz se tudi peljem. V Ameriki pa bova prišla skupaj,« jo je tolažil Jože. »Amerika je velika.« »Ravno zato, ker je velika, bo tudi za naju prostora tam. Za teh par dni, ko se peljemo po morju, se ne moreva biti skupaj, morava pa potrpeti, tem slabše bodo najine urice potem, ko prideva skupaj!« Tako je Jože tolažil svojo mlado ženo, posuši jo je s poljubi in Lenčko je dejstvo vrnila. Drugi dan je Jože obiskal Alfredo. Povedal ji je, da se pelje čez Francesko in pristanišče Cherbourg in je tudi njo povabil, naj se pelje po tej liniji. Alfreda pa mu je pojasnila, da ji je zelo žal in da tega ne more storiti, ker ima že listek od Avstro-amerikane in da se pelje s parnikom »Marta Washington«. ==XVI. Potovanje== Silno neljuba je bila Jožetu ta novica, pa kaj je hotel storiti. Hotel je biti blizu svoje žene, saj jo je vroče ljubil, ljubil čez vse na svetu. Prepričan pa je bil, da ga tudi Lenčka ljubi, dasve. Poslovil se je bil od Alfrede. Poslovila sta se kot dobra prijatelja, oba z upanjem, da se kmalu vidita v Ameriki. Ko je Jože od Alfrede odšel, je krenil naravnost proti glavnemu trgu, kjer se je nahajala pisarna francoske proge. Uradnik mu pojasni, da se mora takoj odpeljati, če hoče priti do nedelje v Cherbourg, ker odpluje parnik »Olimp« iz pristanišča Cherbourg v nedeljo ob deveti uri dopoldan. Jože si je vzel listek pri omenjeni družbi in se je šel isto noč odpeljat. Sedel je služajno celo noč sam v kupeju in kar ni dremal od utrujenosti, je pa premišljeval o svoji ženitvi. Bolj pa, ko je o tem premišljeval, bolj si je sam sebi očital, da nekaj ni storil pravilnega. Očital si je, da se je poročil svojo izvoljenko, ne da bi ji poprej preskrbel ognjišče in bivališče. »To ni možato!« tako je sam sebi rekel. S to mislijo se je ves čas ukvarjal. Zdelo se mu je, kakor da bi ptico, ki je na vrtu veselo vrgolela, ujel in jo imel zaprto v tesni kletki. Trudil se je, da bi se sam s seboj sprijaznil, pa mu ni uspelo. Ves potrt je postal. Niti dobro se ni zavedel, kdaj so ga slovesno pozdravile praznično oblečene, s srebrom pokrite Karavanke, ko se je peljal mimo njih. Niti ni slišal dobrih mater kraljic Karavank, ki so čaku Triglavu šepetaje pripovedovale, da jih brez slovesa zapušča ob tolikih sinovih tudi pridni Jože, ki je v njih vznožju zagledal luč sveta. Zadnji blagoslov so mu dale, ko se je pripeljal v Beljak, blagoslov, ki se je glasil: »Zdrastvuj! Sreča te naj spremlja in ne pozabi na nas!« Na beljaškem kolodvoru je Jožeta klic »Vsi izstopiti!« prebudil iz njegovega premišljevanja. Hitro je izstopil in šel je proti čakalnici. »Kam se peljete?« ga vpraša vratar. »V Ameriko!« odgovori Jože. »Kar tje k onim na desno v kot, tam so Amerikanci,« mu veli vratar. Jože se približa gruči kakih štiridesetih, bili so možki, ženske in tudi nekaj otrok vmes. Jože postavi svoj kovček k drugim. Čudno se mu zdi, naposled so ga jeli nekaj spraševati pa jih ni razumel, bili so sami Poljaki. Slabotni, če tudi še mlajši ljudje. Iz dveh besed komaj skoval enega Jožeta. Iz kota se mu je bližal mož, nekoliko močnejši, nekako petinštirideset let star človek, ki se je vedno bolj rinil proti Jožetu in se je naposled do njega in ga plaho vpraša: »Kam pa, kam?« »V Ameriko!« mu odgovori Jože. »No, sedaj sva vsaj dva Slovenca skupaj!« »Od kod pa si?« ga vpraša Jože. »Iz Gorenjske vasi pri Ribnici, če veš, kje je to.« »Vem, na Dolenjskem. Kaj te je napotilo v Ameriko?« ga vpraša Jože radovedno in obenem nekoliko ujetneža. »Hm, kaj me je napotilo? Saj veš, revščina! Pa, če hočeš, ti to podrobno povem. Imam v Gorenji vasi malo posestvo. Moj oče je rad nekega pota, ki pelje mimo vrta, tožil s sosedom. Pravda je tekla dolgo časa: Basenan, ki ga je pri tem podpiral tudi župnik, je — kakor mi je mati pripovedovala — pokrivem prisegel in je pravdo dobil. Moj oče je od samega gneva nato čez eno leto umrl. Takrat sem imel jaz dvanajst let. Nato sem dobil varuha, ki pa je pustil od hiše domačega vse prodati, vozove in druge potrebne stvari. Trdil je vedno, da je fant še mlad in da se bo dolgo ne bo treba robilo. Potem je dolg na posestvu vedno bolj rasel. Lahko leto sem se oženil, videl pa sem, da mi z malo doto svoje žene ni bilo mogoče iz dolgov zlezti, pa če bi še tako garal, ne! Tedaj pa sem sklenil, da grem v Ameriko, da mogoče tam zaslužim in prihranim toliko, da poplačam dolgove, če bog da!« »In žena, kje je?« ga vpraša Jože. »Doma. Kje naj bo? Doma sta. Z mojo materjo bosta opravili še čas, da se vrnem. Če mi bo v Ameriki dobro šlo, pa bo tudi za njo prišla.« »In če jo imaš rad in ona tebe, bosta gotovo gledala, da prej ko prej prideta skupaj!« je pripomnil Jože. »O, da, naju je zvezala ljubezen, ki ne ugahne, temveč plamti vedno bolj!« odgovori mu Brinar. Za Jožeta so bile to tolažilne besede, mislil si je, da je tako kakor pri meni. Tudi on ima upanje na boljšo bodočnost. Tudi on gre v svet, tja preko za kruhom, tudi on ljubi in je ljubljen. Tako je Jože tolažil samega sebe. Medtem se odpro vrata čakalnice in vratar zakliče: »Odhod! Proti Linzu, Innsbrucku, Švici, hej tudi za vas Amerikance!« Vsi so pograbili svoje kovčke, le ena žena ni mogla zdržati svojega štiriletnega otroka, ki je brezskrbno spal na trdi klopi tretjega razreda čakalnice. Vzela ni, kaj naj hitro stori. Pritislne ji otroka pa ga mogla nesti. Ko opazi Jože močno situacijo, pograbi otroka in ga nese v vagon. Hvaležna je mati pokimala Jožetu. Jože in Brinar sta se vsedla v kupeju na levo stran k oknu. Ko je vlak odhajal, pogleda Jože skozi okno in vidi kako ga pozdravljajo Karavanke in glasno jim je rekel: »Zbogom, domovina!« Jože in Brinar sta med vožnjo postala intimna prijatelja, drug drugemu sta se zaupala in drug drugemu dajala pogum; oba sta imela isto pot, pot za kruhom. Leto sta seboj pogovarjala, kako bosta v Ameriki. Kovla sta načrte vsak zase in si pripovedovala, kako si uredita dom, kadar zaslužita toliko denarja, da se lahko vrneta. Za delo jih ni prav nič skrbelo. Bila sta oba močna in zdrava kranjska korenjaka. Ko so se jima drugo jutro pokazale švicarske Alpe, se je Jože spomnil domačih Karavank, pod katerimi je zagledal luč sveta. Tedaj je postajal nekako otožen. Ta otožnost je postala še večja, ko se je spomnil na Lenčko in je ljubljeno, ali je na poti pred njim ali pa še le pred njim. »No, Jože, kaj si tako zamišljen?« ga prekine Brinar. »Premišljujem, kam naju popeljejo še vse pota, ki jih imava prehoditi v najinem življenju.« »Ej, prijatelj! Vsa pota peljejo za kruhom. Vsi tisti, ki so odšli iz naših krajev, so ali za kruhom. Zapustili so domove, zapustili starše, zapustili žene in otroke in šli so v svet, v svet za kruhom, ker ga doma ni bilo dosti. Delali so, žuljeve roke so imeli, pa vseeno niso dobili dovolj kruha za ta trud. Tako je, vidiš, moj dragi Jože!« »In med vsemi tistimi sva tudi midva, hočeš reči,« je pripomnil Jože. »Tako je! Vsaka ptica hoče imeti svoje gorko gnezdo. Istotako si človek išče in med temi iščeva tudi midva.« Besede Janeza Brinarja so na Jožeta tako vplivale, da ga je naravnost vzljubil. V nadaljnjem pogovoru sta Jože in Brinar sklenila, da bosta v Ameriki delo iskala skupaj. Niti Janez, niti Jože ni zapazil, da je vlak zapustil slikovito Švico in da sta se nahajala že na francoskih tleh. Hitrost vožnje pa je vzbudila obeh iz zatopljenih misli in pogovora. Jože je gledal skozi okno kupeja in videl, kako frči drevesa mimo vlaka in kako se spreminja slikovita pokrajina. Tovarne, dimniki, hiše so letele mimo vlaka kakor pisani golobi. Ves drug svet se jima je zdel. Ko je stopil sprevodnik vlaka v vagon in revidiral vozne listke, je Jože opazil, da ni videti več onih vojaških kretanja kakor doma in prej med vožnjo. Neko uglašeno vljudnost, fine manire in elastičnost je opazil na službenem osebju. Jože se je veselil, mislil si je, no, kmalu smo v pristanišču, tam dobim Lenčko. Prehitel pa je ves dan. Vso noč so letele luči mimo vlaka, kakor da bi se zvezde utrinjale. Šele proti jutru so pršli na cilj v pristanišče Cherbourg. Zarano zjutraj je nastalo vrenje krog izseljenskega doma. Jože in Brinar sta bila prva na nogah. Ko sta se opravila in šla ven na prosto, ju je zlato solnce s svojimi toplimi žarki obsijalo. »Lep dan je, kajne Jože?« mu je Brinar rekel. »Da, za odhod kot nalašč, bova vsaj kaj videla. Včeraj je itak ves dan deževalo,« mu odgovori Jože. Kmalu nato pa sta slišala uslužbenca, ki je klical za odhod v pristanišče k parniku. Vsi izseljenci so se zbrali in uslužbenec je postavil po dva in dva skupaj, nato pa so odšli proti pristanišču. »Glej, Jože, koliko je parnikov, kateri neki je tisti, ki nas popelje v drugi svet?« »Bomo že videli,« mu Jože mehanično odgovori. Njegove misli pa so švigale le tja do njegove žene. »Ali jo bom videl, ali je že tu?« Le to je ugibal. V pristanišču, ko so prišli do parnika, je šlo vse gladko. V kratkem času so bili vsi že vkrcani. Jože sam ni vedel, kako je prišel na parnik, ker njegov pogled so leteli kakor blisk po vsej ladji, da bi ugledal svojo ženo Lenčko, pa ves trud je bil zaman. Lenčke ni nikjer opazil, prosto zibati po parniku pa ni mogel. Tam, kjer so bili vkrcani oni, ki so jih avtomo bili pripeljali v pristanišče, ni smel. Ker se je gospa peljala na parniku, tam ni bilo prostora za navadne zemljane. Jože se je udal usodi in se tolažil s tem, da v Ameriki pri izkrcanju gotovo pride z Lenčko skupaj. Po nekako dveh urah čakanja je zatulila sirena s svojim zamolklim glasom, čakala so še nekaj časa in sirena je zopet zaječala. Sedaj pa so začeli stakati stroji in parnik se je jel odmikati. Jože in Brinar sta pa zaklicala: »Pozdravljena, stara domovina!« Parni stroj v ladijskem trupu so vedno bolj hiteli stokati in to stokanje je kmalu spremenilo v neko brnenje. Parnik si je oral svojo cesto, za njim pa se je pletel srebrni trak iz morskih pen. Jože je postal nekako potrt. Brinar je opazil in ga skušal spraviti v dobro voljo. »Povod za razlika, tudi tu jo vidiš. Ljudje, ki gredo za kruhom, se vozijo kakor natovorjeno blago. Oni pa, ki nič ne ustvarjajo in samo uživajo in se vozijo samo zato, da čas preganjajo, pa sede v razkošnih hotelih, igra jim godba in se veselijo.« S temi besedami je Brinar zbudil Jožeta iz globokega premišljevanja. »Glej, tudi jaz sem to premišljeval, kaj hočeš? Dokler se delavstvo ne bo zavedalo, da sta le dva razreda med ljudmi, bo vedno tako!« »Bog je svet tako ustvaril, in pri njem si mora vsak sam pridobiti srečo,« je Brinar pripomnil. Jožeta so te besede silno iznenadile, postal je nemiren. Brinar je vedel, da nabira za njega besed. »Da, ti vidiš one, ki pri obilnem izhan sede, ti vidiš pravice, da je povod razlika in pravi, da si mora vsak sam iskati srečo pri Bogu. Poglej one Poljakinje tam z otrokom v naročju, jo opazuj, koliko trpi, da svojega otroka ne prekrmila. Na njenih ustnicah lahko opaziš vroče prošnje do Boga, da bi ji dal srečo in zdravje, njej in otroku. Ali misliš, da je ona šla dela dene moliti? Ona moli in vzdihuje proti Bogu, odkar je začela govoriti. In kje! Ni še prosila milosti. Le premišlj nje trpljenje, njeno dolgo pot, ki jo mora ravno napraviti, da pride do koščka trdega kruha. Nasprotno pa oni, ki se peljejo gori nad nami, ki jim vrši godba, da si krajšajo čas, ki ne vedo, kaj je trpljenje, kaj je biti lačen! Ali si te vidi, da bi kdo od njih pobožno vzdihoval proti nebu? Ne! Ampak zasmehujejo tiste, ki se z Bogom tolažijo in od njega pričakujejo boljše časov.« »Jože, ti tako govoriš, kakor da bi ne bilo Boga!« »O, da, Bog je, nebesa so, tudi pekel je, vse to eksistira. In vse to so ustvarili oni, ki omamljajo s tem vedno ljudstvo, omamljajo zato, da bi ne imelo časa zavedati se svoje moči!« Brinarja so Jožetove besede ganile v globoko premišljevanje. Končno mu pa pravi: »To pa tako bilo in tako ostane; nam je tako usojeno.« »Je bilo tako in je tako! Do bilo je tako, bilo je že slabše! Bili so sužnji, s katerimi so trgovali kakor z blagom. Danes tega ni več, vsaj v civiliziranem svetu ne. Ni se pa suženjstvo odpravilo z uzakonjenjem, temveč s uporom, s spoznanjem sužnjev samih.« »In kaj pa smo danes drugega kakor sužnji?« mu Brinar vpade v besedo. »Res je, tudi danes smo sužnji, četudi v drugi obliki. Pa tudi to se da in se bo odpravilo, kadar bo zavednost delavstva dozorela.« »In kako naj to dozori?« »Dozorelo bo gotovo; čimbolj se bo delavstvo oklenilo svojih delavskih organizacij, tem prej bo osvobojeno.« »Pri nas imamo toliko delavskih organizacij in vse kup imajo nič posebnega haska,« pravi Brinar. »Vem tudi to, da imate v vsaki fari organizacijo, ki jo vodi župnik ali pa kaplan. To pa niso razredne organizacije! Delavska organizacija je le tista, ki stoji na razrednem principu, kajti kapitalizem ne zbira na eni, delavstvo pa na drugi strani. In vse te more biti!« Ves dan sta Jože in Brinar razpravljala o teh problemih, parnik pa je rezal nemoteno globoko v morje svojo brazdo, za parnikom pa se je v solnčnih žarkih lesketala srebrna cesta, ki je daleč zadaj izginjala. ==XVII. Drugo potovanje== Parna lokomotiva je bruhala iz dimnika cele kolobarje dima in pare proti nebu, kakor da bi imela neko jezo nad njim. Tudi ne ustavila na vsaki postaji, dostikrat je kar po deset postaj izpustila, češ, kdo pa ste vi tukaj, da se bom zaradi vas ustavljala. Tudi na hitrost se ni ozirala. Tekla je kolikor je pač mogla. Od Trsta do Solnčnic Gore se ni ustavila, Gorica pa samo minuto in drdrala je naprej do Jesenic. Po Jesenicah pa je zopet po kratkem oddihu zapeljala v karavanški predor na Hrušici in po par minutah zagledala v Podrožici kraj, kjer je nekdaj nahajala Miklova Zala, ki je bila boje najlepše deklo v tem kraju in ki so jo hoteli Turki za vsako ceno imeti. Tudi se ni ustavila, temveč sopihala je naprej, naprej, ker se mudi, kajti v vlaku, ki ga vleče, so sami boljši ljudje, ki se vozijo z ekspresom. V drugem vagonu prvega razreda je sedela konzulatova madama z mladim, elegantnim gospodom. Imela sta sama cel kupe. Zastori so bili zagrnjeni na obe strani. Radovedni sprevodnik pa je stal na koridorju in tiščal svoje uho na vrata. Nič ni slišal, le sem in tja kak tlesk poljuba. V tretjem vagonu drugega razreda pa sta sedeli stara Marta in Lenčka z obema otrokoma. »To jih mora veliko stati ta izlet?« je rekla Lenčka Marti. »Beži, beži, niti beliča jih ne stane. Konzulu napravi račun in mu je vse povrnjeno,« ji odgovori Marta. »Ali tudi za naju dve?« »Gotovo, drugače naju ne bi vzel seboj. Služinčad vendar dobi kjer hode.« »Silno me skrbi za Jožeta, kje neki se že sedaj nahaja? Jaz kar pravim, da se mi pred očmi odpeljem po morju kakor on,« tako je Lenčka tarnala Marti. »Ne bo tako, Menčka, ker naš gospod se nahaja po uradnih opravkih v Parizu in kdo ve, če ga ne bomo še tam morali čakati.« »Mislite?« »Prej ko ne, da bomo ostali nekaj dni v Parizu!« ji pritrdi Marta. »Ko bi to vedela, bi rajši šla z Jožetom, kdo ve, če se sploh še kdaj srečava!« »Beži, beži! Bog vaju je skupaj spravil in Bog vaju bo povezoval, da bosta živela skupaj. Bog svetega zakona ne pusti razdvojiti. Le zapomni si to, Lenčka!« Ko je vlak drdrdal od Bleda proti Jesenicam, je Lenčka Marto nenadoma prijela za roko in jo pokazala: »Vidite tamle pod ono planino — kaže na Zelenico — tam sem pa jaz doma.« »Krasni kraji so to!« ji odvrne Marta. »Da, tam je moj raj, moj Jožetova domovina.« »Hm, domovina!« »Da, domovina, moj rojstni kraj,« in pri teh besedah so Lenčkine oči v rosi zaigrale. »Kaj si naredila, Lenčka, da se jokaš?« se nad Marto začude mali Bill. »O, nič, pri oknu se je uščipnila, le ne hodi vedno k oknu, da se tudi tebi kaj ne zgodi!« je Marta pokarala otroka, ki se pa ni veliko zmenil zato. Ekspresni vlak je hitel proti Malnici in Visokim Turam, ko je dospel v Isel, je dalj časa stal; veliko gospode je izstopilo in vstopilo na tej postaji. »Kaj neki je ta postaja, da toliko gospode izstopa in vstopa?« je Lenčka vprašala Marto. »Ah, Ital, tu hodi na oddih naš presvetli cesar Franc Jožef, gotovo je tudi sedaj tukaj, ko je toliko visokih oficirjev izstopalo in dva generala sta bila poleg.« Lenčka ni poznala oficirskih stasar, zato ji je Marta hitela kazati, kaj je ta ali oni. Tudi oni elegantni gospod, ki je sedel z gospo konzulo, je tu izstopil. V slovo ga je gospa objela s poljubom in ko je bil že zunaj, je šel še enkrat proti oknu kupeja in gospej enkrat poljubil roko. Seveda stari Marti kaj takega ni ušlo, in tudi to pot je gledala skozi okno. »Glej, glej, Lenčka, ta je pa tisti gospod, ki se je peljal z našo gospo.« Lenčka se nagne skozi okno in pogleda. »O tega gospoda sem že večkrat videla pri naši. To mora biti kak sorodnik gospe.« Marta se ji nasmehne: »Hm, sorodniki se ne pozdravljajo tako!« »Mislite, da mora biti kdo drug?« »Ej, Lenčka, gospoda ne poznata nobene morale. Gospa samo nam priporoča in govori o morali.« »In če bi gospod zvedel kaj takega?« »Lenčka, tudi gospod ni nič boljši, vsi so enaki.« Lenčka se je pri tem potopila v globoko premišljevanje in si je rekla, da bi Jožetu ne naredila kaj takega. Zvesto mu bom ostala do hladnega groba. Drveči vlak je prihajal naprej proti Solnogradu. Tam pa so izstopili. Gospa je poklicala pri vhodu stoječega hotelskega slugo in mu nekaj naročila. Hotelski sluga je takoj pograbil kovčke in nesel v svoj avto, nato pa Lenčko, Marto in otroke povabil in jih odpeljal v hotel »Sonnenwenden«. Gospa se ni peljala z njimi. V hotelu so bile nagrene tri sobe, dve za otroke in služinčad, ena pa za gospo. Konzulove gospe ni bilo ves popoldan videti, šele proti večeru je prišla v spremstvu z onim gospodom, ki je v Ital izstopil. V Solnogradu so ostali dva dni in dve noči. Lenčkine sobe z otroki je bila poleg sobe, v kateri je spala gospa konzulatova. Mejila je le tanka stena in sredi vrata, ki so bila zaklenjena. Lenčka ni dosti spala, niso trole skrbi za Jožeta, domalega vse noči je premišljala, kako in kje se snideta. Kar ji je Marta na postaji v Ital povedala o onem elegantnem gospodu, je Lenčka tu noč sama doživela. Tleskanje poljubov, vzdihovanje, smeh v sobi gospe konzulatove je motilo Lenčkine premišljevanje o Jožetu. Čez dva dni so se odpeljali iz Solnograda v Innsbruck in čez Švico na Francosko, pa ne v pristanišče Cherbourg, temveč v Pariz. Tudi v Parizu so ostali celih pet dni. Gospod konzul je imel tu uradne opravke in se je moral poprej odpeljati v Ameriko. Gospa je Lenčki povedala, da ostanejo najbrž en teden v Parizu. Lenčka je bila vsa potrta po tej novici, premišljevala je samo to, kdaj se snide z Jožetom. Sedaj pa, ko ji je konzulatova to povedala, je bila bolj potrta. Izkušena Marta je na Lenčki opazila to in jo vedno tolažila. Ravno je z njo, kakor da bi bila njena lastna hčerka. Lenčka se je udala usodi in se skušala sama sebe tolažiti. Mora pač tako biti, če ju je Bog zvezal skupaj, bo ju tudi poslal in k skupnemu življenju dovedel. Trnjeva pota so hoditi za kruhom, nam je že tako usojeno. Skrb je imela le za Jožeta, da se mu ne bi kaj pripetilo. Vzdih, ki jih je njena duša proizvajala, so bili le za njenega moža. Kakor kristal je bila njena ljubezen do Jožeta. Vse pa, kar je doživela na poti, posebno v Solnogradu, se ji je studilo. V njej je usahnilo vsako spoštovanje do konzulove gospe. Le navidezno jo je spoštovala, ker je morala. Niti Marti ni nikoli omenila o tem, temveč pustila je, da je v njej sami tlel ta stud. V Parizu so stanovali v enem najboljših komfortnih hotelov. Gospod konzul je že prej tam stanoval. Dan pred odhodom je dal g. konzul večerjo na čast madžarskemu konzulu. Dine se je pričel ob pol deveti uri zvečer. Razen hotelskih uslužbencev sta morali tudi Lenčka in Marta pomagati. Po večerji so pričeli pokati steklenice šampanjca. Na dineju je bilo kakih dvajset gostov, med njimi je bilo samo šest gospa, vsi drugi pa so prišli sami. Preneči šampanjec je razburkal kri od malega vsem. Fine manire, ki so jih prinesli s seboj, so začeli metati pod noge in razuzdanost je vladala vseskozi. Lenčka se ni videla nikoli kaj takega. Neki madžarski gost je vzel pepelnik in stresel čike od cigaret v kozarec, nalil vanj šampanjca, pomešal in nato odvil drugi kozarec, tako da se šlo videli, veljal nato zunanji stoječemu uslužbencu, naj vstopi in ko je ta z globok poklon vstopil, mu je velel, naj spije kozarec šampanjca. »Uslužbenec, ni hudega ukusa, prime za kozarec in spije se prikloni in odide. Pri omizju pa je nastal nepopisen krohot. Vsi so se naslajali ob tem. Lenčka je to dobro vedela, da pijančevanje in lepa čednost, posebno za ženske ne gresta skupaj. Vendar, ko je šla ven, ni pogledala ne na desno ne na levo, temveč pljunila je od studa nad družbo, ki ji mora služiti. Čez kake pol ure nato, ko je Lenčka stopila na mostovje pred svojo sobo, je prišel ven oni gospod, ki je prej dal kozarec šampanjca spiti uslužbencu, pogleda gor in dol, segel nato v listnice, vzel bankovec za sto frankov, kakor bi hotel in ji hotel stisniti v roke bankovec in jo potisnil v sobo. Lenčka se je takoj zavedla, kaj ji hoče in ga je osorno potisnila ven. Z vso silo jo je prijel okrog pasu. Lenčka pa je morala porabiti vso svojo moč, da se ga je otresla. Pri tem se je nad prepirjo spotaknila in padla. Lenčka pa je zginila v sobo in se zaklenila. Zjokala se je nad tem početjem. Čez nekaj časa pa je prišla g. konzula in pokarala Lenčko, zakaj je bila sirova z gospodom. Tedaj pa se je Lenčka spomnila Primečeve, ki ji je pripovedovala o velemestnem življenju. ==XVIII. Ob kipu Svobode== Z jugozahoda so se kopičili na nebesni obali črni oblaki, ki so zavzemali čedalje večji obseg, se bližali in bliskali, tako da so zatemnili vseprek. Švigi bliska so osvetlili najostrejše nebotčnike, morski valovi so postajali vedno večji in z vso jezo so butali ob parnike, ki so bili usidrani v pristanišču, s peno jezno so klicali druge še večje valove, ki so se bližali pristanišču, na pomor. Redke debele kaplje so se spremenile v ploh, ki jo je spremljalo pretresujoče grmenje. Na parniku se je vse poskrilo pod streho. Ura je bila dve popoldan, nastala je taka tema, da so morali vse luči prižgati. Cele dve uri je trajala ta nevihta. »Lep sprejem, kaj ne, Jože? To ne pomeni nič dobrega!« »Hm, je pač povsod enako, kaj misliš, da v Ameriki ni neviht? Nevihta nikjer nič dobrega ne stori, ne tu v Ameriki in ne pri nas!« mu Jože mehanično odgovori, njegove misli pa so plavale vse drugod; imel je še vedno iskrico upanja, da se nahaja Lenčka na parniku. Med tolikšnim številom potnikov je vse mogoče, da se nahaja tudi konzul s svojo družino in da ji pa zdaj zagleda Lenčko. Ko so se potniki I. in II. razreda izkrcavali, so Jožetove oči neprestano švigale semintja, toda vse je bilo zaman. Brinar ga je pustil in ga ni hotel motiti toliko časa, dokler ni šel zadnji potnik v premstvu dveh policistov in dveh detektivov. Bil je slok, elegantno oblečen delavec neke »Ameriške banke«. Potniki I. in II. razreda so bili hitro izkrcani. Izgnali so drug drugega z avtomobili v velemestnem vrvežu. Druge izseljence pa so potisnili skupaj in jih odvedli kakor drobnico, ki jo privedejo na semenj, da jo prodajo. Šele drugo jutro ob devetih sta s to gmoto stopila na suho Jože in Brinar. »Jože, glej no, svojo suknjo si strgal na levi strani!« Jože se ozre, pogleda in potipa ter opazi, da je imel na levi strani pod žepom prerezano suknjo in da mu manjka listnica. Postal je kakor okamenel, ozrl se je na Brinarja in videl pri njem tudi isto. »In ti?« Brinar naglo pogleda in vidi tudi pri sebi enako usodo. Oba sta bila okradena. Najhuje je bilo to, ker sta imela v listnicah naslove svojih znancev v Ameriki. Toplo sta zrla drug v drugega. »Kaj sedaj?« pravi Brinar Jožetu. »Kaj sedaj? Sedaj ni drugega izhoda, kakor da primeva za vsako delo, da vsaj toliko zasluživa, da moreva naprej. Druge pomoči ni!« »In delo, ki ga dobiva, niti vprašati ne znava zanj,« pravi Brinar ves obupan. »Hm, kaj sedaj, sedaj se morava pač pobrigati, da prideva hitro do kakega dela in da prideva pod streho, tu na cesti ne moreva ostati!« Zadnje Jožetove besede so bile bolj osorne. V takih momentih Jože nikdar ni izgubil poguma, bil je bolj vajen velemestnega življenja kakor Brinar, ki je bil prvo pot v svet. »In kaj naj počneva, ko sva brez vseh sredstev, ne ve tudi le pojavlja?« »Kaj naj počneva? Jutri navsezgodaj morava dobiti kako delo in potem bova že videla, kaj bo; le ne obupavaj kakor otrok,« ga Jože tolaži. »Lopov, ki ti kaj takega naredi, da ukrade revča,« vzklikne obupno Brinar. »To je šola, v kateri se boš naučil, da ne pride vse zastonj in kdo ve, koliko se jih še naučiva!« mu pravi Jože, ki je zbral v sebi vso energijo, da premagata vse neprilike. Vso noč sta ostala v pristanišču, sedela sta na svojih kovčkih in dremala do jutra. Jože vstane prvi in se obrne proti Brinarju ter mu pravi: »Ti bodi pri kovčkih, grem jaz malo naokoli, da pogledam, kaj se da ukreniti, mogoče dobiva kako zaslino delo.« Jože je hodil gor in dol po pristanišču. Pri nekem parniku, ki so ga natovarjali, je slišal kričanje nekega priganjača, besede so se mu zdele razumljive. Priganjač je kričal v italijanskem jeziku. Jože postrmi in gleda na parnik. Ko se je oni priganjač obrnil proti njemu, ga je vprašal za delo. Priganjač ga vpraša, če je sam. Jože pa mu odgovori, da sta dva. »Takoj lahko pričneta,« mu pravi ta. Jože skoči nato po Brinarja in sta šla na delo. Globoko dol v parniku je bilo petdeset vagonov riža, ki ga je bilo treba premetati od zdalj na gornjo etažo. Dobila sta vsak eno veliko lopato, s katero sta metala riž. Priganjač je šel to vedno prepočasi in venomer je kričal nad delavci, da prepočasi mečejo. Dolg se je zdel dan Brinarju, Jože pa ni rekel ničesar. Zvečer sta dobila izplačan in drugi dan sta zopet na delo, delala štiri dni, četrti dan pa je delo bilo končano. Jože in Brinar sta imela par dolarjev za silo. »No, jej,« pravi Jože Brinarju, ki je sedel in topo gledal predse, roke so mu visele, kakor da bi ne bile njegove, niti čutil jih ni, dlani pa je imel vse mehurjaste od lopatnega držaja. »Vidiš, tako se človek uči živeti, trnjeva pot je pot za kruhom! Tudi v Ameriki ne cedi izpod vsakega kamna med. Pa bo že bolje, le potrpljenja, Janez!« »Ne vem, če bivva zmogla,« mu odgovori Brinar. »Kaj zgubljena?! Ljudje, ki ničesar nimajo, ne morejo ničesar zgubiti, morejo le pridobiti. Glavno je to, da si pošten, stalno delaj, potem si že urediva. Vsak začetek je težak. Pa kaj hočeš, vse morava premagati, druga izhoda tu ni.« Tako je Jože tolažil Brinarja in pri tem razmišljal, kaj bi storila. Tudi Jožeta je skrbelo, vsekakor pa tega Brinarju ni hotel pokazati. Jože je križaril s svojimi bistrimi očmi vsespo vod. Zapazil je gruče petnajstih ljudi, med njimi enega, ki je veliko govoril in z rokami kazal in mahal. Približala se je tej gruči in jih poslušal. Eden med njimi se obrne proti svojemu tovarišu in mu pravi: »Če je tako, pa gremo! Tine, najbolje storimo, da gremo, vzem jaj nekaj časa,« mu odgovori drug. Jože pristopi in vpraša: »Kam pa nameravate iti?« »V Pittsburg, na delo v Bridgeville v nedeljo,« reče drugi. »Kaj pa je z vami, ali bi tudi vi šla z nami?« »Saj jih več potrebujete, kar z nami idita da nas bo Slovencev več skupaj, sedaj sva samo dva, potem bomo pa štirje!« Drugi se obrne proti Jožetu: »Le pojdita z nami, nas bo več! Odkod pa sta?« Jože mu odgovori: »Jaz sem od Gorenje, moj tovariš pa je tam od Ribnice, iz Dolenje vasi!« »He, ne, jaz sem pa tam iz Ljubljane.« »Prav iz Ljubljane?« ga začudeno vpraša Jože, ker ni se tako mislil, da Ljubljančan ni za trudnik, kvečjemu bi bil iz ljubljanske okolice in bi znal rezati žito. »Ne, ne prav iz Ljubljane, iz Horjule sem. Glavan se pišem, odkod pa si ti?« »Iz Kovora pri Tržiču, če ti je kaj znano.« »Tam še nisem bil, pač se večkrat v bližini, z očetom sem delal v Brezjah in Mariji Pomagaj. Moj oče me je večkrat zaposlil, če sem bil bolan, dostikrat sem se prehladil in kar vso zimo kašljal. Domač se nisem mogel sel, pa sem se vedno zdrav.« »Ali pa pomagaj lipov cvet, ki tu ga ima kuhati, ali pa mamka boljša na Brezjah, nekaj je že pomagalo!« se je Jože z Glavanom pošalil. »No, fini fant si, ti moraš z nami!« mu reče Glavan. Jože in Brinar sta spravila toliko denarja skupaj, da sta plačala železnico in se peljala z ono grupo ljudi v Bridgeville. Tam so takoj tretji dan stopili v delo. ==XIX. Na delu pod zemljo== Že ob prvem uri dopoldne se je Jožetu in Brinarju pokazala prava prijateljska slika. Ko sta bila poslana iz glavnega rova v stranski rov, so iz tega prinesli na nosilkah dve delavca. Prvi je imel na desnem členku levo nogo popolnoma odtrgano, zavezana je bila z umazanimi cunjami. Pod kolenom so mu odrezali spodnje in gornje hlače. Na spodnjih hlačah, ki so bili iz opranega platna in domač tkanine, je razodevalo, da mora biti ponesrečenec v bližini Brinarja doma. Jože je Brinarju tudi na to opozoril, Brinar pa ni rekel ničesar, gledal je osupel in šel naprej po rovu, Jože pa za njim. Ko sta dospela do onega kraja, kjer jima je bilo odkazan delo, pravi Brinar Jožetu: »Ali kaj čutiš?« »Da, nekak žveplen duh je tukaj, kajne?« Medtem, ko sta se razgovarjala, je stopil človek v visokih škornjih in zakričal nad njima: »No, kaj je z vama? Ali mislita pričeti z delom? Tu ni časa za razgovore!« Utišnila sta, Jože in Brinar pljuneta v roke in zgrabila lopate ter hitela nakladati na kopano v hunte. Bila sta začetnika in take niso pustili do vrtaža. Dela sta, pridno delala, naredila sta več kot druga dva. Le v pljučih sta čutila neko prasketanje, sunk si bil pri vsaki večji vdihljaji. Zvečer, ko sta šla z šihta, pravi Brinar Jožetu: »Tu pa ne ostati, nezdravo delo je to, niti tobak mi ne diši. Zdi se mi, kakor da bi žvepleno vodo pil, taka usta imam.« »Hm, kaj hočeš, počakajva par dni, da prideva do najbolj potrebnega denarja, potem poiščeva kaj drugega.« Drugo jutro sta šla zopet na delo in zopet nakladala ves dan. Zvečer, ko sta šla domov, sta se seznanila z več Slovenci. Jože je skril svojo bol v srcu, vedel se je veselo in korajžno. Vzljubili so ga njegovi sodelavci, prvi dan ko je prišel mednje. Brinar je postal bolj otožen. Ameriko si je predstavljal drugače, spoznal je takoj, da ameriški kapitalisti bolj intenzivno izkoriščajo delovno moč, da ne poznajo človeka kot človeka, da ima pri njem vrednost le toliko časa, dokler daje skok od sebe in da se ga nato, ko nima več delovne moči in je slab, vrže na cesto kot odveč trošno. Spoznal je, da je v Ameriki življenje mnogo krajše, vse to mu je rojilo po glavi. Jože je to nasprotno skrival, zavedal se je pa tega bolj nego Brinar. Ko so sedeli krog mize, ni Jože toliko spraševal, semintam se je pohvalil in se delil indiferentnega, toda v njegovih možganih je delovalo, delalo neprestano. Njegovi sodelavci so ga smatrali za človeka, ki nima nobene zavednosti in ki hodi mimo dnevnih dohodkov. Rudar Glavan, ki je bil tam nekje od Horjula doma, pa je sodil Jožeta drugače in sklenil je, da se hoče z njim bolj razgovoriti. S tem namenom je sedel poleg njega. »Kako se počutiš tu pri nas v novi domovini?« ga vpraša. »Hm, povod je enako, človek sam sebe goljufati in nalaga, da je tam ali tukaj bolje, pa je povsod ena in ista.« »Kako misliš, to tu se vendar bolje zasluži kakor pa v stari domovini, ali ne?« »O da, tudi v stari domovini se za petdeset kron dobi več kot pa za deset, kaj ne?« mu Jože smeje odgovori. Glavan je hotel poznati Jožetovo notranjost ter ga nadalje vprašuje: »Ali si pri kakem društvu že vpisan?« »Ne.« »Pa bi pristopil k društvu sv. Barbare.« »Ne.« »In zakaj pa ne?« »Svetnike in svetnice rabijo oni, ki so si jih ustvarili. Delavec pa potrebuje drugih društev in organizacij brez svetnikov in svetnic, potrebuje vero v svojo moč, to jo potrebuje!« Glavan je Jožeta verno poslušal in potiral njegove besede. Brinar se pa oglasi: »Ej, Jože je brezveren! Nato prosi njega: »Ej, zato se ti tako slabo godi, še rad boš molil in veroval.« Jože se nasmeje, Glavan pa čaka, kaj mu odgovori; ker pa je molčal, mu pravi: »Nekoliko vere pa je potrebno.« »O seveda, kdor veruje — bo zveličan — kdor pa ne, bo pa pameten, torej kdor hoče biti zveličan, ta mora verovati — pa tudi v sv. Barbaro,« se je pošalil Jože z Glavanom. Glavan je Jožeta spoznal, da ima opraviti z zavednim delavcem. Videl je pa tudi, da je Brinar z indiferentizmom prepojen in da je dostopen za vsako pametno delo ter udan Jožetu. Ko so se razhajali, je Glavan povabil oba, naj tudi drugi dan prideta, da se še kaj pogovorijo. Tako sta Jože in Brinar hodila na delo v rudnik dan za dnevom. Pogovarjala sta se le redkokdaj o svojih ženah, zato je bilo premalo časa, ker so ju zaposlili predvsem dnevni dogodljaji in pa miselnost za kakšno drugo stalno delo, ker Jože ni nameraval ostati v rudniku, Brinar pa je vedno storil to, kar mu je Jože svetoval. ==XX. Dva svetova na ladji== Drugi dan sta dobili Lenčka in Marta nalog, da imata do treh popoldne vse pospraviti, ker se nato odpeljejo v pristanišče. »No vidiš, Lenčka, sedaj pa gremo za tvojim možem,« jo je tolažila Marta. »Kdo ve, če ga najdem. Bogve, kje se nahaja.« »Beži, beži, noben človek se ne zgubi, da bi ga ljudje ne našli.« »Toda kdaj ga najdem, to je tisto!« »Le potrudi se, Lenčka, čimdalje, tem slajša je ljubezen.« »Tolažim se neprenehoma —« »Saj ti ga ne bo treba iskati, Jože te že sam poišče.« Te besede so bile za Lenčko kakor od sončnega pekola rož hladen dež. »Ah, da bi se to res izpolnilo!« »Gotovo se bo, božja usoda bo zahtevala,« ji reče Marta. Popoldne so se odpeljali v pristanišče Cherbourg in se vkrcali na parnik »Berengaria«. Lenčka si je parnik že čisto drugače predstavljala, ona ni vedela, da se pri razred na parniku prav nič ne razlikuje od komfortnega hotela, mnogo dekorativnih stvari je videla, ki so daleč prekašale hotelske oprave. Radovedna pa je bila, kako se je Jože vozil na parniku, hotela je to videti. In že tretji dan, ko se je že malo udomačila na parniku, je skušala priti v tretji razred, ni pa vedela, kako bi to napravila. Izdala je Marti svoj namen. Marta je to hitro poskrbela, pokimala je nekemu uslužbencu in mu povedala, kaj bi rada. Uslužbenec jo je vodil po vežjih stopnicah dol v splošni prostor tretjega razreda. Lenčka je videla, da sta tudi na parniku dva svetova. Ogledovala je potnike in poslušala njih govorico, ki je pa ni razumela. Pri neki ženski, ki je sedela na svoji prtljagi in dojila šest mesecev starega otroka, druga dva pa, eden dve in drugi tri leta star, sta se pri njej igrala in se pogovarjala z materjo. »Mama, ali bomo kmalu v Ameriki — pri atku?« jo je vprašal starejši. »Kmalu, kmalu, le priden bodi,« ga je potolažila mati. Lenčka je slišala, da govore slovenski in je le še postala pri njej. »Od kod ste?« jo je nenadoma vprašala Lenčka. »Tam od Višnje gore, če veste kje je to.« »Imate gotovo moža v Ameriki, kajne?« »Je, že čez eno leto je tam, sedaj pa je poslal denar in pisal, da naj pridemo za njim.« »Težko je potovati z otroci,« ji reče Lenčka. »Težko, težko, pa kaj hočete, ko smo pa morali od doma.« »Morali ste?« »Seveda, dolga je bilo pri hiši toliko, da so nam jo prodali.« »Ste imeli gotovo nesreče, da ste se zadolžili?« »I seveda, v farovžu sem že star dolg prevzela, takrat ko sva se vzela, potem pa nekaj zaslužka ni bilo, pri štacunarju pa je dolg rastel, poginila nama je nato še krava, morala sem moko za otroke jemati od soseda in tako je šlo, dokler je šlo.« »Pa denar za potovanje v Ameriko?« »I saj veste, to je ostalo od prodaje hiše, saj so nam itak dali zanjo, kolikor so hoteli. Stodvajset kron nama je dal štacunar, s tem se je šel on v Ameriko.« »Pa vam je to kaj poslal?« »O da, saj on je dober človek, samo trpi veliko, v vsakem pismu piše, kako težko delo ima.« »Kaj pa dela, ali vam kaj piše?« »Tudi to piše, v rudniku je, to je menda nevarno in težko delo.« Pri tem si je Lenčka mislila, da bi le Jože preveč ne trpel in da ne bi del delati v kak rudnik. Dalj časa se je Lenčka razgovarjala z žensko. Potolažila si je tudi svojo srčno bol in se naposled poslovila od nje. Žena pa ji je rekla, naj se kaj pride, kadar ji bo čas dopuščal. Vsak dan popoldne, ko je imela Lenčka čas, je obiskala doli v tretjem razredu mlado mater, veselje pa je otrokom prinesla peciva. Otroci so se je privadili in vedno povpraševali, kdaj pride teta. Lenčki pa je to prišlo prav, ker se je s tem posvetom vsaki dan malo razvedrila. Tako so trajali s tem obiskih vseh devet dni na morju. Dosti je žena povedala Lenčki o svojem trpljenju. Pa tudi Lenčka je njej vse zaupala. Skubena žena je sama na Lenčki opazila, da trpi in spretno jo je znala tolažiti. Ko je nekoč Lenčka tarnala, da jo tarejo skrbi in neskončni dolgčas po možu, ji pravi žena: »Oh, gospa, ne imejte toliko skrbi, vi ste mlada, polna življenja in kar je glavno, nimate otrok!« »To je, vendar pa težko prenašam!« »Privadila se boste že vsega. Ljudje, ki so obsojeni iti za kruhom, imajo mnogo trnjevih potov, preden pridejo na gladke steze. Vam pa je življenje odprto, še upanje imejte.« »Hm, bomo videli, če bo jutri kaj časa, vas pa obiščem. Pravijo, da pridemo jutri na večer v pristanišče.« »Tudi jaz bi bila rada že na cilju. Sem že kar okamenela v tej podvodni ječi.« »Zbogom, gospa,« in Lenčka je smuknila po stopnicah navzgor. Drugi dan proti poldnevu je gospod konzul naročil Lenčki, naj spravi vse v red, ker se proti večeru že izkrcajo. Lenčka je Marti to sporočila in jo prosila, da mesto nje par ur popoldne vse potrebno uredi, ker bi rada še enkrat obiskati ono ženo v tretjem razredu. Lenčka je vse pospravila kar je bilo v kabinah, ki so bile konzulu na razpolago. Več otroških stvari, za katere je vedela, da ne bodo več rabile, je zavila v papir in nesla otrokom one žene v tretjem razredu. Ko je bila že gotova, je urno skočila po stopnicah v morske katakombe. Otroci so jo že od daleč zagledali in klicali: »Teta, teta pride!« »Še pred večerom smo v pristanišču! Kmalu smo rešeni. Naš gospod nam je naročil, naj vse pospravimo,« je Lenčka pripovedovala ženi. Medtem pa sta se oba otroka obesila in jo vlekla k tlom tako radostno, kakor da bi res bila teta. Lenčki pa so od radosti zaigrale oči v morju solz. Razdelila je jima, kar je prinesla seboj. »Hvala vam lepa, gospa. Veliko ste mi olajšali to dolgo potovanje.« Tudi te njene, vase tolažilne besede so bile zame kakor kapljice na izsušeno zemljo in iz katere črpa hrano vsa roža. Upajmo, da se še kdaj srečamo v življenju.« Tako ji je rekla Lenčka, nato pa se je prisrčno poslovila. Zamolkli glas parne sirene je Lenčko zbudil iz njenega premišljevanja in ji naznanil, da se bliža nova domovina, ki ji je zbrala njen ljubljeni mož Jože. Bila je polna utuh, mislila je, da jo Jože na obali čaka in jo vroče pritisne na svoje prsi in poljubi. Ali bila je to le iluzija. Ko se je parnik ustavil ob pomolu in so se izkrcali, so sedli v avto in še to stalno na peronu železnice, ki jih je prav tako naglo odpeljal v Washington. Od tam pa zopet v avto in v hotel. Vse je šlo z neko naglico, ki je Lenčka ni znala slediti. Šele po par dnevih je pričela razmišljati, kje se nahaja. ==XXI. Veselo pismo== Brezskrbno je je prešel mučiti dolgčas, dan za dnem je vedno bolj trpela. V njenem srcu je zavladal obup. Mučili jo je nemir, a znala ga je skrivati. Nihče ni vedel, koliko trpi. Počasi je pričela veneti. Obledele je, kakor cvet brez solnca. Njeno trpljenje ni hotelo ponehati. Vedno globlje je jo je zbodalo v srcu. Preteklo je že šest tednov. Vroč avgust je vso konzulo družino izvalil v kopališče, le Marta in Lenčka sta ostali doma, da v tem času prečistita stanovanje. Lenčka je postajala od dne do dne bolj otožna, jela je posedati in pri tem zatopljena zrla v tla. Marta jo je večkrat skušala spraviti v dobro voljo in največkrat se ji je to posrečilo, vendar pa vedno redkeje. Zvečer sta sedeli na balkonu in Marta je listala koledar, ki ga je prinesla se s seboj. Neki torek pa Marta vrže koledar na mizo in skoči k Lenčki, jo prime krog vratu: »Ti draga, jutri je tvoj god, pa nič ne poveš!« Lenčka se obrne proti Marti: »Da, moje mame god je in moj. Mati mi je na ta dan vsako leto spekla potico. Res črna je bila, vendar slajša od bele v tujini.« Ko sta tako kramljali, zapoje nenadoma hišni zvonec. Marta, ki je bila bližje vrat, gre odpreti. Pismonoša jo vpraša po Heleno Poznik, Marta pa vzame pismo in urno steče k Lenčki: »Joj, mogoče je Jože pisal.« Ko pa pogleda pisavo, vidi, da ni njegova. Urno odpre pismo in prvi pogled pade podpis. Podpisana je bila Alfreda. Nato pa čita: »Draga mi prijateljica Lenčka! Upam, da te moje pisemce dobi. Obenem ti naznanim, da se nahajamo čili in zdravi, tako tvoj mož Jože kakor tudi jaz ter težimo, da prideš k nam prej ko mogoče. Posebno pa želi to tvoj mož. Sporoči, kdaj prideš, da te počakamo. Do tedaj zdrastvuj! Alfreda. (Po naročilu Tvojega moža.)« Lenčka je ostrmela in ni vedela ali naj verjame svoji sreči. Kmalu pa se je zavedla, rdečica jo je po licih oblila, čutila se je močno in pričela popravljati svoje stvari za odpotovanje. In zvečer, ko se je vrnila konzulova družina domov, je gospej takoj sporočila, da odide v svojem možu v Pittsburgh. Lenčki je življenje in odtoklo. Pohitela je v pisarni urad in oddala brzojavko na Alfredo, da sta »takoj odpelje v Pittsburgh«. Marta je imela polne roke dela, pomagala je Lenčki in jo spotoma tudi učila, kako naj potuje. Skrbela je zanjo in vesela je bila, da je že vse to uploklo, ker je Lenčki vedno pripovedovala. Težko sta se ločili, vendar pa sta bili obede veseli. Pred odhodom jo je Marta poljubovala, kakor da bi bil to njen otrok. Naposled ji Marta pravi: »Saj se bomo še videli, mogoče prej, ko jaz mislim!« Lenčka je nekako začudeno pogleda: »Videli?« »Da!« »Kako to?« »Imam pač tak vtis, moja slutnja se vedno izpolni.« »Vesela bom, če se res še kdaj vidiva!« Tudi Marta in stisne ji še enkrat roko. Lenčka se je nato odpeljala in še dolgo je gledala pri oknu ter mahala z robcem v slovo … ==XXII. Svidenje== Nedelja je bila, solnce se je že navsezgodaj smejalo; na tovarniških dimnikih so se kadnice strelovodov svetile, dimniki pa so bili zaviti v črn prah, ki se je v valove lesketal. Jože se je prejšnji dan udeležil, da vstane zarana in gre ven, ven, kjer pleše solnce po zeleni zemeljski odeji. Jože je rad hodil po polju in užival življenje, prirode okoli sebe. V Ameriki je bele spoznal, kakšno bogastvo tu v naravi, ki daje in gledal zlato klasje in bil je vesel kakor še dolgo ne. Ni pa sam vedel od kod to veselje, čutil je še kako boli srce, da nikoli ne polotila roke nanj. Sklenil je, da ostane ves dan zunaj in se vrne le proti večeru domov. Ko je gledal vzhajajoče solnce, tedaj je dejal sam pri sebi: »In bo! Bo izšlo solnce tudi za nas, solnce svobode!« Tako je Jože filozofiral in šel naprej po polju, pri tem pa se ni zavedal, da je bil že daleč. Oddaljen od svojega kraja je nenadkrat začul glasove godbe, ki so prihajali iz gostilne, do katerega je bilo še kaka milja. Jože je šel naprej v smeri godbe, kakor da bi ga nekaj tja vodilo. Ko je bil oddaljen še kake četrt ure, se mu je zdelo, da je vse bolj zagnetičen, tako in je vleko tja. Nevede je pospešil korake in že je bil tam, kjer so ljudje rajali, se zabavali in popivali. »No, zakaj bi ne šel mednje?« se je vprašal Jože. Na tej veselici je bilo več sto ljudi, cele družine so sedele krog miz in po travi v večjih in manjših skupinah. Tudi Jože je iskal, kam bi prisedel, da ne bi bil sam, da bi se lahko razgovarjal. Od daleč zagleda mizo, pri kateri so sedele same tri osebe, mož in dve ženski. Hipno je sklenil, da tja prisede. Ko se je približal na kakih petnajst korakov, je nenadoma ostrmel in vzkliknil: »Joj, ali je to mogoče, Lenčka in Alfreda!« Niso ga opazili, bili so v pogovoru med seboj. Jože je že stal tik mize, ko ga uzre Alfreda in glasno zavpije: »Jože!« Komaj se je Lenčka ozrla, so se Jožetove roke že oklenile krog njenega vratu in že so se ustnice spojile v dolg poljub — predno je mogla Lenčka spregovoriti besedico. Šele tedaj je pozdravil Alfredo in se predstavil njenemu bratu. »Si dobil pismo?« ga vpraša Alfreda. »Ne!« »Odposlala sem ga včeraj in ti naznanila, da je Lenčka pri meni.« »Mogoče me čaka doma, šel sem zgodaj z doma.« »Kje, kje je tvoj dom, kje si doma?« ga vpraša Lenčka. »Kje je moj dom, glej tam kot tvoj,« se pošali Jože. »No, seveda,« se oglasi Alfreda smeje. »Nisem tako mislila, kje si, kje se držiš, kje si v delu?« »Ne daleč od tu.« Jože je pričel razkladati, kako je prišel v Ameriko in kaj vse je doživel. Brat Alfrede ga je pazno poslušal. Jože se mu je dopadel in njegovo prostodušno pripovedovanje je napravilo nanj izredno dober vtis. Ko se je Jože nato z Lenčko razgovarjal, se je brat Alfrede nagnil do sestre in zašepetal: »Fin dečko je to, ta se bo kmalu udomačil v Ameriki.« »Saj sem ti pravila od njega, da je to zlat značaj!« »Ne bi si mislil.« »Ti mu moraš poskrbeti kako delo pri sebi.« »Bomo že kaj poiskali,« ji pravi brat. Dolgo v noč so še sedeli in se razgovarjali. Lenčka in mlada kriti svoje sreče, da sedi z Jožetom po tako dolgem času zopet skupaj. Tisti večer Jože ni šel na svoje staro mesto. Povabila sta ga Alfreda in njen brat, da je šel na njihov dom. Tudi doma so se dolgo pogovarjali. Naposled je Alfredin brat rekel Jožetu, naj kar ostane pri njih, da v par dneh že najde delo v jeklarni. Jože pa mu je dejal, da ima prijatelja, ki ga nerad zapusti, ker sta si usodo tako bratsko delila, da bi ga za enkrat težko pogrešal. Intenzivno se je to jako dopadlo, da se Jože tako toplo zavzema za svojega prijatelja in rekel mu je: »No, enega bomo pa tudi še spravili pod streho.« Lenčka se je pri teh besedah privila Jožetu. Drugi dan je Jože ostal na stanovanju. Lenčka in Alfreda pa sta ostali doma. Pogovorili so se o doživljajih, ki so jih doživeli ta čas, odkar se niso videli. Lenčka pa se je sukala krog Jožeta kakor lastovka krog gnezda. Opoldne je Alfredin brat prišel domov in komaj je odprl vrata, je vprašal, če je Jože že tu. »Še je tu, nismo ga pustile, da bi šel na delo v rudnik,« mu pojasni Alfreda. »Prav tako!« »Ali si mu mogoče dobil že kako delo?« »Doba lahko pričneta takoj jutri!« »To je pa dobro, ne bo ti žal!« Inženir je stopil v drugo sobo, kjer je uzrl Jožeta. »No, tako jutri lahko pričneta oba.« »Tako, tako, lepa hvala!« »Danes popoldne se peljite do rudnika in na večer lahko s prijateljem vrneta,« ga pouči inženir. Lenčka mu pa pravi: »S teboj grem, da vidim, kje si bil.« »Prav, le drži se ga, da se še enkrat ne zgubi. Na moža je treba paziti,« se je pošalila Alfreda. »Da, tako je, mož je božji dar in kdor ga da izgubi, nebesna zgubi,« se je tudi Alfredin brat šalil z Lenčko, ker je bral z njenega obraza, kako srečna je bila. Začudeno je Brinar obstal na vratih, ko je prišel iz rudnika domov in zagledal Jožeta in njegovo ženo, ki sta ga čakala. Ni hotel besede, Joža sam mu pravi prvi: »Po tebe sva prišla. Kar hitro pospravi svoje stvari, potem pa gremo.« »Kam vendar?« »Boš že videl,« mu odgovori Jože. Brinar se je bal, da bi Jožeta zgubil, ves njegov up je bil v njem. »Kaj gremo res drugam?« »Da, da. Tu ti je moja žena in s to greva, kar hitro pospravi!« Brinar je videl, da ni šala in takoj povezal, kar je imel, nato pa so odšli. Vsi trije so skupaj in se pogovarjali. Jože je Brinarju pripovedoval, kje bosta odslej delala. Brinar je bil ves srečen, samo da ne bo treba več delati pod zemljo, kjer ni sonca. Lenčka je bila zadnja za njima. Pred majhno delavsko hišico so se igrali otroci. Ko so bili mimo, jih ugleda desetletna deklica in zakliče: »Mama, mama — teta, teta!« Mati pogleda in spozna Lenčko, ki sta se vozili skupaj na parniku. Žene so se vse srečne pozdravile, otroci pa so se vrnili krog Lenčke in bili so vsi srečni in veseli. Jožeta je tako omamilo, da je gledal ta prizor kakor očaran. »Glej no, kako jo radi imajo, kakor da bi bili njeni,« je rekel Brinarju, ki se mu je to tudi dopadlo. Po kratkem so se poslovili in šli do glavne ceste, od tam pa so se odpeljali na novo mesto. ==XXIII. Da le nismo pod zemljo…== Drugi dan sta šla Jože in Brinar v jeklarno na delo. Jožeta ni nihče poklical, vajen je bil težkih železnih del. Brinar pa mu pravi: »Samo, da nismo pod zemljo, kjer vsako minuto preži smrt nate!« »Povsod je eno in isto, rudniške nesreče podajajo roko plavžarskim in obratno,« mu pravi Jože. »Hm, bog daj nama srečo!« je pripomnil Brinar. Jože je bil dodeljen k stiskalnici, ki je spajala pogon valjarne, Brinar pa je bil za pomagajoč pri parnem kladivu. Jože se je takoj udomačil, medtem ko je bil Brinar bolj nesrečen. Drugi dan ob deseti uri dopoldne je mislil Brinar, da je tretjič, utrgal pa se je skrbec, ki je nosil petsto funtov težko kepo razžarega železa. Dva delavca sta bila do kolen zasrčena, tretji pa je izginil, padla je nanj žareča kepa in ga spremenila v prah in dim. Brinar je prebledel in rekel sam pri sebi: »In vendar ima Jože prav! Tudi tu ne počiva smrt!« Tretji dan je letela skozi valjar dvajset čevljev žareča tračnica, zadela se je ob verigo, dvignila, šla iz svojega navadnega tira in oplazila pet delavcev, dvema zlomila hrbtenico, enega usmrtila po vratu, da mu je glava odletela v kanal in tok vode se je pordelil, glavo pa vzel s seboj. Četrtemu, ki je bil zaposlen v laboratoriju in v momentu se je mimo, mu je nad komolci odbilo obe roki. Tekočina, ki jo je nosil s seboj, ga je ožgala po obrazu. Brinar, ki ni bil daleč, je slišal besede ponesrečenca: »Jož, moje oči!« Brinar je začudeno gledal: »Moje oči!« Odbilo pa mu je roke! Ponesrečenec je v nekaj sekundah padel na tla, iz ust so se pokazale rdeče pene, nato pa so ga odnesli. Zvečer, ko sta šla z Jožetom domov, mu je pripovedoval Brinar, kaj vse je videl čez dan, nazadnje mu pa pravi: »Tu ima smrt prav bogato žetev!« »Kaj pa si mislil! Kapitalizem ne pozna nobenih varnostnih naprav za delavca, on pozna samo varnost za svoj kapital. Povsod je enako, dragi moj. Človek mora biti tu v Ameriki še bolj kot v stari domovini sam zase odgovoren.« »Je res tako, kot praviš ti.« »Da, tudi goreče kače so hude!« Jože in Brinar sta se privadila kraja, Brinar pa tudi plavžu. Brinar je stanoval pri Jožetu. Lenčka pa je skrbela za oba. Jožetu je bila dobra in skrbna žena. Čez eno leto je tudi Brinarjeva žena prišla za njim in živeli so prijateljsko ves čas. ==XXIV. Nazaj v star kraj== Lenčka je večkrat materi poslala kake dolarje, mati pa od tega ni ničesar porabila, temveč hranila vse za Lenčko, ki jo je toliko ljubila. Za Brinarja pa je bil Jože vse. Nikoli ni niti v svoji družini storil kaj pomembnega, da ne bi prej vprašal Jožeta. Preteklo je že deset let, ko dobi Lenčka uradno obvestilo od sodišča, v katerem ji naznanja, da je njena mati umrla in jo imenuje za dedinjo in da po formalnem ureditvi lahko razpolaga z materino zapuščino. Ko je Lenčka to prečitala, se je jela oprijemati neka žalost, ki pa se je stopnjevala od dne do dne. Lenčkine domotožje je bilo vedno hujše. Jože je to opazoval, bolelo ga je, nekega dne pa ji pravi: »Veš kaj, draga ženica, sklenil sem, da se preseliva v staro domovino. Nekaj denarja imava, dom tudi, bodeva že kako živela!« Lenčka mu pade po teh besedah krog vratu in ga poljubi. V soboto zvečer je Jože Brinarju sporočil, da bi zelo rad videl, če mu je mogoče, da napravi v nedeljo skupaj izlet in da bi se zopet enkrat razgovarjali z njim. Brinar je Jožeta poznal in takoj je sklenil, da pride Jože s kako izredno novico, zato je komaj čakal drugega dne. In res je Brinar ni motil. Brinar in njegova žena sta bila vedno vesela, kadar sta bila v družbi Jožeta in Lenčke in tako tudi to nedeljo. Kmalu, ko so prišli na mesto, je Jože Brinarju povedal svoj namen. Tudi v Brinarju je tlelo neko domotožje, še bolj pa v njegovi ženi. Ko se Jože Brinarju razloži svoj namen, da se hoče preseliti nazaj v staro domovino, je Brinar po nekoliko pomišljenih dejal: »Če gresta vidva, tedaj grem tudi jaz.« »Toliko sem že prihranil, da rešim doma bajto in si nabavim nekaj živine. In kdaj pa misliš, da bi odrinil?« »Kako hitro bom vse potrebno uredil.« »Dobro, tudi jaz grem takoj na delo.« Lenčka in Brinarjeva žena sta bili s tem zadovoljni, kar sta se moža pogovorila. Brinarjevi otroci so že odrastli iz večjih skrbi. Lenčka pa je imela edinega sina, ki je imel tudi že deset let. Hladen veter je pihljal, ko sta stala družini Jožeta in Brinarja na krovu parnika »Marta Washington« Avstro-ameriške proge in čakala, kdaj se pokaže obala stare domovine. Zahajajoče solnce se je nagibalo proti zatonu in se poslavljalo z zadnjimi žarki. Jože in Brinar sta opazovala te čarobne prizore in bila sta oba dobro razpoložena. Mrak je nastal, v daljavi pa so se jele pojavljati lučice in konture obali so se jele dvigati. »Vidiš Janez, tam tisto svetlobje luči — to je svetilnik tržaške luke,« mu pravi Jože. »Misliš?« »Da, kmalu smo tam, do desete ure ponoči smo že v Trstu, smo že doma, doma v naši stari domovini!« Nekako harmonično so te besede vplivale na Brinarja, ki je šele zdaj občutil pravo domotožje. »Kdo bi si mislil, da se prav čez deset let zopet vrnemo v domovino, rojstno domovino,« je rekel Brinar Jožetu. »Kaj hočeš, vsi imamo enako pota, vsi tisti, ki nas usoda peha za kruhom, imamo enake steze; kdo ve, ko se razideva, če se zopet ne srečamo na kakih novih potih!« Sirena parnika je milo rezko zatulila. Jožeta in Brinarja je zbudila iz zatopljenega kramljanja. Lenčka se je pristopila k Jožetu in rekla: »Trst, Trst, v Trstu smo, doma smo, v naši pravi domovini smo, Jože!« Jože in Brinar se ozreta, pred njima se je svetilo tisoč luči. Stroj parnika so nehali stokati, oddahnili so se od dolge poti in ladja je počasi nabirala, se večerno ustavila pred čakajočo množico izvozkov. Dva dni so ostali v Trstu, potem pa so se odpeljali. Brinar s svojo družino čez Kras proti Ljubljani in Jože proti Gorici na Gorenjsko. Popoldne se je bližal Julijskim Alpam, ki so ga pozdravljale in že proti večeru je vlak prispel proti Bledu. Tam sta Jože in Lenčka sedela na desni pri oknu in zrla na vrhove Karavank, ki jih je zlato zahajajoče solnce. Ko pa so Karavanke zagledale Jožeta in Lenčko, so jih pozdravile in oba pokarale: »Kje sta hodila toliko časa, zakaj sta zapustila zlato domovino?« Jože in Lenčka sta se tega sramovala, oba pa sta obljubila, da ostaneta poslej zvesta Karavankam, zvesta domovini. S to obljubo sta stopala v svojo rojstni kraj. Jože je prišel na Lenčkinem domu gospodariti, popravil je hišo in prikupil se nekaj sveta. Z veseljem je delal in šlo mu je vse dobro izpod rok. Lenčka je gospodinjila v zadovoljstvo vsem. Ljudje so po vasi oklicali lepe vesti: To je, v Krišljevih pečenekih in kako bogati! Mnogo je bilo med njimi ljudi, ki so zavidali Jožetu vse to. Ta stara Šavrna, nekdanja prijateljica Lenčkine matere, bila druga mnenja. Mnogo krat je rekla sosedam: »I kaj, če imata danes nekaj, saj sta to trdo prislužila!« Sčasoma pa je Jožeta najbolj mrzil župnik, to pa zato, ker se Jože ni menil zanj, zlasti pa še radi tega, ker Jože ni hotel pri pobiranju za nov zvon prispevati ničesar. Nekoč je dejal župnik zlim kličarjem: »Američana pa naj s kovan zvon ne bo pel!« Tako je pov vidrnil. Od takrat so Jožeta še bolj mrzili. Jože pa se zato ni niti najmanj menil. Soseda Sadara je bila sama, imela je kravico, ki jo je krmila in par litrov mleka je vsak dan odprodala ter se s tem živela. Pa ji je poginila krava. Od tedaj je hodila krog svoje bajte vsa potrta. Jože in Lenčka sta vse to opazovala, in nekega dne stopi Jože v sobo k ženi: »Mama, le napravite se, greva v Radovljico.« »V Radovljico, po kaj?« »Danes je semenj, tam kupiva kravico.« »Oh, kaj pa mislite, saj nimam toliko denarja!« »Bova že dobila, kar napravite se!« ji reče Jože. Tam sta kupila Lisko, Jože pa jo je plačal, nato ji je rekel: »No, le ženite jo domov, mislim, da bo dobra!« Ženica je bila vesela in zasukala se je, kakor da bi ji štirje križi padli s pleč, gnala jo je domov in pred njo je poganjala v hlev, je bila v izbo po blagoslovljeno vodo in jo poškropila z besedami: »Bog vas sreč!« Kmalu se je po vasi okoli razneslo, da je Poznik Sadari kupil kravo. Nastala sta dva tabora. Nekateri so imeli Američanca za dobrega človeka, drugi pa za brezverca, ker niti v cerkev ne gre. Pa tudi ženski svetom sta bila dva tabora. Nekatere so Lenčko spoštovale, ker je bila zelo dobra napram revežem. Druge pa so ji zamerile, ko ni za novo majnico Marijo hotela nič prispevati. Jožeta so videli sosedje večkrat v Tržiču na delavskih shodih in prireditvah. Malokdaj je bilo, da ne bi bila tudi njegova žena z njim. Sosedje so mu priredili priimek »Rdeči Američanec«. Nekatere cerkvene pa so se pokrižale in pri tem dejale: »Bog navaruj!« Minilo je štiri leta. Jože in Lenčka sta se lepo udomačila, za ljudi, ki so imeli za nju slabe besede, se pa nista menila. Oni, ki so videli v Jožetu in Lenčki dva odkrita in dobra človeka, so pa komaj čakali, da je prilika nanesla, da so se mogli z njima razgovarjati. Prišle so občinske volitve. Neki večer pridete trije možje k Jožetu in mu sporočijo, da bi radi videli, če bi prevzel tudi on kandidaturo. Jože jim je odgovoril, da tega ne stori, pač pa, ker je v njegovi moči, bo pomagal z agitacijo za delavsko listo. Zavedal se je, zakaj ni sprejel kandidature: mislil si je, da stvari veliko več koristi, če govori na shodu kot volilec in ne kot kandidat. Jože je imel prav. Na shodih, kjer je nastopal, je napravil silen vtis na zborovalce. Ko je tako jasno razlagal socialistični načeli, je zbudil splošno pozornost. S tem si je pa tudi pobesnil sovraštvo župnika in njegovih pristašev. Toda, to Jožeta ni najmanj motilo, temveč je še povečal svojo agilnost. Tudi župnik je prišel nekoč na njegov shod in mu zaklical: »Kdo bo šel z vami, z brezverci!?« »To dobro vemo, da vi ne! Emancipacija delavcev mora biti delo delavskega razreda samega! Vi pa ste eden tistih stebrov, na katerih kapitalizem oziroma današnji krivična družba sloni!« ==XXV. Pred viharjem== Janez Brinar si je svoje posestvo dokaj uredil, poplačal je dolgove pri štacunarju in v farovžu. Kadar pa je imel kaj posebnega, kar se ni mogel sam takoj odločiti, se je peljal k svojemu prijatelju Jožetu na Gorenjsko. Vesel je bil vesel, kadar sta prišla skupaj. Pa tudi Jože in Lenčka sta rada videla, če jih je obiskal. Posvetovala sta se o marsičem. Tako je tudi leta 1914, meseca julija, Brinar obiskal Jožeta. Prvo vprašanje Jožeta je bilo: »Ali si že kaj slišal? Pripovedujejo, da bo vojska!« »Prej ali slej prav gotovo!« pravi Jože. »Kajne, zaradi umora prestolonaslednika v Sarajevu.« »Tudi če bi to ne bilo, bi moralo do tega priti, ker se vse države tako oborožujejo.« »Kako to!« »Kako to! Ker se bije svetovni industrialni kapitalizem med seboj. Kronane osebe igrajo tu le neposredno vlogo. Tako je!« »No, midva se bova več prizadela, saj sva ameriška državljana.« »Kaj misliš, da to ni mogoče, da tudi Amerika ne stopi v vojni meti? Drugo pa je to, da pravzaprav nisva več Američana, temveč avstrijska dezertarja, le to je, da tega noben ne ve, da so najini ameriški državljanski papirji le potekli. Saj veš, taki prijatelji se pa vedno najdejo, da te izdajo.« »Da, da, slabih ljudi je vedno več kot dobrih,« je resni pripomnil Brinar. Medtem je Lenčka pripravila kosilo in Brinarja povabila, naj sede za mizo. Jože in Brinar sta se ves popoldne kramljala, na večer pa se je hotel Brinar odpeljati domov, toda Jože ga zadrži: »Ostani tu do jutri zjutraj, jutri popoldne se peljem s teboj do Ljubljane, imam tam neko opravilo, na večer se pa vrneva vsak na svoj dom.« Brinar se ni pustil dolgo prigovarjati, kajti doma je žena rekla, da mogoče ostane pri Jožetu več kot en dan. Proti večeru sta sklenila, da gresta v Tržič v gostilno, da se malo razvedrita in slišijo kaj ljudstvo govori. Ko so prišli v Tržič, so zavili v neko staro purgarsko gostilno, ki je bila precej zasedena, vendar pa je bilo pri mizi v kotu, ki je bila belo pogrnjena, še prostora za tri osebe. Jože stopi tja, pozdravi in prosi za dovoljenje, nakar so gostje pokimali, da lahko prisedejo. Pri mizi so sedeli: tovarnar neke usnjarske, trgovec, lekarna, povestnik kužne in višji uradnik predilnice. Pogovarjali so se seveda o vojski. Govorili so nemški. Vsi so bili navdušeni za vojno. Lenčka in Brinar sta se pogovarjala o domačih stvareh, Jože pa je sledil pogovoru svojih sosedov krog mize. Najbolj vnet je bil uradnik predilnice, ki je vedno poudarjal: »Naš presvetli cesar bo gotovo pravilno ukrenil in Srbom napovedal vojsko!« »V treh tednih jih zmeljemo, to pastirje, ki naših kanonov še ne poznajo!« se je oglasil lekarnar. »Kaj topovi! Ampak naše število pušk, niti šteti ne znajo do toliko, kolikor ima naš presvetli cesar pušk,« vpada fužinar vmes. Predilniški uradnik se majstetno obrne proti onima dvema. »To še ni vse, gospodje! Ne smemo pozabiti na naše oficirje, njih inteligenco in vojaško sposobnost napram Srbom, ki niti pismenih oficirjev nimajo. Ali jaz sem kar vesel, če pride do vojne. Naši izkušeni presvetli cesar bo tudi gotovo izvršil. Kaj pravite pa vi, gospod?« »Hm, kaj naj porečem. Če bo ljudstvo za to, potem bo gotovo nastala vojna!« mu odgovori Jože. »Kaj se pravi to, če bo ljudstvo zahtevalo? Ako bo naš presvetli cesar dal ukaz, gremo vsi kot mož na Srbe in to brez obotavljanja,« mu odgovori fužinar. Jože se nasmehne. »Gospod, vi govorite o tem, ker ste še v letih; vam ne bo treba vzeti puške na ramo in svojcev zapustiti.« »Hm, ampak koristil bom vojni. Moja fužina preuredi za izdelovanje municije in to je tudi veliko.« »Tudi to je prispevek k vojski, ki pa je seveda dobro plačan,« mu pravi Jože. Živahno govorjenje je nastalo pri omizju, temu povod je dal Jože, ki je pobijal patriotizem onih, ki jim je nosil dobičke. Delavci pri drugih mizah so pa bolje prisluhovali in Jožeta občudovali, kako spretno je pobijal gospodo. Predilniški uradnik Hartnagel potreplje Jožeta po rami. »Mi vsi smo: Für Gott, Kaiser and Vaterland. In vi, če boste tako sprehen, vam oblečejo hlen!« Pri teh besedah sune Brinar Jožeta pod mizo, češ, naj ne govori tako. Še dolgo so se razgovarjali, vsa vnema za vojsko je v Jožetu naproti strani so sedeli pri mizi štirje tovarniški delavci in eden od starejših jim pravi: »Glejte, če bi bili vsi taki kakor oni tam, potem tudi presvetli kajzar ne bi mogel ničesar ukazati!« »Bodi tiho, da te kdo ne sliši!« ga opozori poleg njega tovariš. »E, kaj, tam oni gospod ima prav,« mu ta odvrne. Delavci so postali vedno glasnejši, Jože, Lenčka in Brinar so se poslovili in odšli domov. Pri mizi je nastala tišina, naposled se je oglasil Hartnagel: »Gefährliche človek, kajne?« Ostali so le tiho pokimali, tovarnar usnjarske pa je po dolgem molku dejal: »Bomo že poskrbeli, da ne bo gefährlich!« V gostilni je nastala megla cigaretnega dima, da si komaj razločeval ljudi. Alkohol je osvojil možgane in se z njimi po svoje igral. Razen štirih delavcev je bilo vse navdušeno za vojno, in to tako, da so nastali dve skupini, ki sta se zunaj na cesti pričeli pretepati. Ko so Jože, Brinar in Lenčka prispeli domov, so se še dolgo v noč pogovarjali. »Pozno je že,« pravi Jože. »E kaj, saj je jutri nedelja, bomo pa malo dlje poležali.« »Tako je,« je pripomnil Brinar. Drugo jutro je Lenčka vstala kakor druge dni in odšla v Tržič, da kupi meso za kosilo. Jože in Brinar sta še spala in Lenčka ju ni budila. Ko je prišla v Tržič, vidi vroče ljudi pred občinsko pisarno, ki so se gnetli pred velikim lepkom. Od daleč je pogledala, ni pa videla, druga kar naslovi, ki se je glasila: »Mojim milim narodom!« Srečala je soseda, katerega je vprašala: »Kaj pa je novega, ko se tako drenajo?« »Vojska je napovedana in v štiriindvajsetih urah morajo vsi obvezanci iti k svojim polkom.« Lenčko je strel mraz, hitela je v mesnico po meso, da pride s to novico čimprej domov do Jožeta in Brinarja. Doma je bila takoj v sobi: »Jože, Jože, splošna mobilizacija je napovedana! Vstanita!« Jože in Brinar sta takoj vstala, se oblekla in drug drugega vprašala: »Kaj sedaj?« Šel je nekajkrat po sobi goridol, nato pa dejal: »Popoldan se odpelješ in grem s teboj do Ljubljane in čez noč ostaneva v Ljubljani, da vidiva, kaj in kako se bo to razvijalo.« »Dobro,« pravi Brinar. »Sam sem radoveden, jutri na večer se pa odpeljem domov, da žena ne bo imela prevelikih skrbi, kaj se men.« Jože in Brinar sta takrat po Ljubljani, največ sta se zadrževala krog kolodvora in gledala, kako odhajajo vlaki z vojaki. Dosti jih je bilo, iz katerih je Jože bral z obrazov skrb, ne več pa takih, ki so bili že hripavi od ukranja in petja vojaških pesmi. Med vsem je razlegal najbolj kasarniska himna kranjskih Janezov: »Regiment po cesti gre in moj Janez raven je …« Jože se je obrnil proti Brinarju: »Tole veselje se bo kmalu poleglo.« »Tudi jaz mislim tako,« mu de Brinar. Pa zopet so zarohneli kripavi glasovi: »Moj fantič je zrajtarja, pa nima nobenega krajcarja …« Žene z otroci v naročju so si brisale lica in materam se je poznalo na ustnicah, da so prosile boga za svoje sinove, da bi vrnili se živi in zdravi. Vme je bilo več starih devic, ki so delile vojakom aluminijaste svetinjice. Bile so Marijine device s pobožnimi trakovi okrog vratu … Vse to je Jože opazoval in si ustvarjal svojo sodbo. V ljubljanskih cerkvah so molili za presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in za njegovo zmago nad Srbi. ==XXVI. V kripnih== Jože in Brinar sta se drugi dan na večer vračala domov. Jože na Gorenjsko, Brinar na Dolenjsko. Oba sta si žvižgala iste melodije postajah, hripave petje: »Regiment po cesti gre …«. Vmes pa jok mater, žena in otrok. Peljal se je do Radovljice, kar je že Lenčka pri odhodu povedala. Ko je dospel vlak na radovljiški kolodvor, ga je tam čakala Lenčka. Jože je ni uzrl, ko ga je ona nenadoma prijela zadaj za roko. »Kako, da si prišla?« jo je Jože začudeno vprašal. Lenčka vzdihne in pravi: »Nujno te imam v važni stvari obvestiti!« »Kaj pa je takega?« »Žandarji te iščejo, bili so že trikrat danes pri nas. Oni lopovi sinoči so te gotovo denunciirali!« »Vse je mogoče,« ji Jože mirno odgovori. »Kaj naj storim, pri njih se oglasim, da izvem kaj hočejo.« Lenčka je bila v velikih skrbeh. Molče je stopala poleg njega. Blizu doma ji je dejal Jože, naj gre kar domov, on pa se oglasi na orožniški postaji. »Če te pa tam obdržijo, kaj pa potem?« »Bolje je, kakor pa da me potegnejo ponoči iz postelje!« In res jo je mahni Jože naravnost v Tržič na orožniško postajo. Ko je prišel do stražarja, mu pove svoje ime, se ta ni nič razgovarjal z njim, temveč mu je takoj napovedal aretacijo in ga privedel na postajo do prihodnjega vlaka, s katerim so ga eskortirali v Ljubljano. Drugo jutro so ga zaslišali in vprašali v kaki družbi se je nahajal prevečeranjim in kaj je govoril v tej družbi. Nato pa so ga zopet zaprli. Jože je bil brez nadaljnjega štiri dni zaprt. Četrti dan pa je bil zopet poklican, a ko je stopil v preiskovalno sobo, je ugledal Brinarja. Strogi gospod se je obrnil proti Brinarju in ga vprašal: »Ali poznate tega tu?« »Poznam,« odgovori Brinar. »Od kod ga poznate?« »Poznam ga že dolgo; bila sva skupaj v Ameriki.« Kratko je bilo to zaslišanje, nato pa so odvedli oba v zapor. Vsak dan sta dobila nov pripor. Prenapolnjeno je cvetelo tako, da so bili zapori nabito polni, potem pa so jih poslali na ljubljanski grad. Dva meseca sta zdihovali Lenčka in Brinarjeva žena doma, preden sta bila moža osvobojena. Ko je bil Brinar izpuščen iz zapora, ni ničesar vedel o Jožetovi zadevi in ves dan je hodil po Ljubljani in študiral, kaj naj napravi. Bi se peljal na Gorenjsko k Jožetu ali domov. Toda sklenil je naposled, da se prej pelje domov k družini. Na večer se je hotel odpeljati z dolenjskim vlakom. Ko pa je prišel na kolodvor, je nenadoma ostrmel, ko je zagledal svojo ženo, Jožeta in Lenčko. »Kako to, ste ali niste?« »Smo, smo že ta pravi!« mu Lenčka hitro odgovori. »Kdaj so pa tebe izpustili?« vpraša Brinar. »Včeraj! In tebe bi tudi že včeraj morali. Ženi sta bili o tem že obveščeni po dobrem prijatelju in zato sta prišli, da naju počakata. Danes pa smo čakali nate, ker smo vedeli, da se gotovo odpelješ s tem vlakom.« »Kdo te je obrn?« vpraša Brinar Jožeta. »Dobri prijatelji, ta črni.« »Tudi mene je on, treba se jih bo paziti v izogibati,« ga Brinar opozori. »Da, da, sedaj ima vsak vozel ušesa in vsaka terzijalska usta detektiv,« pripomni Lenčka. »To je nekaj strašnega. Paziti bosta morala, kaj in kje govorita!« dostavi Brinarjeva žena. Tisti večer so ostali v Ljubljani, da si ogledajo novo vojno vrvenje. Po večerji so šli v eno najlepših kavarn, ker Jože je hotel na vsak način prečitati nekaj listov, da dobi malo pogleda v svet. V vseh listih je čital o samih zmagah in navdušenju. Nakar pa se mu je vse skupaj zazdelo in predlagal je, da gredo k počitku. Drugi dan sta prišla Jože in Lenčka domov. Tam ju je že pred hišo čakala soseda. »No, mamica, kaj je novega?« jo vpraša Jože prijazno. »Občinski sluga je bil danes že dvakrat pri vas in vprašal po vas,« je nekoliko v skrbeh pripovedovala stara. »Hm, ne bo taka reč,« ji odgovori on. »Vprašal sem, pa je dejal, da boste morali iti k vojakom.« Lenčka je ostrmela, medtem ko je Jože vzel časa misli na to. Komaj pa sta prišla v sobo in odložila svoje stvari, je že prišel krog ogla občinski sluga. Potrkal je in vstopil. »Dober dan! Prinašam vam pozivnico. Že zvečer bi morali oditi v Ljubljano!« Lenčko je to presunilo in še nikoli ni bila v takih skrbeh. Tudi njega so jele prijemati skrbi, vendar je znal to skrb pred Lenčko skriti. Lenčka je položila obe roki na Jožetove rame. »Ljubi moj, imam slutnje, da se danes zadnjikrat vidiva. In teh slutnj se mi ni mogoče otresti!« Jože jo je prijel okrog vratu in jo poljubil. »Veliko grenkih dni sva že preživela in bodi uverjena, da bova tudi to prestala!« »Da bi le uresničile tvoje besede. Ali jaz nisem bila še nikdar v takem dvomu kot sedaj!« Drugo jutro je Jože že zgodaj vstal ter se odpravil proti Radovljici, da odpelje vlak za Ljubljano. Tudi Lenčka ga je spremljala na postajo. V vagonih so pozvanec prepevali. Seveda se je čula tudi kranjska himna: »Moj Janez je en zauber fant, ki ima ves nov štant, za klobuk mu pošlje zaj, da se ga bo vsak zbal …« Jože in Lenčka sta gledala pri zadnjem vagonu, kako je mlada žena z otrokom v naročju jokala za svojim možem, stara mati pa ga je držala za roke dvoje otrok. Tudi po njunih licih lih so se v jutranjih solnčnih žarkih lesketale solze za sinom. Mlad kaplan iz Radovljice je veselo trpeljal krog teh dveh žensk in jih tolažil: »Mama! Nič se ne bojte! Jernej se kmalu vrne. Kaj pa mislite, naša vojska bo kmalu vse te brezsrčne sovražnike zdrobila. Niti mesec dni ne bo trajala. Le meni verjemite.« ==XXVII. Na fronti in v Rusiji== Lokomotiva je zabrizgala. Lenčki je hotelo srce počiti in se dolgo je mahalo z belo rutico Jožetu v zadnji pozdrav. Domov gredočo jo je noč postajala težka kakor še nikoli in vedno si je dejala: »Zadnjikrat sem ga videla, zadnjikrat, mojega dobrega moža.« Takoj drugi dan se je Jože že odpeljal s svojim bataljonom v Galicijo. Po vseh večjih postajah so jih pozdravljali ljudje in navdušeni za boj. On pa je pri tem opazoval, da bi bilo to le boljše ljudje, da bi bil to narod, ki dobro rejenji ljudje so bili to, ki so vojake navduševali za vojno. Nič ni bilo proletarcev, ti so že odšli in prihajali ranjenci nazaj. Tri dni in tri noči so se vozili in šele četrto noč so se izkrcali. Nebo je bilo posuto z zvezdami. Po tihim je dejal Jožetu njegov tovariš: »Vidiš, veseli kadar se zvezda utrne, umre en človek.« Jože pa mu pravi: »To že ne drži! Tukaj jih veliko več umre!« »O več, več,« se zadnji oglasil drugi vojak. Komandant, starejši stotnik ukaze, da nihče ne sme prižgati užigalice in tiho, brez glasnega govorjenja morajo korakati. In res so hodili celih pet ur brez vsakega počitka. Ura je bila tri, bila je že tema, le proti vzhodu je bilo opaziti, kakor da bi se bledelo daniti. Vsi so bili že zmučeni. Mal hribček na desni, na levi pa voda in močvirje. Pod hribčkom vodi se je vila cesta, ob kateri je bilo visoko in gosto jelševje grmovje. Ko je bil še cel bataljon v goščavi, nenadoma silno z visokega jelševja jata vran, nato pa začne pokati puške in strojnice. Vojaki so se jeli valjati v blatu, zvijali so se zeti od krogel. Pred Jožetom je padel od strela zadet njegov prijatelj Matija iz Gorij. Jože se je spotaknil nad njim in padel na njega. Kvečeto se ga je ranjenec oklenil krog vratu, trikrat zastokal: »Moja mama,« nato pa je za vedno zaprl oči. Jože je vrgel nahrbtnik in puško proč, skočil v vodo in plaval na drugo stran. Na drugem bregu je skočil v jelševje goščavo, v kateri se je skrival in ležal vedno proti vrhu. Ko je dospel na vrh hribčka, ga je objel prvi jutranji solnčni žarek, že tam pa deset mož ruske patrulje, prijeli so ga in preiskali. Orožja niso našli, odvedli so ga v zaledje in oddali med druge jetnike. Petindvajset dni je bil Jože v ujetniškem taboru. Junaško se je boril z gladom in mrazom. Vedel je, da bo ušel rade na gorkem, zato jim je napovedal druge vrste vojno. Slekal je spodnje perilo, izkopal v zemljo luknjo in ga zakopal tako, da je le majhen del gledal iz nje. Vse lazice so zlezle iz zemlje na oni kraj, ki je molel ven. Jože je to večkrat ponavljal in si s tem lajšal svoj položaj, le kruha, kruha ni bilo. Petindvajseti dan pa je bil poslan štirideset vrst daleč na posestvo vdove Aleksinoviće, ki je padel takoj v začetku vojne. Bilo je to večje posestvo. Imeli so svojo kovačnico, ki pa je bila zaprta. Nekega dne, ko je imel Jože rabiti voz, ki pa je bil polomljen, pravi posestnici: »Popraviti je treba voz, ni ga mogoče več rabiti.« »Nimamo kovača,« mu ta odgovori. »Popravim ga jaz, gospa!« »Ako le znate?« »Znam.« Jože je popravil voz in ne več drugega. Nato pa je ostal doma, ni hodil na delo več kot težak. Delal je vedno v kovačnici. Tudi za druge sosede. Mlada vdova se ga je privadila, imela ga je rada. Vzljubila ga je in mu vse zaupala. Jože je bil skrben gospodar. Le sem in tja je postal potr. Temu vzrok je bila misel na Lenčko. Mlada vdova mu je vsako najmanjšo željo čitala z obraza, kajti Jože ni bil kot njen mož, ki je večkrat ležal pijan po cele dneve. Tudi Jože je mlado vdovo spoštoval. »Moja dobrotnica,« jo je imenoval. Prešlo je leto, prešlo drugo, tretje. Jože je zaman pričakoval rešitve. Vdal se je usodi, smatral se za moža Aleksinovićeve. Najveseljejši dan Jožeta je bil dan izbruha revolucije — dan iz ropstva izhajajoče svobode. In za njega nova domovina! ==XXXVIII. Lenčka dobi pismo== Brinar je bil pravzaprav invalid. Ko je bil še otrok, so dobili v Dolenji vasi nov zvon. Pri blagoslavljanju novega zvona so fantje z možnarji streljali. Mlajši pa so si nosili na prostor, kjer so jih užgali. Nek možnar se ni hotel užgati in Brinar ga je le predčasno pogledat, kaj je z njim. V tem trenutku pa se je užgal in Brinarju na desni roki kazalec raznel. Zvon je bil krščen na ime »Sv. Rok«. Hudomušni dečko mu je ob vsaki priliki ponagajal: »Sv. Rok te je kaznoval za tvojo radovednost!« Ko je postal Brinar starejši fant, je dostikrat šel s fanti potkrovat. Veselej pa so mu fantje rekli: »No, Janez, ti pa kar svojega primi in ga toliko, ker ti je prst odgriznil.« In res, Brinar je vedno to šalo z veseljem vzel, šel pa vzorno in potrkoval z drugimi. Kljub temu, da je bil Brinar invalid, je moral k vojakom. Tam pri Gradeku, kjer je delovalo svinče in jeklo med tisoče in tisoče, je krogla prevrtala tudi Brinarju desno nogo nad kolenom, vendar se je pa hujši rešil s tem, da je prišel v neko mestece blizu Budimpešte in po dveh mesecih ozdravel. Iz bolnice je svoji ženi večkrat pisal. Prosil jo je, naj mu pošlje za približek kaj denarja in gorko perilo. Ko pa je dobil odgovor, je to v enem pismu, naslovljenem na Jožeta, potožil in vprašal Brinarju na desni roki kazalec raznel. Zvon je bil krščen na ime »Sv. Rok«. Hudomušni dečko mu je ob vsaki priliki ponagajal: Jožeta ni bilo doma, za Lenčko pa je bilo to prvo pismo, ki ga je dobila, odkar je Jože odšel. Hitro ga je odprla, na naslov niti pogledala ni. Začudeno je gledala, ko vidi, da piše Brinar. Vzela je papir in takoj mu je napisala pismo, v katerem je priložila petdeset kron. Nato pa je sklenila, da se pelje do Brinarjeve žene. Ko je drugi dan popoldne prišla k njej, ji je bilo prvo, da ji je očitala, zakaj svojemu možu ne piše in nič ne pošilja. Brinarja jo je nekaj časa gledala, nato pa stopila k omari in vzela potrdila in jih dala Lenčki. Obe sta dolgo kramljali, in zdaj je tej in zdaj drugi se utrnila solza in zdrknila po zaslzenih licih. Lenčka je vedno trdila, da je njen mož gotovo že mrtev, ker ji ničesar ne piše. Brinarjeva pa jo je tolažila. Ko je prišla Lenčka tretji dan v Ljubljano, je zopet pogledala listo mrtvih in pogrešanih. Med drugim je zagledala tudi ime »Jože Poznik, pogrešen«. »Torej ne mrtev, pogrešen je!« Tako bi to ponavljala sama pri sebi. Lenčki je ostala le še majhna iskrica upanja, da bo Jožeta še videla. Brinar kar verjeti ni mogel, da mu je Lenčka pisala in poslala denar, medtem ko mu lastna žena niti ne odgovori. Na dvoršču bolnice so morali nastopiti vsi bolniki, med njimi tudi Brinar. Komisija z nadzdravnikom na čelu jih je pregledala. Tisti, ki so bili spoznani za sposobne, so morali iti k svojim trupam in med temi je bil tudi Brinar. Srce mu je jelo utripati, češ, enkrat si jo odnesel, drugič ne bo šlo več — Komisija je odšla in Brinar je žalosten taval po dvorišču. Nenadoma pa zavpije narednik: »Kaj neki bo sedaj?« si je rekel Brinar. Nato pride poročnik in vpraša: »Ali je kdo med vami ključavničar, strugar ali kovač? Vsi tisti za en korak naprej!« »Kaj ste vi?« ga vpraša poročnik. »Pokorno javljam, kovač!« »Dobro, vi greste v tovarno varno Manfred Weiss v Budimpešto. Še danes!« In res Brinar je šel s transportom v Budimpešto. Bil je zadovoljen, da mu ni bilo treba iti nazaj na fronto, kjer smrt slavi svoje orgije. Drugi dan dopoldne je bil Brinar prost. Opoldne pa je moral nastopiti delo. Stikal je po mestu v stranskih ulicah, kaj je iskal, to sam ni prav dobro znal. Ko je prišel do zidov, ki je prodajal in kupoval obleke, se ustavi in ogleduje srajce in spodnje hlače. Zid je bil pri njem takoj, ga objel in zahteval in hvalil blago. Res je kupil spodnje hlače in srajco. Čez »žena mi ne da,« je šel dalje. Dva para perila pa moram imeti.« Zid mu je zavil v papir in odšel je naravnost v vojašnico, da se preobleče. »Kaj si kupil Brinar?« ga vpraša njegov tovariš. »Srajco in spodnje hlače,« mu odgovori ta in odvije paket. Nato sezuje čevlje in hlače ter obleče nove spodnje hlače, leva noga je šla skoz nje, desna pa ne. Brinar nato pogleda in vidi, da so nad kolenom dvakrat pošivane. Nato sleče zgornje hlače in jame parati. Njegov tovariš se mu smeje: »Te pa je gotovo napravila kaka zaljubljena na hitro, hahaha!« Ko je Brinar hlačnico razparal, je našel pismo. A ko je pogledal na naslov in videl napisano svoje ime in spoznal pisavo njegove žene, sam sebi ni tega mogel verjeti. Pismu sta bili priloženi še dva bankovca po sto kron. Prečital je pismo, v katerem mu je žena pisala: »Ljubi mož!« »Dobila sem od tebe že četrto pismo, v katerem mi ponovno pišeš, zakaj Ti ne pošljem denarja in perila. Nasprotno pa sem ti že dvakrat poslala po 100 kron v rekomandiranih pismih kakor tudi perilo in v desni hlačnici je bilo všito pismo in 200 kron priloženih. Vprašaj vendar za pisma in paket. Drugače pa, moj ljubi, smo zdravi, le za kruh je težko, niti za denar se ga ne dobi. Saj veš, jaz bi že potrpela, ali otroci, otroci so preveč, ko jim je tako malo odmerjeno. Dam Ti tudi vedeti, da je bila Lenčka pri meni. Za moža se sedaj ne ve, kje se nahaja. Bodi mi v duhu poljubljen od nas vseh, posebno od Tvoje zveste žene te ljubeče žene.« Brinar ni vedel, ali naj se veseli ali jezi nad lopovi, ki so ga okradli. Njegov tovariš, ki je sedel poleg Brinarja na slamnjači, mu pravi: »Brinar, to moramo naznaniti takoj na znaniti! Jaz grem s teboj na komando.« Drugi dan so ugotovili, da je rečunski narednik na tak način odprl stotepdeset paketov, jih pobral zase, perilo pa prodal židu. Ves denar v pismih je obdržal zase. Kako je njegova kazen izpadla, se ne ve. Ogromen kompleks tovarne je imel več dvorišč. Na eno takih je bil speljan tudi železniški tir, po katerem so vozili rekvirirane zvonove in jih tam skladali. Nobeni zvonovi niso več peli, kajti ni bilo svetnikov, da ne bi bili v njem oni zvonovi — zvonove so vse razbili in iz njih vlivali topove ter jih rabili za druga morilna sredstva. Brinar je bil oddejen še z dvema tovarišema k temu delu, da so razbijali zvonove, predvsem so jih topili. To delo je bilo zelo naporno, ker je moral vsak ves dan vihteti kladivo pri piči hrani, ki so jo tam dobivali. »Nikdar nisem mislil, da doživim to, da bom razbijal svetinje,« je rekel Brinarju Studeč Blaz, ki je bil tam nekaj oddeljen od doma. »Sedaj vidiš, kaj vse pobožen človek lahko doživi,« se je pošalil Brinar. »No, kar tiho bodi, tudi pri vas hodite vsak dan k svetnikom pete lizat,« mu Blaž zasmehljivo odvrne. Od zvona do zvona sta šla Brinar in Blaž in jih drobila. Pri nekem zvonu prileti drobec Brinarju v koleno. »O joj!« zagodrnja ta, in Blaž pa ga pogleda: »Te boli?« »Bo že bolje, naj je dosti svetnikov, eden ti že pomaga,« se je pošalil Blaž z Brinarjem in šel sta naprej do drugega, da ga razbijeta. Blaž, ki je bil prvi pri njem, dvigne kladivo in že je hotel mahniti po njem. V tem trenutku pa pusti kladivo na tla ter pravi Brinarju: »Vidiš, tu se pečati sv. Roka vidi na zvonu, to je za mene znak!« Ko je prišel Brinar zraven in pogledal zvon, spozna v njem domači zvon. V srcu ga je zapeklo in na glas je vzkliknil: »Joj, tudi ti si tu, ti, ki nosiš v svojem glasu moje mladostne spomine. Tudi tebe naj razbijem, ki si najlepši kos moje domovine, tebe naj razbijem, ki si bil najlepši glas moje domovine, ki si mi tolikokrat pel, pel si mi od mladega do tedaj, ko sem moral iti za kruhom v daljni svet. Vedno, vedno si me spremljal, spremljal do takrat, ko mi je domovina odrekla kruh!« Sele sedaj je Blaž spoznal za kaj gre. Ves čas je gledal Brinarja. »Noben blaglovom ni pomagal, čifut Manfred Weiss se sedaj njegov gospodar.« »No, ali se vama ne ljubi?« je od daleč zavpil priganjač. Brinar ga ni slišal. Blaž pa je zavihtel težko kladivo in udaril zvon v sredino. »Boom,« pri drugem udarcu beem je jeknilo in Brinarja je zabolelo pri srcu. Videl je pred seboj velikonočno procesijo in svoje tovariše, ko so potrkavali v domačem stolpu. Nastala sta dva kosa, njegov glas pa je za vedno zamrl. Brinarja je zabolelo krog srca. Zdelo se mu je, da v domačem zvoniku potrkava in gleda dolí — kako se vije po cesti velikonočna procesija… ==XXIX. »Ruski ujetnik«== Tri leta in pol sta že Brinar in Blaž delala kot vojaka v tovarni Manfreda Weissa. Postala sta kot dva brata. Tako tesno prijateljstvo sta si navezala drug na drugega. Mnogokrat je Brinar Blažu pripovedoval o svojem prijatelju Jožetu, vedno ga je hvalil, večkrat potožil, da ne more zvedeti, kje se nahaja. Brinar je redno dobival od svoje žene pisma in tudi Lenčka mu je večkrat pisala, v vsakem pismu pa je tarnala po Jožetu. Neko nedeljo dopoldne sta bila Brinar in Blaž prosta, pa sta šla po mestu in si ogledovala to in ono. Brinar zagleda v neko trgovino, nato pa pravi Blažu: »Čakaj malo, grem jaz tu notri.« »Kaj nameravaš kupiti?« Brinar ni ničesar odgovoril, temveč je smuknil v prodajalno in si dal pokazati velike volnene rute, ki jih je premotrival eno za drugo. Kupil je najlepšo. Ko je prišel iz prodajalne, ga je vprašal Blaž: »Vendar povej, kaj neki si kupil?« »Eh, nič takega! Prihodnji ponedeljek je god od moje žene in sem ji kupil ruto!« »No, vidiš, to se mi pa dopade, da se svoje žene spominjaš.« »Saj že dolgo ni pisala, že tri tedne je od zadnjega pisma,« mu pove nekako v skrbeh Brinar. »Vedno tudi nima časa, da bi ti pisarila!« Ko sta prišla opoldne domov, je Brinarja čakalo ekspresno pismo. Blaž pa mu je dejal: »No, vidiš, kakor da bi vedela, da si ji kupil ruto.« Brinar vzame pismo, ko pa vidi pisavo, pripomni Blažu: »Ne, to ni od moje žene.« Odpri je pismo in čital: »Dragi Brinar! Dobila sem od Tvoje žene kratko pismo, v katerem me naproša, naj pridem za nekaj časa k njej in čimprej, ko mi bo mogoče. Nisem vedela, kaj hoče. Pa sem se napotila in takoj odpeljala k njej. Ko dospem k njej, vidim, da leži v postelji za bolnico. Ne ustraši se! Bodi močan. Povedati Ti moram, da je zelo slaba, pridi domov prej ko Ti je mogoče. S spoštovanjem Te srčno pozdravlja Lenčka.« Brinar je postal nem, pismo pa je pomolil Blažu. Blaž je pismo prebral. »Na vsak način moraš dobiti dopust!« To je dejal, ker je poznal trnjevo pot do dopusta. Še tisto popoldne je šel Brinar v pisarno in prosil za dopust. Uradnik mu je rekel, da se dopust prosi v dopoldanskih urah in naj pride drugi dan. Drugi dan se je Brinar postavil pred vrata pisarne na vse zgodaj. Poveljniki oproščenih vojakov, ki so morali delati v tovarni za municijo pod vojaško disciplino, je bil stotnik grof Vele v pisarni. Jože je prišel ob deveti uri krog Vele v pisarno, je Brinar prosil nadstotnika v predsobi, naj ga pusti h g. stotniku, ta ga je vprašal, kaj hoče. Brinar mu je pokazal pismo in sporočil, da ima žena na smrt postelji. Narednik je šel k stotniku in mu to javil. Stotnik pa se je zahrohotal in dejal, naj Brinar vstopi. Brinar je vstopil in prosil za osem dni dopusta. Stotnik pa je ponovno zahrohotal. »Kaj mislite, če pridete vi domov, da bo ozdravela? Mi poznamo take tiče, ki nočejo delati! Sploh pa so ženske vedno bolne, če nimajo moža v postelji. Prinesite potrdilo od župana, da je mrtva! Idite!« Brinar je hotel še nekaj povedati, toda stotnik je zakričal: »Kertleich! Marš!« in narednik je porinil Brinarja skozi vrata: »Marš, hinaus!« Zunaj pa je stal vojak, ki ga je peljal na njegov oddelek na delo. Ves dan se mu je vrtelo v glavi in ni vedel, kaj bi počel. Ko je prišel Blaž do njega in ko mu Brinar pove, kaj je bilo, mu ta pravi: »Prezroži domov! Opoldne med odmorom je Brinar brzojavil Lenčki. Računal je, da še isti dan dobi odgovor. In res. Na večer, ko pride Brinar z dela, ga že čaka telegram. »Vidite, hitro je prišel odgovor!« Brinar odpre brzojav in čita: »Žena mrtva, pridi domov. Lenčka.« Zopet predstavi Brinar takoj prošnjo stotniku na večerjo (zjutraj). Ob dvanajsti uri je prišel stotnik, a ko zagleda Brinarja, se obrne proti naredniku in ga vpraša: »Was will der Kerl schon wieder?« »Žena mu je baje umrla,« odgovori stotnik. Stotnik vzame monokel v roko in si ga natakne na levo oko, pogleda telegram, nato ga vrže Brinarju, se obrne proti naredniku in mu reče: »To ni od uradne pošte! Zaprite tega moža, ker noče delati!« Narednik je odpeljal Brinarja v zapor. Brinar je napram naredniku protestiral, pa zaman. A žalostno, pomagal ni noben. Zaprli so ga v zapor v celico za pomorščake. Blaž je bil popoldne v službi, zvečer pa je zvedel, da se nahaja Brinar v zaporu. Takoj je odšel tja, da ga obišče, zato je prepričal uradnika, naj ga pusti noter. Prinesel je zaporniku nekaj jedi. Pogovarjala sta se, pa sta se nato tudi poslovila. Drugi dan je prišel brzojav občinskega urada iz Dolenje vasi, da je umrla Marija Brinar, žena Janeza Brinarja. Blaž je šel s telegramom v pisarno, a ker ta dan ni bilo stotnika v službi, je moral Brinar čakati do drugega dne, nakar je bil izpuščen in dobil je osem dni dopusta. Vozil se je iz Budimpešte domov celih pet dni, tako da je prišel domov osem dni po smrti svoje žene. Doma je našel Lenčko, ki je gospodinjila, ne da bi ji kdo rekel. Prve besede Brinarja, ko je zagledal Lenčko, so bile: »Kaj je z Jožetom, kje je?« Lenčka je molče z rameni odgovorila, po obrazu pa ji je padel zastor žalosti. Čez čas pa tiho odgovori: »Najina usoda je kruta, kruta brez usmiljenja!« »Kaj naj storim? Nobenega človeka nimam,« ji potoži Brinar. »Za ta čas, dokler ne prideš domov, ostanem jaz tu, da ti opravljam dom in otroke. Saj vojna ne bo dolgo trajala, ljudje imajo že nevar več, vse je že izčrpano!« mu Lenčka pripoveduje. Brinar si je v notranjosti mislil: »Saj itak ne nameravam iti več nazaj.« Nato pa ji pravi: »Jaz bi ostal doma, pa kaj hočem. Vsak ima svojega denuncijanta!« Po teh besedah se je Lenčki v notranjosti pričelo jasniti. Nenadoma je skovala načrt, na kak način bi se Brinarja oprostilo. Pomembnila se mu je in rekla: »Ves, kaj bi se dalo napraviti!? Zmešnjava je itak povsod že nastala, ljudje ne mislijo drug na drugega. Jaz vzamem oba otroka na svoj dom. Ti prideš pa čez par dni za menoj. Pri županu te naznanim kot ruskega ujetnika in pod to krinko ostaneš pri meni do konca vojne.« »Dobra ideja, Lenčka. Tudi v vozu so razkrivam kot bi se moral vrniti.« Dalje ji je pripovedoval o svojem življenju, o težavah in šikanah tortur. Drugi dan sta Lenčka in Brinar vse pripravila, nato pa se je Lenčka odpeljala z otrokom na Gorenjsko. Doma je pripravila civilno obleko, vedela je, da so ujetniki, ki bi radi zamenjali svojo za civilno. Lenčka je vse to poskrbela za Brinarja. Čez nekaj dni je prišel Brinar za njo in ostal pri Lenčki. Lenčka se je obrnila na internacionarni Rdeči križ, da poizve za Jožeta. Čez mesec dni jo je župan pustil poklicati in ji sporočil, da je njen mož padel pri Grodeku. Tako je poročal internacionarni Rdeči križ. Štiri mesece se je Brinar skrival pri Lenčki. Nato pa je nastal tako težko pričakovani polom svetovne vojne, v kateri je bil zmagovalec — kruh. Kmalu po polomu so ženice šušljale, da bo Šuparjeva Lenčka, ki je vdova po padlem Jožetu, vzela za moža onega »ruskega ujetnika«, ki je bil pri njej, da ji pomaga gospodariti. Lenčka in Brinar pa sta zadovoljno živela kot mož in žena. Rada sta si pripovedovala o poteh, po katerih sta hodila za kruhom. KONEC. fv2e7bci7puduwreiyxnv47puxf0pp8 223960 223959 2026-04-26T17:08:43Z Spela.spr 10555 /* XXXVIII. Lenčka dobi pismo */ 223960 wikitext text/x-wiki Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v prah, iz katerega si vzet! Tako je odločena usoda Adamovih otrok od začetka sveta na vsemirskem papirju. Življenje pa je usoda Adamovih potomcev od prvega človeka do današnjih rodov obrazovala tako, da bo močnejši zapovedoval, slabši pa roboval, bogati živel in užival v udobnem brezdelju, siromak pa garal in se v potu svojega obraza prebijal za kapitalistovo srečo ter prejemal za svoj trud in trpljenje borne drobtinice, ki padajo z razkošno obloženih miz tistih, ki niso deležni bridke usode Adamovega rodu. Tako sta Adam in Eva grešila samo priložno protesterja, kapitalistov nista prikazala v ničemer, razen v večnem življenju. Zakaj v prah se povrnejo tudi kapitalisti in proletarci vred. Vmes pa je življenje, je usoda in neizprosna, trda borba za obstanek. Vmes je tista vseobsežna razlika med gospodarjem in hlapcem, ki sta oba »vzeta iz prahu in se v prah povrneta«. Vmes je orjaško gibanje in boj za ravnovesje pravice med malimi in velikimi. In za to uravnavanje posedujejo milijoni primerov bede, trpljenja, krivic, umiranja in novega povzdignja, ki vedno in vedno zopet ponavlja zajevajočo razliko med visokimi in nizkimi, nadaljuje zgradbo o gospodarju in hlapcu, večni starejši in dobri nove socialne rane. Usoda milijonov. ==I. Rojstvo Jožefa Poznika in njegova mladost== Tako se rode proletarci! Marjeta, od porodov in pomanjkanja izmučena žena Janeza Poznika, je vročem julijskem dne ležala na topli postelji v bajti za vasjo in se zvijala v porodnih krčih. Ob njenem zglavju je stražila stara Meta, ki je bila strokovnjakinja v takih stvareh in dobro znana vsemu mlademu rodu v Zavrču pomagala na svet. Sedela je bil, ki je prikovala Marjeta, sedmi in nemara zadnji, kajti Poznikova žena se je že poslavljala od rodovitnosti svojega materinstva. »Marjeta, napravi potirek kamelice, odleglo ti bo!« Marjeta je iztegnila koščeno, potno roko po lončku, ki ga ji je pomolila Meta. Uro pozneje se je razlegal po Poznikovi bajti otroški krik. »Ta bo ostal, Marjeta. Izredno krepak deček je! Srečna vas jih je pomrlo, ta bo živel,« je prerokovala izkušena žena in zadovoljno molčala z brezobličnim čeljustmi. Takrat se je spreletel obraz svetloba materinske sreče in poskušala se je nasmehniti. »Mrčej se, vsak hip mora priti Janez. Navadno je ob tem času že doma. Meta, si pripravila zanj večerjo?« je skrbela zanj porodnica. »Ti boj juho, Marjeta; za Janeza pa sem pripravila žgance in prekano juho. Bo prav tako!« »Prav, Meta. Pa nese tudi po postelji.« »Eh, kaj zame! Zase sem prinesla kave s seboj, ko vem, da je pri vas ni, ker ste revni. Jaz pa imam najraje kavo.« Tedaj je nekdo z naglimi koraki pristopil v vežo in sunkoma odprl vrata v izbo. Z odprtimi usti je obstal na pragu Čebanov Blaž, prijatelj in delovni tovariš Poznikov. »Marjeta, Bog se te usmili, ne ustraši se preveč! Janez je popoldne v Kamnolomu — pod-su-lo!!!« Ni čakal Blaž čakan strašne novice, ampak se je naglo obrnil in šel. Brez glasu se je porodnica pogreznila v globoko omedlevico. Tako se rode proletarci! Marjeta, izmučena žena, je prebolela silne udarce. Zavedla se je, tedajni dan objokovala mrtvega moža, nato pa jo je pljučnica rešila vsega gorja in bridkosti. Meta se je preselila v Poznikovo bajto in negovala nebogljeno novorojenčico ki se je ob kožem mleku in Metini nežnosti ohranilo, živelo in se lepo razvijalo. Šest let, nato pa je tudi Meta sklenila račun s svetom in legla k večnemu počitku. Mali Jožek je ostal sirota, na vsem svetu sam, zapuščen, ubog. Kam sedaj? Kam gredo sirote? Občinska odločitev v Zavrču se je posvetovala, da bi poskrbeli Jožka Križlju v Rečje. Tužno je ime še takrat Križelj, zato so kovali za okovanim plot, na katerih stojijo danes beneške palače in najajo o preteklih časih. Križelj se je sirotam usmilil in dovolil, da občinski birič pripelje Jožka pod njegovo streho. Z enajstim letom je bilo konec Jožkovega detinstva, moral je v zakajeno kovavnico in prijeti za kladivo. Preudarni Križelj je določil, da postane Jožko kovač. Proti koncu Jožkove učne dobe je šlo delo na Križljevi fužini zelo pojemati. Izdelovali so le še poljedelsko orodje, naposled pa je zmanjkalo naročil tudi za to. Stari Križelj je tarnal in se jezil, toda nič ni pomagalo. Udal se je usodi, zbolel in umrl. Iz Jožka je postal medtem Jože, krepak in zal fant. To je vedela v prvi vrsti Grivarjeva Lenčka, ki je živela s svojo postarano in bolehno materjo v lenuhi hišici ne daleč od Križljevega doma, v Kovarju. Na binkoštni ponedeljek zvečer je vasoval Jože pri Lenčki. Imel ji je povedati važne stvari, kot si jih imajo zaupati mladi ljudje ob slovesu. Jože se je namreč odpravljal v svet s trebušnim za kruhom, v svet, za svojo in Lenčkovo srečo. Skrbnostno je svetila luna skozi zelene vrhove drevja na Grivarjevem vrtu, ko je tiho prišel Jože pod Lenčkino okno, postavil je lončke z nageljni in rožnatim trtom na tla ter potrkal. »Lenčka!« Jože je videl, kako je skozi pramen lunine svetlobe obsvetil belo, do komolcev golo roko, ki se je iztegnila in polagoma odgrnila zaveso. »Lenčka!« Burno je plalo Jožkovo srce; njegova duša se je opajala v sladkem pričakovanju ljubega dekleta, ki je sanjalo onkraj okna svoje deviške sanje. Previdno je dvignila Lenčka mali zapah v oknu in med obema kriloma je nastala špranja. Lenčka je umaknila roko od okna in Jože jo je za hip gledal v temo. Nato je potisnil roko v špranjo in odprl okno toliko, da je mogel potisniti glavo skozi. »Po tihem, Jože, da te kdo ne čuje. Prišla bi ob dobro ime!« je šepetaje prosila Lenčka in tiščala odejo pod vrat. Sredi vasi je umiralo zavijalo pes. »Ne boj se, srce moje. Primakni se bliže, da vidim tvoj mali obrazek. Glej, Lenčka, po slovo sem prišel!« Deklica se je dvignila na ležišču in se nagnila k oknu. Jože je velé njeno glavo v svoje žuljave dlani in burno pritisnil na prsi. Nežno jo je božal in šepetal mehke besede ljubezni. Nje si je iskal najlepših besed, ki bi jih bil rad govoril v tem veličastnem trenutku. »Lenčka, jutri navzgodaj odhajam od tod. Ne bodi pozabila name!« »Nikoli, ljubljeni moj!« »Poznam te in se zanesem nate, Lenčka!« »A ti, boh pisal kmalu?« »Takoj, ko dobim delo!« »Srečen bodi, Jože...« Lenčka je zaihtela. »Molila bom zate, drugega nimam, da bi ti dala na pot!« »Svoje srce si mi dala, kaj moreš več?« In Jožetu je bilo ob tej sladki zavesti, da bi zavriskal. Pol dve je udarila ura, v vsakem zvoniku, ko je Jože odhajal izpod Lenčkinega okna. ==II. V tujini== Jože je hodil po tlakih ulicah in si ogledoval mesto. Občudoval je lepe hiše, postajal pred izložbami ter mislil na bogastvo in razkošje velikega mesta. Manjkalo mu je življenskih izkušenj, da bi za vsem tem bogastvom in bleščečo masko slutil tudi pretresljivo sliko revščine in bede. Zato je z veselimi mislimi in upolnjenimi nadami gledal v svojo bodočnost. Zdaj pa zdaj je stisnilo njegovo srce kakor pritiskana bolezen. Nohte se je spomnil na Lenčko in ob tem spominu se ga je lotevalo domotožje. »Sedaj sem in druge pomoči ni, kot da si pomagam naprej!« je junačil samega sebe in premagoval žalostno razpoloženje. Napotil se je bil proti obali, da bi videl morje. Kakor veličastna razodetja je bila zanj širna vodna ravnina, nabrana v trepetajoče valčke, ki so se lesketali v solnčnih žarkih. Jožetove misli so plule z temi valčki vred v nedogledno daljavo, v deveto deželo, kjer kopljejo zlato in žive kakor kralji... Jože je sanjal z odprtimi očmi o bogastvu in sreči, o Ameriki... »Zaenkrat bo moja Amerika tu!« se je naposled zdramil, počeni, zajel z roko morske vode in jo pokusil. »Res, slana je!« se je prepričal. Bog ve, ali je tam onkraj morja tudi vse tako res, kot pripovedujejo?« Šel je in se je oglasil v Lloydovem arsenalu zastaran dela. Vratar mu je napisal na listek neko ime in dejal: »Poprašajte za gospoda delovodjo Primca, ta sprejema delavce.« Brez posebnih težav je Jože našel delovodjo Primca. Pokazal mu ga je bil neki delavec. »Gospod, prosim, ali bi dobil v arsenalu delo?« je preprosto vprašal Jože. »Si se učil kake obrti?« »Kovač sem.« »Kovači so različni, moj patriiot! Kje si se izučil in kakšne kovačije si vešč?« »V Retjah pri Trtiču sem se učil. Na Fužinah sem bil.« »Pri Križlju?« »I kako pa veste to, gospod?« »Tudi naš arsenal je rabil vaših Križljevih izdelkov. Poštenjak je bil stari in dobro blago je pošiljal. No... vidim, da si bil v dobri šoli. Pa daj knjižico in pridi jutri zjutraj delat!« Jože bi bil najrajši kar poskočil od veselja. Zahvalil se je delovodji, mu izročil knjižico in se veselega srca napotil v mesto, da bi si kupil kaj za pod zob in nato poiskal stanovanje. S pičlimi prihranki, ki jih je bil Jože prinesel s seboj od doma, je sklenil varčevati, ker ni mogel vedeti, kaj se mu utegne primeriti. Poiskal je v starem delu mesta preprosto, čedno gostilnico in zavpil noter. Naročil si je skromno okrepčilo in tudi prenočišče se mu je obljubilo za tisto noč. Naslednjega jutra je odšel Jože na delo. Tisti čas so v Lloydovem arsenalu gradili bojno ladjo »Radecky«. Delovodja Prime je odkazal Jožetu delo v družbi treh starejših delavcev, ki so opravljali na novo ladji kovaška dela. S svojim skromnim vedenjem, pridnostjo in zaslužnostjo se je Jože kmalu tako prikupil delovodji in tovarišem, da so ga vsi vzljubili. Opazoval je boljše delavce, kako se mučijo in pogostokrat je priskočil temu ali onemu na pomoč ter s svojimi krepkimi rokami dvignil in prenesel težko breme, s katerim bi imeli trije drugi opravka. Od mladih nog je bil vajen napornega in težkega dela, njegovo zdravo telo je bilo utrjeno in je z jeklenim odporom kljubovalo težkim dolžnostim v arsenalu delavca. Od prvega dne Jožetove nove službe mu je kazal največ naklonjenosti predelavec Skrbinek, ki se je pri vsaki priliki pokroviteljsko zavzemal za »svojega Kranjca«. »Ali imaš že stanovanje?« je že drugi dan vprašal Skrbinek Jožeta. »Se ne, po resnici mi je, ko ne vem, kam bi se obrnil v tujem kraju. Včeraj sem prenočil v gostilni.« »Če ti je prav, boš pri meni imel streho in posteljo!« Jože je ponudbo z veseljem in hvaležnostjo sprejel. Poslej sta postala Jože in Skrbinek že večja prijatelja. Kakor pri delu, tako se je zavzel Skrbinek za svojega varovanca tudi v prostem času. »Prvo, kar ti polagam na srce, je, da se ogibaj pohajkovanja in slabe družbe,« je poučeval izkušeni mož mladeniča. »Po slabi družbi rada glava boli! Zdrav si in postaven tudi. Veseli se življenja, dokler si mlad, toda pazi, v vsakem oziru gotove meje, zlasti pri ženskah in pijači!« Jože je videl, da je našel v Skrbinku odkritosrčnega prijatelja in očetovskega svetovalca. Sklenil je, da si bo uredil svoje novo življenje po njegovih navodilih. Skrbinek je ob nedeljah in praznikih vselej povabil Jožeta s seboj. Razkazoval mu je mesto in njegove znamenitosti ter govoril o vsem, kar je mislil, da bi utegnilo njegovega mladega tovariša zanimati. Z dobrohotnim nasmeškom je opazoval Jožeta, ki se je rad oziral zlasti po mladem ženskem svetu. »No, kako ti ugajajo tržaška dekleta?« Jože je nekoliko zardel, nato pa je sramežljivo povedal: »Niso videti napačne. Samo nekam blede so mi zdijo in nosijo vse drugače kot pri nas v Zavrču ali v Retjah. Gosposke so nekako!« »Verjemi, Jože, malo je zdravja med temi. Mesto je pač mesto in življenje poteka docela drugače kot na deželi. So med ženskami, ki jih srečuješ, tudi dobre in poštene.« »Celo mnogo poštenih je med temi. Toda, kdo ti jamči, da ne bo tista taka, ki bi bila morda tebi najbolj všeč? Zato, prijatelj, bodi pameten in se premagaj! Če imaš ljubečo doma, misli nanjo, ona nemara misli nate in skrbi, da bi se ti v tujini kaj hudega ne pripetilo.« Jožetovo misel so ob prijateljevih besedah pohitele tja daleč preko skalnatega Krasa v ponižno goreniško hišo in objele ljubo podobo Grivarjeve Lenčke. »V teh velikih palačah prebivajo brez dvoma zelo bogati ljudje,« je obrnil Jože pogovor v drugo smer. »In so bogati na otroške revinije,« je resno odvrnil Skrbinek. »Kako misliš to? Kaj mora siromak dati bogatinu?« »Kaj mu mora dati? Nekaj, kar je veliko več vredno kot vreče zlata in vse bogastvo, ki ga vidijo tvoje oči. Siromak daje bogatinu svojo delovno silo, daje mu svoje telesne moči, svoje življenje.« »Zato prejema vendar plačilo. Kdor hoče živeti, mora delati!« »Nehote, moj dragi Jože, si izgovoril važno besedo. Da, kdor hoče živeti, mora delati. Glej, in vendar je na svetu mogočna družba ljudi, ki delati ne dela, pa vendarle živi! In kako živi! V razkošju in obilici vsega. Ti so kupili svojo udobnost za sramotno nizko ceno od siromakov. Rekel si: siromak, ki daje bogatinu svojo delovno silo, je plačan zato. Povej mi, zakaj pa delavci, siromaki ne prebivajo v sijajnih palačah, če te priznaš, da je siromakova delovna sila toliko vredna, da si bogati ljudje z njeno pomočjo gradijo palače in kopičijo bogastvo? Če je delovna sila siromakova tako dragocena, zakaj je delavec ne porabi zase, čemu jo prodaja drugim? Na to vprašanje, Jože, bova poskusila sedaj odgovoriti!« »To so zame nove stvari, o katerih nisem še nikoli čul. Zanimivo je, prosim, pripovedujte!« »Jože, mlad si in neizkušen. Spoznati ti je, da si z žulji svojih rok in v potu svojega obraza zaslužil vsakdanji kruh. Taka je naša usoda. Delavskega vprašanja še ne poznaš, spoznal ga boš, ko boš na lastni koži začutil življenjsko krivico, ki tarejo stotisoče takih kot sva midva. Vsak dan vidiš visoke dimnike, iz katerih se vali črn dim. S tem dimom puhti v zrak izrabljena delovna sila, ki se nikoli več ne vrne kakor se ne vrne več dim v dimnik. Ponosno se dvigajo dimniki iznad ogromnih tovarniških poslopij kakor bi hoteli spregovoriti o mogočenem bogastvu, ki se kopiči v teh prostorih. Kopičijo ga delavske roke. Milijonska bogastva se cedé iz žuljevih rok trpina, ki za sramotno nizko plačilo ustvarjajo srečo drugim, sam pa jedo trdi kruh zaničevanih, preziranih proletarcev. S trdo oholo besedo ukazujejo gospodarji teh ubogih in izmučenih delavcev, ki v potu in pokoren nema pred kapitalistom klobuk in se mu klanja do tal, namesto da bi bil narobe po pravici. Kapitalist in njegovim belim rokam so neznane »sladkosti« trdega dela, saj namesto njega gara in se peha ubogi delavec. In ko obnemore, ga vrže na cesto ter se ne zmeni več zanj, kot da ga nikoli niso poznali, niti ga potrebovali. In vendar jim je žrtvoval svoje bogastvo, svojo delovno silo, za katero so si premeteni kapitalisti nakopičili bogastvo. Čemu delavec ne porabi svoje delovne sile, čemu si zase ne zgradi tovarn in palač, vprašuješ? Glej, radi tega, ker so ga premamile sladke obljube tistih, ki so obetali delavcu zlate gradove v obliki dobrih plač. Medtem, ko so delavci nasedali tem obljubam, se je kapitalist pobrigal, da je tudi v duševnem oziru nadjačil delavca ter ga tako duševno in telesno zasužnjil. Glavno vlogo pri vsem pa je vedno igral denar, a te ga imajo v rokah kapitalisti, ne proletarci. Denar je prva velesila tega sveta, z njega izhaja kapitalistična podjetnost pa se z veselili žrtvami.« »V tem razmerju, mladi prijatelj, je temeljni vozel delavskega vprašanja. Na tej podlagi razmišljaj o svoji bridki usodi in o usodi stotisočev bratov, ki se v potu svojega obraza pehajo za vsakdanji kruh.« Preprosto, a iskreno in jasno razlaganje Skrbinkovo je kakor daljnje spoznanje posvetilo v Jožetove možgane. Nehote se je spomnil Križljeve fužine, kjer je Jože vedno s svojimi kovaškimi tovariši doživljal v malem, kar mu je ta izkušeni mož kazal v velikem. ==III. Jože se ponesreči== Naslednji dan je bil ponedeljek in Jože je moral zopet na delo. Vrtali so morali 200 kg težko jekleno obločno ploščo. Ko so jo nesli delavci na vrtalni stroj, se je eden izmed njih spotaknil in padel. Na enem koncu je nesel Jože ploščo sam, na drugem sta jo držala dva. Pri padcu so odpovedale tudi roke njegovemu tovarišu. Jože bi bil sicer močan, toda pretežkega bremena ni mogel sam obdržati. Klecnil je z nogami in omahnil. Vsa teža plošče je zdrknila Jožetu po rokah ter mu od komolca do zapestja pomelo kožo in meso, da so se mestoma pokazale krvave žile. Jože je z neloveškim premagovanjem zatajil silno bolečino. Stisnil je ustnice in molčal. Priskočili so delavci, da bi mu pomagali. Prihitel je tudi Primc in je obupno pobarval Jožeta, če ga ranjena roka močno boli. Nato ga je spremil v tovarniški ambulant, kjer so zaprejenica zlo obvezali. Tovarniški zdravnik je odredil takojšnji prevoz Jožetu v bolnico. Tam so razmesarjeno roko zašili ter povedali, da bo moral osem do deset tednov ostati v bolniški oskrbi. Tedaj je šele ponesrečenca zajokala. Prve solze v očeh. »Osem tednov brez zaslužka, osem tednov med ranjenci in bolniki. In če zve Lenčka, kako je z menoj? Ne, ne, ne sme zvedeti! Ne bom ji pisal ničesar o svoji nesreči!« Tako je odločil Jože sam pri sebi. Pričele so se najdolgočasnejše ure v Jožetovem življenju. Vsako popoldne so prihajali k bolnikom rodniki in znanci, k njemu, ki je bil osamljen tujec med bolniki, ni bilo nikogar. Teden dni je ležal Jože v bolnici in prišla je nedelja. Pozno popoldansko sonce se je s svojimi žarki igralo v šipah bolnišničnih oken. Jože je sedel na postelji in tako razmišljal: Bog ljudje, ki jim ni treba opravljati težkega dela, niso v nevarnosti, da bi jih doletela taka težka nesreča kot je mene. Če zbolijo, jim strežejo lepo doma in niso zapuščeni kakor jaz, čemu ta razlika med ljudmi? In kdo so vsi ti, ki mi delajo žalostno družbo? Sami sužnji dela. Tale tovariš, ki vse noči prestoka v bolečinah, kdo je? Ali se niso pogovarjali včeraj, da je padel z drugega nadstropja neke stavbe, ker se mu je utrgala deska na odru? Noge in rebra si je polomil. Drugi zopet leži v bolnici radi strašnih opeklin, ki jih je dobil v tovarni, ko je počila parna cev. Zraven njega se muči livar, ki je pri svojem delu izgubil oko. Tekoče železo mu je bilo brizgnilo v obraz. Drugi zopet nosi roko v povoju. V ladjedelnici se je bila utrgala veriga pri dvigalu, ki je zdrknilo navzdol in zagrabilo nesrečnikovi roki. Kirurški oddelek. Sami ranjenci in taki s poškodovanimi udi. Pretresljiva slika. Ob sanjega dolgočasja se je Jožeta polotila želja, da bi pogledal še v sosedni oddelek bolnice. Nagnil se je k tovarišu s polomljenimi nogami in ga vprašal: »Ali vam je znano, če se sme pogledati v sosednji oddelek?« Skozi velika, steklena vrata je Jože stopil v oddelek za notranje bolezni. Na prvi pogled se mu je vrnil znan obraz. »Ali nisi ti Cantarjev Jaka?« je začudeno vprašal. »Cantarjev iz Škofj, ti pa si Jože, ki si bil pri Križlju rejenec, ne?« »Tako je. Za točjo voljo, kje se midva dobivata? Kaj pa je s teboj?« »Pred petimi leti, kot veš, sem šel s svojo pekovsko obrtjo po svetu. Mestni zrak in nočno delo sta mi razhlajala zdravje in sedaj sem tu. Čutim, da ne bom zapustil te hiše pek kot tedaj, ko me poneso iz nje.« »Pogum, Jaka! Obrnilo se ti bo na bolje in zopet boš zdrav in krepak kot si bil tedaj, ko smo vasovali skupaj,« je tolažil Jože, dasi prijateljev bledi in upadli obraz ni obetal dosti upanja, da bi se Jožetove besede izpolnile. »Hvala ti, Jože, za tolažilne besede, toda jaz vem, kako je z menoj. Nikoli več se ne vrnem v zdravju iz te molčeče osamljene hiše. Da, tedaj, ko sem prvič tu, to je bilo tam pomladi, tri mesece sem ležal. Če bi bil tedaj odšel v kako zdravilišče, bi bil nemara okreval. Toda kje naj vzamem ubogi pekovski pomočnik sredstva, da bi plačal drago zdravilišče v zdravilišču za tuberkulozne? Tako mi je zavratna bolezen razjedala pljuča in zastrupljala telo neovirano naprej in sedaj sem prišel sem umret. Ni je pomoči zame, Jože, zavedam se tega in mirno čakam konec. Hudo mi je le, ko se bom moral tako mlad posloviti od življenja, ki mi doslej ni dalo drugega kot samo trpljenje.« Suh kašelj je spodal nesrečnega bolnika. Široko odprtih ust je lovil sapo, telo se mu je krčevito treslo. Jože je opazil, da so se pojavili na prijateljevih ustnicah neznatni, krvavi mehurčki. Ko je kašelj ponehal, je Jaka še nekaj časa težko hropel, nato pa se je umiril. Jože bi bil le kaj rad zvedel. »Kakšno tovarišijo pa imaš tukaj, Jaka?« »S slabotnim glasom je pripovedoval Jaka:« »Moj sosed je tudi pek. Pet mesecev leži v bolnici in nič bolje ni z njim kot z menoj. Poleg njega leži neki krojač, dalje ob oknu sta dva čevljarja, nasproti neki natakar, tudi mizarjev je nekaj tukaj.« »Ali jih mnogo umre?« »Eh, skoro vsako noč proti jutru ugasne kateri na našem oddelku.« Jože je docela pozabil na bolečine v roki. Njegovo dušo je stiskala neka čudna groza, srce pa mu je polnilo toliko sočutja, da bi bil najrajši zajokal. »Srečen si, Jože, ki boš v nekoliko tednih zopet zdrav in čvrst dihal sveži zrak. Glej, mi pa smo obsojeni na smrt. Po vlažnih delavnicah in zatohlih stanovanjih smo se nalezli sušice in to je sedaj naš dobiček, ki ga imamo od tistih, za katere smo delali. Sedaj nas ne poznajo več.« Jože se je spomnil Skrbinkovih besed, ko je govoril o brezdušnem izkoriščanju delovne sile. Poslovila sta se prijatelja, ki sta se našla v trpljenju in Jože je odšel s polno dušo bolestnih vtisov na svoj oddelek. ==IV. Obisk== Popoldne so prihajali znanci in sorodniki obiskovat bolnike. Z žalostnimi obrazi so posedali ob posteljah in se tiho pogovarjali z bolniki. Ta ali oni je prinesel bolniku kak malenkosten dokaz prijateljstva in sočutja in napravil trpinu s tem več veselja, kot da mu je podaril pol sveta. Jože je s svoje postelje motril obraze tovarišev, ki so v tihih sreči in radosti žareli, ko so uzrli svoje obiskovalce. Tu in tam je zmotil otožno razpoloženje bolnikov dovršen smeh ali glasna beseda. Obiskovalec je bil za hip pozabil in kot da se je ustrašil samega sebe, se je skrbno ozrl okolo sebe po bolnikih z nemim pogledom prosil odpuščanja, češ ali nisem napravil kaj nespodobnega. Bolniki pa so molčali in trpeli. Le k Jožetu, tujec med tujci, ni bilo nikogar. V bridki zavesti osamljenosti in zapuščenosti se mu je krčilo srce. Ni se mogel premagati, ne zadržati solz, ki so mu silile v oči. Zamišljen v svojo žalostno usodo ni niti zapazil, kdaj se je pojavil od njegove postelje Skrbinek. »Kako je, Jože dragi!« Sram in zadregi si je Jože utrnil solze in z radostnim nasmeškom ponudil Skrbinku zdravo roko ter odvrnil: »Ti, tik kaj veselo ni tukaj, roka pa se lepo zdravi.« »Ves objokan si, Jože. Ali te tako hudo boli roka?« »Ni to radi bolečin. Nekoliko dokasa mi je.« »Pusti to, Jože, kaj bi, tako le pač in drugače biti ne more. Neko pismo je prišlo zate, tu ga imaš.« S tresečimi prsti je Jože segel po pismu, zakaj slutil je od koga je. »Od Lenčke,« je radosno zatrepetalo v njem. Pisala je Lenčka Jožetu: »Predragi moj Jože! Od naših Karavank do sinjega morja te pozdravljam in srečno poljubljam. Težko sem pričakovala tvojega pisma, naposled se mi je pričakovanje spolnilo. Upam, da te najdejo moje vrstice zdravega in v dobrem položaju. Ono noč, ko si se poslovil od mene, te je nekdo videl, ko si odhajal izpod mojega okna. Zvedel je župnik o tem in je dal poklicati k sebi mojo mater. Očital ji je, da imam s teboj grešno razmerje. Sedaj nimam miru ne pred župnikom, ne pred sosedi, ki so seveda tudi zvedeli, da se imam s teboj rada. Kakor ženin živim v svoji izbi in se skoro ne upam na plan. Nepopisno mi je dolega in veliko, veliko trpim radi najine ljubezni, moj ljubi Jože. Najrajši bi šla kar za teboj, če bi vedela, kje bom v nadlego. Prenašala bom najhujše trpljenje samo da bom v tvoji bližini. Vse, da se bom vajena dela in ne bom se ga ustrašila tudi na tujem. Nobenega človeka nimam tu, ki bi mi potolažil mojega gorja. Ti edini si mi vse na svetu, ljubi Jože, upam, da me razumeš in spoštuješ mojo ljubezen, ki jo gojim le zate. Prosim te, piši mi takoj in tolaži svojo nesrečno Lenčko.« »Svetuj mi, dobri prijatelj, kaj naj odgovorim?« se je obrnil Jože k Skrbinku, ko je prečital pismo. »Komu?« »Ah, saj res! Ves sem zmeden. Moja izvoljenka nam namreč piše iz domačega kraja. Čitajte!« Ko je Skrbinek z očmi preletel Lenčkino pismo, je resno dejal: »Jože, dekle je pošteno in te ljubi. Bodi ji hvaležen za njeno vdanost in bodi tudi pošten do nje. Če jo resnično ljubiš, potem je tvoja dolžnost, da ji tudi vse zaupaš. Piši ji, da si se ponesrečil in da sedaj ležiš v bolnici.« »Ustrašila se bo!« je zaskrbelo Jožeta. »Tako — zapiši, da si izven nevarnosti in da boš kmalu ozdravel.« Še tisti dan je Jože Lenčki previdno sporočil, kako je z njim. ==V. Lenčka se odloči== Vsak dan je Lenčka z utripajočim srcem gledala na cesto, ki se vije pod dolini in pričakovala selnega pisma. Bilo je na praznik sv. Petra in Pavla. Zgodaj zjutraj je odšla Lenčka k maši v Tržič. Po maši se ni hotela naglo odpraviti proti domu, a jo je pred cerkvijo prestregel vsiljiv cerkovnik Kec in ji rekel, da jo župnik naroči, naj pride takoj k župniku. Lenčka je župnikovo povabilo nekoliko osupnilo, vendar se je odločila, da pojde. V župnišču jo je sprejela stara kuharica Polona, ki je opravljala razen cerkvene službe namesto župnika skoro vse njegovo delo. Če je želel kdo z župnikom govoriti o prečastitim, se je moglo to zgoditi le s posredovanjem kuharice Polone, ki je morala brezpogojno vedeti, za kakšno zadevo gre. Zato je umirjeno, da tudi za Lenčko moralo biti izjemno. »Kaj bi rada, gospa?« je strogo vprašala Polona Lenčko in jo srepo premerila od vrha do tal. »Gospod so naročili, naj pridem,« je skromno odgovorilo dekle. »Naročili, naročili! Po kom so naročili?« »Po mežnarju!« »Nimajo ničesar naročiti po mežnarju! Čemu sem pa jaz tu? Bo pa še kakšna skrivnost. Takole mlade punčare...« »Nisem nikakšna punčara, da veste! Sporočite župniku, da sem tu, ker me je pozval, če ne, pa zopet grem. Mi ni do prečakanja s takšnimi kuharicami,« je ostro zavrnila Lenčka žaljivo ženko. Tedaj se je vrh stopnic pojavil župnik. Visok, v črnem talarju s snežno belim ovratnikom pod vratom in skrbno urejeno frizuro se je za hip zardel Lenčki lep svečeniški obraz. Njegov gladko obrit obraz je bil poln, postava krepka. Otegnilo mu je biti kakih 40 let. »No, deklica, pridi v pisarno!« Lenčka je krenila po stopnicah za župnikom. Čakal jo je pred pisarno in ji vljudno dovolil, da je vstopila prva. Ko je zaprl vrata za seboj, je obstal pred Lenčko in smehljaje rekel: »Povabili ste me, gospod župnik,« je tiho spregovorila Lenčka in sramežljivo povešala trepalnice. »Poklical sem te, dete moje, ker me kot tvojega dušnega pastirja skrbi, kako živiš!« »Kakor pač živi večina poštenih kmečkih deklet, prečastiti!« »Ravno za to mi je, če živiš resnično pošteno!« »Moja vest je čista, gospod župnik —« »…tudi po oni noči, ko je prišel po slovo on, on…« je zajecljal. »Ne razumem vas, gospod!« je osupnila Lenčka. »Če mislite Jožeta, vam moram povedati, da je pošten mladenič.« »Ha, pobledela si! Znamenje, da te je ob mojih besedah zapekla vest. Resnico povej, deklica!« Preden se je Lenčka utegnila braniti, jo je župnik prijel za obe roki in jo držal kot v kleščah. »Gospod!« »Ali sta — grešila?« »Če je greh, da se ljubiva, potem sva grešila. Ljubezen med nama ni bilo.« »Je bil pri tebi v izbi?« je terjal neusmiljeni župnik in vedno krepkeje stiskal Lenčkini roki. »Ni bil!« »A ti si mu odprla okno in pri tem je padel ob tvojih razvaljenih rokah in prsih svoje poželenje.« »Gospod, prizanašajte mi! Nisem mu zato odprla okna in tudi on ni nameraval ničesar slabega. Po slovo je bil prišel.« »Po slovo? In za slovo si mu ovila telo svoje bele, nežne roke okoli vratu ter ga vsa v solzah poljubovala takole:« »Ah, Lenčka, ljubim te —« Močne župnikove roke so se ovile okoli Lenčkinega pasu, da je zastokala od bolečine. Vedno močneje jo je stiskal k sebi in iskal z divje spačenim obrazom Lenčkinih ustnic, da bi jih okrunil s strastnim poljubom. Lenčka je nagnila glavo daleč nazaj, pred očmi se ji je vse temnilo, klecnila je z nogami in dan ji je v tistem trenutku nekdo močno potrkal na vrata, da se je bila zdramila v nezavest. Župnik je, prestrašen odkočil in smrtno prebledel. »Zverina!« je kriknila Lenčka in planila k vratom ter jih sunkoma odprla. Skoro bi bila trčila v podlaku kuharico Polono, ki je čakala zunaj z zajtrkom za župnika. Kakor preganjana srna je bežala Lenčka po stopnicah iz župnišča. Bila je že daleč na cesti, ko se je jela polagoma zavedati, kaj se je bilo prav za prav zgodilo. Vzdignjena radi župnikove nesramnosti in skrajno ogorčena nad njegovim podreznostjo se je bridko razjokala. Tam, kjer zavije cesta iz doline v Klanec, jo je dohitel seški pismonoša. »Hej, Lenčka, danes bo pa nekaj zate!« Molče se je segla po pismu in podarila pismonoši srebrno dvajsetico. »Lenčka, preveč bo toliko zate! Pa ne drži me tako žalostno, kot da se vračaš od pogreba. Vesela bodi kot bom jaz, ko si ‘ga’ bom za tvojo ‘evanzgaro’ privoščil pošteno mero. Na tvoje zdravje ga bom pil, Lenčka, in na zdravje tistega, ki je v pismu podpisan. Pozdravljena!« Pismonoša je zavil na poljsko stezo, ki vodi v Krtinje, Lenčka pa je nadaljevala po cesti pot proti domu. Ozrla se je nazaj, če ji morda kdo ne sledi. Nikogar ni bilo. Tudi daleč pred njo je bila cesta prazna in samotna. Spoznala je Jožetovo pismo na ovitku. Pritisnila je pismo na srce in poslala Jožetu v duhu vroče pozdrave in vso svojo bolest. Pisal je Jože Lenčki: »Ljuba Lenčka! Zelo sem se razveselil tvojega pisma, zakaj prišlo je baš v trenutku, ko sem s hrepenenjem mislil na te in bil tvoje ljubezni najbolj potreben. Ne ustraši se preveč, dušica moja! Ležim v bolnici. Pa ni tako hudo. Nekaj sem se bil pri delu po tovarni poškodoval. Ker ne morem nadaljevati ljudi, pri katerih sem stanoval, da bi se me otepali, dokler ne morem na delo, sem šel v bolnico na zdravljenje. Rane so že napol zaceljene in v treh tednih bo zopet vse dobro. Drugače sem zdrav. Zelo sem nesrečen, ko pišem, da radi mene nimaš miru pred župnikom in drugimi ljudmi. Toda Lenčka moja, potrpi! Iz ljubezni do mene potrpi in me ljubi si preveč k srcu, kar zlobni jeziki zgovore. Čim več bova trpela radi najine ljubezni, tem bolj bova znala ceniti svojo srečo, ko postaneva mož in žena. Glavno, da nama vest ničesar nepoštenega ne očita. Neprestano mislim nate, ljubica, in delam načrte za najino bodočnost. Ko ozdravim in bom zopet zaslužil, boš prišla za menoj, da se izogneš strupenim jezikom. Še bo že našlo kako delo tudi zate. Iskreno te pozdravlja in poljublja večno tvoj Jože.« Še in še je brala Lenčka Jožetovo pismo. Kakor železen obroč ji je stiskala bolečina srce, ko je čitala, da je Jože v bolnici. Moreča skrb ji je vsiljevala temno slutnjo, da je Jožetov položaj hujši kot ga opisuje in da ji hoče iz obzirnosti noče pisati resnice. V duhu si je predstavljala ljubljenega človeka na bolniški postelji, blednega, z upalim obrazom, in, oh groza, z zdrobljeno roko, ki mu jo bodo morda celo odrezali, če že ne niso. In v tem bednem stanju sam, zapuščen, brez tolažbe, tujec med tujci! »K njemu!« je zakričalo v njej z neodoljivo silo. Težko se je Lenčka odločila, da odrine na daljno pot. »Kaj bi odlašala? Župnik se me bo poslej bal in me preganjal še bolj. Poskrbel bo, da pridem pri ljudeh ob pošteno svoje ime in pred lastno materjo ne bom imela več miru. Za Jožetom pojdem, pa bodo vsi jeziki zavezani!« ==VI. Lenčka gre od doma== Najtežje je bilo Lenčki razodeti materi svojo namero. Vedela je, da bo stara, bolehna žena izgubila v njej svojo najmočnejšo oporo. V Lenčkinem srcu je ves dan bila borba med ljubeznijo in hrepenenjem po Jožetu na eni, med skrbjo za mater na drugi strani. Vso dolgo noč ni zatisnila očesa, trudna od težkega razmišljanja in prežete noči je zjutraj vstala. »Dekle, kaj je s teboj?« je zaskrbelo mater. »Vsa rdeča si imela in bleda me vidi. Bolna si, ali pa si jokala.« »Mati, moram vam napolno razodeti, kaj sem sklenila. Z doma pojdem,« je tiho odgovorila Lenčka. »Otrok nesrečni, kaj ti na misel ne pade! In jaz naj ostanem sama? Stara sem in vsa nadložna; kdo mi bo stregel, če me bolezen priklene na posteljo? Ko bo začela v širokem svetu življenje slabotna ženska? Oči bom izjokala od skrbi za tebe, vere mi ne bom imela. Izbij si iz glave to nesrečno misel!« je tarnala mati. »Nič vse to sem mislila, mati, toda sila, ki žene v svet, je močnejša kot vsi drugi predsodki. Ljubim vas in nikoli vas nisem nameravala razžaliti, težko se poslavljam od vas, toda moram, moram z doma. Pomagala bom vam in sebi in… Nisem vam prikrivala ljubezni, ki jo čutim do Jožeta. Pošteno je bilo najino razmerje in čisto, neomadeževano hrepenenje moje srce za njim. Glejte, tam v daljnem Trstu leži med tujimi ljudmi bolan, ranjen. Ali ni moja dolžnost, da grem in mu s svojo navzočnostjo olajšam bedno stanje? Poznam njegovo zlato srce in pošteni značaj, zato me ni prav nič strah pred tujino. Poiskala si bom službo in vas bom podpirala s svojo plačo. Vi ne boste na starost saj mogli privlačiti kak priboljšek. Ko pa se bova z Jožetom vzela, boste prišli k nama in dobro se vam bo godilo. Če mi privoščite srečo in srečni mir, mati, ne ovirajte me, ne branite mi!« »Hčerka, ne hodi! Usmili se mojih sivih las! Ne bom dolgo, če me zapustiš,« se je razjokala starka in dvignila sklenjeni roki proti Lenčki. »Joj, mati, kakšno bolečino trpi moje srce v tem trenutku, toda jaz moram oditi. Če radi sramote, ki sem jo v nedeljo doživela. Če vam povem, boste razumeli in dopustili, da napravim kot sem se namenila.« In Lenčka je vse zardela in popisala svoji materi dogodek v župnišču. Ko je končala, je objela mater in obe sta jokali. »Če je tako, otrok moj nesrečni, pa pojdi! Moj blagoslov te bo spremljal in molila bom zate. Pojdi, sporoči Jožetu moje pozdrave in ga prosi v mojem imenu, naj bo pošten s teboj. Skrbita, da se čimprej združita v zakonu, da ne bo pohujšanja po fari in da me ne bodo zlobni jeziki nadlegovali z obrekovanjem.« Stisnjena do prsi večeru je Lenčka odpotovala. Neskončno dolga se je zdela Lenčki nočna vožnja. Stisnila se je bila v mračen kot v kupeju in jela razmišljati o svoji bodočnosti. Čim bolj se je oddaljevala pot od ljubih domačih krajev, tem težje je prihajalo Lenčki pri srcu. Na Jesenicah je primotovil v vagon pijan človek in omahnil na sedež poleg Lenčke. Uprl je vanjo svoj zaspan mežikajoč pogled, se ostudno zarežal in nerodno segel po Lenčkini roki. »Glej, glej, kako srečno družbo bom imel! Daj, mačica, da te objamem!« »Proč, nesramnež, sicer pokličem sprevodnika!« »Da, v živinskih vagonih! Pa sem se ga bil res nekoliko preveč nalezel. Ne zamerite, gospodična, neroden človek sem!« je mamoma spoznal. Podrsnil se je na nasprotno klop in, naslonil glavo na steno in zaspal. V Ljubljani se je zdrznil in vstopil nekdo, ki je rekel: »Bolniški Bistričar«. Sprevodnik je nato pomagal pijanemu iz vagona na breži izstop. Proti jutru je vlak prisopihal v Trst. Docela nepoznana v tujem mestu je bila Lenčka v veliki zadregi kam bi se obrnila. Močno ji je utrujalo srce, ko se je z drugimi potniki gnela proti izhodu, na glavnem kolodvoru. Plašno se je ozirala po tujih obrazih in iskala med njimi znano obličje, ki bi bilo moreda med temi obrazi. Za hip se ji je celo zazdelo, da stoji med čakalci na peronu Jože in z neskončnim veseljem bi stopila do njega, toda jo je zavela, da je nemogoče, zakaj Jože leži v bolnici, morda celo v mrtvašnici. Ustrašila se je Lenčka te misli, da jo je spreletela zona. V dušo se ji je zavialo nekaj težkega, bridkega. Najrajši bi bila zajokala. Med potniki, ki so dopotovali z vlakom, so se na peronu mešali železničarji, eni v lepih, temnomodrih uniformah, drugi v umazanih, sajastih oblačilih. Hitel je vsak svojo pot, resni, zamišljeni. Tik za Lenčkinim hrbtom se je vil mlad železničar v črnem kovčkom v roki in zvito, umazano-rdečo zastavico. Prehitel je Lenčko in jo ostro pogledal v obraz. »Dobro jutro, Lenčka! Kaj pa ti iščeš v Trstu?« Lenčka se je zdrznila in začudeno pogledala človeka, ki jo je ogovoril. »Jej, Špilerjev Tine iz Breznice, ne? Saj se ne pravi, da si v Trstu pri železnici, a kdo bi pričakoval, da se bova srečala! Kako sem vesela, da vidim domačega človeka tukaj! Nekega bolnika imam v tržaški bolnici, pa sem prišla obiskat. Morda bom kar tukaj ostala.« »Pri Jožetu, ne?« se je nasmehnil Tine. »I kaj veš?« »Prijateljev sva z Jožetom in mi je vse zaupal. Tudi jaz sem namenjen v nedeljo k njemu, če ne bo do tedaj že iz bolnice. Čud sem, da se dobro zdravi. Če bi ne imel sedaj le malo službe, bi jo kar s teboj mahal v bolnico. Poprašaj, bog, kje je bolnica, naj ne bo težko najti. Vsak otrok ti lahko pokaže. Ako ostaneš v Trstu, se bomo lahko še videli. Boš pa povedala, kaj je kaj novega v domačem kraju. Na svidenje, Tine!« »Na svidenje, Tine!« Tine se je obrnil in krenil čez tire proti kurilnici. Lenčka pa v veliko kolodvorsko vežo in od tam na ulico. Brez večjih težav in zaprek je našla pot do bolnice in vprašala vratarja, če sme obiskati bolnika. Vratar jo je poučil, da se obiski v bolnici dovolijo lele popoldne in da pred večerom ne more nikogar pustiti noter. Žalostna je morala Lenčka ostati pred vrati. Po časnih korakih je tavala po ulicah in se zadrževala vedno v bližini bolnice. Čim se je odvalilo po cerkvah poldne, se je zopet vrnila pri vratarju, ki je baš govoril z nekim gospodom. Vljudno je prosila vratarja, da bi ji povedal, na katerem oddelku leži Jože Poznik. Ko je neznanec čul ime, ki ga je povedala Lenčka, je pristopil k njej in osupel vprašal: »Ali niste dopotovali s Kranjskega, gospodična?« »Da, tam v Tržiču sem doma,« je skromno odgovorila Lenčka. »Potem pa kar z menoj! Tudi jaz grem k Jožetu.« »Ali ga poznate, gospod?« »Saj pri meni stanuje in tudi v arsenalu sem njegov delovodja. O, to se bo Jože razveselil!« »Kako srečno naključje!« se je razveselila Lenčka. »Prosim vas, gospod, spremite me k njemu!« ==VII. Snidenje== Kdo opiše Jožetovo presenečenje, ko je uzrl med vrati Primčev in Lenčkin obraz! Najrajši bi bil planil ljubljenemu bitju naproti in ga objel. Toda premagal se je, ker je vedel, da se v navzočnosti ostalih bolnikov kaj takega ne spodobi. Kakor omamljena je Lenčka z močnim utripajočim srcem pristopila k bolniški postelji svojega izvoljenca in brez besed strmela vanj. »Lenčka, hrepenel sem, da bi prišla, a pričakoval te nisem!« je šepetal Jože in ji ponudil zdravo roko. »Kako srečen sem, da te imam ob sebi. Saj boš ostala tu in se ne vrneš več domov.« »Kako je s tvojim zdravjem, Jože?« je skrbela Lenčka. »Hvala ti za skrb, Lenčka, mnogo bolje je že. Danes so mi izpuli šive iz zaceljene rane. To je zelo bolelo, bolj kot tedaj, ko so mi rano šivali. Jedva sem se premagal, da nisem zarjul od bolečine. Teden morda bom še imel roko v gipsu, potem pa bom zopet sposoben za delo. A kako, Lenčka, da si odšla za tako daljno pot?« »Vprašaj Jože? Pisala sem ti, v kakšnih razmerah živim in da mi doma ni več obstati. Neprestano me je vleklo za teboj, dokler se nisem naposled odločila. Šla sem z materinim dovoljenjem in ti prinašam njene pozdrave. Dopovedala sem stari reči in razumela me je, daj si bo hudo brez mene. Mati je in več ji je do moje sreče, kot do vsega na svetu. Moja sreča pa si ti, ljubljeni. Delala bom in tudi trpeti sem pripravljena, samo da bom v tvoji bližini.« »Lenčka, kako te ljubim!« je šepetal Jože in s solznim pogledom požiral cvetoči dekletov obraz. »Veliko družbe imam. Kdo so ti ljudje, ki mirno leže na posteljah? Joj, kako blede obraze imajo!« se je plaho zgrozila Lenčka, ki ni bila nikoli videla toliko bolnikov naenkrat. »To so same žrtve dela,« se je oglasil Primc, ki je doslej molče stal ob vznožju Jožetove postelje. »Večinoma tovarniški delavci, ki so se pri delu ponesrečili. Na ta oddelek pridejo ranjenci in poboljšljeni.« »Ali je tako nevarno delo po tovarnah?« »Odkor poznamo stroje, je za tovarniškega delavca vedno več nevarnosti, da se ponesreči. Včasih je temu krivo nezadostno varnostne naprave in priganjanje pri delu, se večkrat pa okolnost, da postavljajo k stroju delavca, ki je stroja premalo vajen. A delavec mora sprejeti delo, kakršnega mu odkažejo, sicer ga ne morejo več rabiti.« »Pa gospodar vsaj skrbi za delavca, ki se je ponesrečil pri njem. Ne? Jože, ali te tvoj gospod kaj obišče, ti kaj prinese?« Jože je bridko nasmehnil se je spregledal Primčev obraz, pa je odgovoril: »Lenčka, moj gospodarji so veliki gospodje, ki pa lepo skrbé drug za drugega med seboj, a ponesrečen delavec jim je kakor pokvarjeno orodje. Zlomljen ročnik kakor ves v staro jaro in gleda, da si nabavi novo. Podobno je z nami delavci. Saj se tedaj, ko si zdrav in priden delavec, še pride vedno nekdo, ki ga bo pohvalil in privoščil prijazno besedo. V takih podjetjih kakor je ono, kjer delam jaz, so si delavci in gospodarji večni tujci. Naši neposredni gospodarji so priganjači, ki so bolje plačani kot navadni delavci. Jaz sem imel srečo, da sem naletel na plemenitega človeka, kateremu sem pri delu podrejen. Gospod Primc, koliko hvaležnosti vam že dolgujem! Bodite uverjeni, da vas moji tovariši v arsenalu nič manj ne spoštujejo kot jaz.« »Moj dragi Jože, nič več ne storim kot to, kar je moja človeška dolžnost. Saj ni dolgo tega, ko sem opravljal jaz isto delo kot ti in s tovariši. Poznam trpljenje in usodo izkoriščenega delavca, zato razumem njegov položaj. Priznam, da sem si radi tega še ohranil nekatere naklonjenosti svojih gospodarjev, toda niso me upali odstraniti, ker je delavstvo na moji strani in mi zaupa. Moram pa vestno paziti, da ne vršim natančno po zahtevi uprave podjetja, sicer bi pri najmanjši sitnosti izgubil službo. Delavci to vedo, zato čutijo, mene, jaz pa njih in smo dobri prijatelji.« Lenčka, ki ni bila vajena takih razgovorov, je le deloma razumela to razmerje med delodajalci in delavci. Zaslutila pa je v Primcu vrlega moža, ki se poteguje za delavske pravice. Že radi Jožeta jo je obšel občutek tople hvaležnosti napram Primcu. »Gospod Prime, ali bi vas smel nekaj prositi?« je nekam negotovo zopet povzel Jože in z očmi pokazal na Lenčko. »Že razumem, Jože. Pri nas bo stanovala, dokler ne pride kako drugače. Ne boj se, na varstvo moje žene se moreš docela zanesti!« »Hvala vam, dobrotni Primc!« Nekoliko minut pozneje sta se Prime in Lenčka poslovila od Jožeta. Lenčka je obljubila, da ga bo vsak dan obiskala, dokler bo moral ostati še v bolnici. ==VIII. Pri Primčevih== Zakonča Primc sta stanovala v rajanskem delu mesta v pritličju stare enonadstropne hiše. Z neko čudno tesnobo v srcu je sedela Lenčka Prime na njegov dom. Vsa zgrožena je je ležala Lenčki njena bodočnost pred očmi. Ena sama zvezda je obsevala megleno obzorje te bodočnosti: misel na Jožeta. Neizkušena od viharjev velikega življenja je kakor plašna golobica trepetala njena čista duša pred neznanimi silami, ki so jo kakor strupene sence obkrožile v trenutku, ko je stopila na tuja, nepoznana tla, ko je prvič zadihala duhce ozračja mesta. Slutila je, kako se sence spopadajo pri vsakem koraku. Razbebalje so se lede tam, ko se je obotala ob Jožetovi bolniški postelji, ob strani ljubljenega, domačega človeka je dobila zopet občutek mirne varnosti. A ko je zapuščala bolnico, so se ji sence zopet pridružile in korakale z njo vstrašeno. Edina misel na Jožeta in zavest odločne volje, kljubovati vlačnemu toku življenja za vsako ceno, to je Lenčki dajalo pogum, da se ni v omamljenosti razjokala. »Doma smo« — je prijazno spregovoril Prime in odprl vrata. Vstopila sta v svetlo kuhinjo, kjer se je vse bleščalo od drage in redne. Nasproti njima je pritekla debelušna ženica srednjih let, preprosto a jako snažno oblečena. »Jožetovo nevesto sem pripeljal, ženka!« je ljubeznivo predstavljal Prime in se ozrl po stolu, da bi ga novemu gostu ponudil. Z živahnim, odkritosrčnim očmi je premerila Primečeva Lenčko od vrha do tal, nato pa ji prijazno ponudila roko, rekoč: »Dobrodošli! Pravzaprav vas že poznam, samo videli se še nisva nobenkrat. Mnogo je pripovedoval Jože o vas. Nič ne ridite, gospodična; lepo je, da se imata rada. Jože je pošten mladenič in ima tudi kar vredna sta drug drugega. Z mojem imava Jožeta prav rada in tudi vi ste mi všeč. Kar po domače se počutite pri nas. Še zelo utrujeni? Čakajte, takoj vam pripravim kave. Dotlej pa sedite in odložite svoje stvari.« Lenčko je osupnilo toliko ljubeznivost Primečeve žene in bila je v zadregi, kako naj se zahvali. »Zahvalim, gospa, toda ni se treba truditi radi mene, nisem potrebna!« Rekla je to kar tako, da si je ni pozabila ničesar toplega, odk ar je prišla v Trst, v zavitku je imela še ostanek popotnice, ki jo je bila vzela seboj. Bila je slab in potreben okrepeval, vendar jo je zadrževala napeta sramežljivost. Primečeva je to pogodila in se ni dala odvrniti v svoji gostoljubnosti. »Je bil vesel Jože, ko vas je zagledal!« »Ni me bil pričakoval, zato ga je moj prihod iznenadil. Da bi le že kmalu ozdravel.« »Dokler ga ne bo, boste stanovali kar v njegovi sobi. Prostora imamo dovolj. Bog nama ni naklonil otrok, bosta vidva namesto njih. Nekoliko velika sta že, bosta pa zato bolj pridna,« se je šalila Primečeva. »Ali se nameravata kmalu vzeti?« Lenčka tega vprašanja ni pričakovala in je zopet zardela. Iz zadrege ji je pomagal Prime in odgovoril namesto nje: »Vse se bo uredilo, če bo Jože zdrav in če bo dobro zaslužil. Saj veš, ženka, da bosta gledala, da čimprej prideta skupaj. Dotlej pa se bosta ogledala za kako primerno službo za Lenčko. Mater ima doma, ki je potrebna hčerine podpore. Ženka, tudi prepuščam, da pojdeš Lenčki na roko z nasveti službe.« »Prav rade, takoj jutri bova šli in poiskali kaj primernega.« »Kako sem vam hvaležna! Kdaj vama bova z Jožetom poplačala vašo dobrotljivost?« je preprosto rekla Lenčka in solze so ji zaigrale v očeh. ==IX. Za službo== S svojo prijaznostjo in domačnostjo sta si zakonca Prime že prvi dan pridobila polno zaupanje Lenčke. Prime se je živo zanimal za Lenčkine razmere, skrbno je razmer v domačem kraju, saj je minilo že dolgo vrsto let, odkar ga je pogojilo mesto in se je moral daleč proč od doma boriti za svoj vsakdanji košček kruha. V tej borbi je doživel marsikatero bridko preizkušnjo in razočaranje, toda z jekleno voljo in neutrudljivo vztrajnostjo se je znal spretno izogibati tisočim nevarnostim, ki so prežale nanj, da bi uničile njegove mlade sile, mu vzele značaj in napravile iz njega bedno žrtev popačene družbe in nizkih strasti. Nikoli mu ni bilo do tega, da bi ob plačilih dnevih posedal po zakajenih beznicah, užival slabo pijačo, kvartal ali se zanimal za pokvarjeno žensko družbo. V vsem tem Prime ni slutil prav nobene zabave ali naslade. Pač pa je od mladih nog hrepenel po izobrazbi. Že kot mlad kovaški pomočnik je strastno čital knjige in časopise, hodil poslušat zanimiva in poučna predavanja ter obiskoval razne društvene prireditve. Zato je tudi vedel več kot ostali njegovi tovariši, ki so ga v marsičem radi spraševali za svet, dasi je bil mlajši od marsikaterega izmed njih. Zgoda je zadel zavedovati po časopisu tudi politično borbo, nekorčne izlive strankarstva, podlo osebno gonjo itd. Njegovi prirojeni bistro-umnosti ni ostalo dolgo prikrito, da gre tu večinoma za pohlepne interese nenasitega kapitalizma, če tudi, ki na vse grelo kake »svoje ideale«, narodnjaštvo, kakor oni, ki na »katoliški podlagi« branijo in ščitijo čast in večni blagor slovenskega ljudstva, častne pravzaprav istega boga, ki se mu pravi Mamona. Z velikim zanimanjem je čital Prime meščansko časopisje in vztrajno čakal, kdaj se bo to časopisje zednilo tudi v obrambi trpečega, izkoriščanega in prevaranega delavskega sloja. Tega, žal, ni dočakal in je moral kmalu spoznati, da po meščanski tisk naslovuje delavci samo ob gotovih prilikah, takole kake štirinajst dni pred volitvami v državni ali deželni zbor. Primecu se je to vrste »politika« zamerila. Bil je delavec, zato se je moral in hotel postati socialist. Svojega prepričanja ni vsiljeval nikomur, a tudi jemati si ga ni dal. Nobene prilike pa ni prezrl, da ne bi pridobival svojih tovarišev za stanovanjske organizacije, ki so baš v tistem času pod okriljem naglo razvijajoče se socialistične stranke lepo uspevale in nudile delavstvu pomembno zaščito. Navduševal je delavce za list »Rdeči prapor«, jim odpiral oči in opozarjal na dejstvo, da je edino rešitev delavstva izpod kapitalističnega jarma: izobrazba. V svojem dvaintridesetem letu je ustanovil Prime svoje lastno ognjišče. Poročil se je s Kristino Polansko, pet let mlajšo hčerjo iz Logatca. Spoznali so se bili z njo na nekoliko nenavaden način. Bilo je nekega večera, pozno v jeseni, ko se je Prime vračal z dela domov. Stanoval je v starem delu Trsta pri neki vdovi. Iz neke mračne ulice je planilo proti njemu nenadoma mlado dekle in vsa zasopljena pripovedovalo, da so jo obkolili za nekim voglom trije fantje in jo pričeli nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami. Jedva jim je ušla. Nenad je namerje izgotovljeno obleko neki naročnici na dom, a na povratku jo je v samotni ulici nadlegovala trojica. Primecu se je dekle zazdelo pošteno, zato je ji je uslugo ponudil z spremljevalcem do doma. Povedal ji je svoje ime in ona je zaupala njemu svoje, nakar jo je spremil prav do hiše, kjer je stanovala. Iz dekletovih besed je Primec prvo uro spoznal, da ima opraviti ne samo s pošteno, ampak tudi pametno žensko, ki je dedom svojih rok služila svoj vsakdanji kruh, skrbela za mater in podpirala še mlajšega brata, ki hodi v šolo. Očeta je izgubila Kristina še kot otrok. Posluš ga je bilo v nekem nabrežinskem kamnolomu. Tu se je spomnil Primec žalostne usode svojega očeta, ki ga je potegnil niž, in začutil je do svoje spremljevalke neko posebno naklonjenost. Poleg tega je bila Kristina čedna, prikupna deklica. Pri slovesu jo je prosil, če bi smel jo in njeno mater ob priliki obiskati. Kristina je privolila in pol leta pozneje je postala Primečeva žena. Ker ni imela otrok, je toliko več pozornosti posvečala skrbi za svojega moža ter mu vodila vzorno gospodinjstvo. V njej je imel Primec najboljšo, zvrljenko tovarišico, zakaj Kristina se ni zanimala samo za kuhalnico in lonce, ampak za vse, kar je zanimalo njenega moža. Navzela se je bila Primečevega duha in postala po srcu in dejanju idealna proletarska žena — socialistinja. V največjo radost ji je bilo, če je mogla trpečemu izkazati dobrotu, bodisi z besedo ali z dejanjem. Bila je že dolgotna članica ženskega odseka izobraževalnega društva »Ljudski oder«. Med prvimi sodelavkami v ženski sekciji je bila Kristina Primečeva. »Emancipacija žene«, »ženska volilna pravica«, »zaščita nenačakih mater in otrok« itd., to so bila vprašanja, o katerih se je Primečeva rada razgovarjala kot o možnih malenkostih osebnih zadevah svojega življenja. Zato med svojimi odličnimi sosedami ni imela iskrenih prijateljic in je imela pred njimi mir. Lenčka, dasi neizkušena poznavalka ljudi, je kmalu videla, da je prišla k plemenitim ljudem in k pravemu si domu, da se bo tudi sama pri njih razvijala. Podzavestno je slutila, da je to zanjo velika pomena in na tihem je želela, da bi tudi ona in Jože bila nekoč tako srečen zakonski par kot sta Primečeva. Drugi dan po Lenčkinem prihodu v Trst je bila Primečeva namenila, da poišče dekletu kako primerno službo. »Šli bova, da si nekoliko ogledava mesto, mimogrede pa bova tu in tam poizvedovali za službo,« je dejala in si pripravljala obleko. »Kaj pa bi najrajši delali, Lenčka?« »Karkoli. Vajena sem tudi nekoliko šivanja. Pri gospodi še nisem služila nikoli, a upam, da se bom privadila tudi tam.« »Nič strahu, videti ste zelo pripravljeni in pridnih rok. Velika gosposka navadno zelo ceni poštene, zdrave služkinje v deželi.« V tistem času ni bilo v Trstu javnih posredovalnic za delo. Pač pa so posamezne nekatere zasebne posredovalnice, med katerimi je bila med služkinjami najbolj na glasu »signora Margareta«. O preteklosti te ženske so se širile med tržaškimi služkinjami jako zagonetne stvari, tako n. pr. so pravili, da je »signora Margareta« potomka nekega starega ilirskega plemena, radi česa so ji nekateri imeli navado reči tudi »debela contessa«. Od vsega, kar so o Margareti namigovali, je bilo bajé res samo toliko, da je bila lahkega pokolenja, kar so pričali njeni temni lasje v tistem času še nekoliko poprebreni, temne lakove obleke oči in njena »slovenščina«, ki jo znajo samo tržaški Hali tako, kot jo lomijo signora Margareta. »Via della Fortuna«, se je reklo ulici, kjer je stanovala Margareta in posredovala za ženske službe. V mračnem pritličju enonadstropne hiše je imela najti dve sobi, od katerih je ena služila za stanovanje, druga pa za »pisarno«. Oprema te »pisarne« je bila pravzaprav podobna zanemarjeni kavarni, sredi katere je stala dolga, črna miza, ob stenah pa klopi. Ena sama slika je krasila ta prostor: podoba, ki je predstavljala trpljenje vernih duš v vicah. Zgornji del slike, ki naj bi predstavljal »nebeško glorijo«, kamor vodijo angelci verne duše, je bil že prav malo viden. Zob časa se je bil tisti najprej spravil na »nebeško veselje«, vicam pa je velikodušno prizanašal. V vlažnem kotu je slonelo majhno ogledalo kakor prosuto s temnimi pegami, ker je bilo že močno okrušeno. Po znoju in nekakšnem lahnem zatohlem smradu v čakalnici, ko sta vstopili Primečeva in Lenčka. Signora Margareta je kmalu sedela za mizo in pravkar listala po mastni poselki knjižici, ki je bila očitno last slabo oblečene, skrbne ženske, ki je stala vsa ponižna in vdana pred posredovalko. Na klopih ob steni je sedelo pet, šest brezposelnih služkinj. Molčale so in zamišljeno zrle pred se. Le kadar so se odprla vrata, so se hkrati sunkoma planile z očmi k vhodu, da bi videle, kdo prihaja. Potem pa so zopet sklonile glave in se trudne zamislile. »Ma ki ste pa zdaj v službi?« je zaslišala Margareta svojo klientko. »Nikjer. Bila sem v bolnici,« se je glasil tih odgovor. »E, kaj vam je bila?« »Porod.« »Come, come? Cosa e porod?« »Otroka sem imela.« »Otroka že imate? E svoj mož? On ga mora skrbeti za vas in za otroka.« »Nimam moža…« »O, povereta! Ben, boste šla ribat! Slaba sem, e, signora. Ali ne bi imeli kaj boljšega?« »Ma znaste težko bo ala. Taka ženska je vame nikde rad. Kam ga boste spravu, otroka?« »Neki ženski ga bom dala v oskrbo. Otrok mi je vlažbi ne bo v nadlego. Rada bi zaslužila in vas tolko, da bi mogla sebe in otroka preživeti. Ne morem prositi od ljudi, in ubogo nezakonsko mater so polile solze.« »Ben, ben, dajte 25 krajcarjev, pa boste šla v neki hotel posoda pomivat.« »Nimam, gospa. Brez beliča sem. Od včeraj opoldne nisem zaužila še nič toplega. Nazadnje sem se najedla v bolnici. Vam bom pozneje plačala, ko bom zaslužila.« »Potem ga ni nič z vami. Na upanje ne dajem služb. Adio!« Primečeva, ki je stala z Lenčko v ozadju, je nemirno zagnala in stopila k mizi. »Signora Margareta, jaz plačam za to žensko. Tu imate pet in dvajset krajcarjev, pa ji dajte kakšno zaposlitev.« »O, bravo, signora.« »Bog vam povrni, gospa!« se je ginjeno zahvalila neznanka, nakar je vsa srečna prejela naslov hotela, kjer so potrebovali pomivalko posode. »Si čim naj postrežem vam, signora?« se je nato obrnila Margareta z vljudnim nasmehom k Primečevi. »Za tole gospodično bi rada kako primerno službo.« »Služkinja?« »Da, tudi v kako boljšo hišo. Dekle je vajeno tudi nekoliko šivanja.« S strokovnjaškim pogledom je premerila signora Margareta Lenčko od vrha do tal in zadovoljno pokimala. »Amerikanska Consulo rabi služkinjo. Hočete?« »Ugledna hiša, Lenčka, kar sprejmite!« »Prosim,« je odvrnila Lenčka. V trenutku je napisala posredovalka nakaznico in računala samo eno krono avstr. valute. »Boljšo službo, računam več,« je pojasnjevala z nasmeškom prefrigana Margareta. Primečeva je plačala tudi za Lenčko, nakar sta šli. »Glejte, Lenčka, srečo imava! Bog ve, če bi zvita posredovalka ne hranila še službe ne za ugodnejšo priliko, ker bi dobila zanjo nemara trikrat toliko. Poznam jo, Margareto, in ona pozna mene. Naše žensko društvo »Proletarka« ji je že prav energično stopilo na prste, ker se je bavila signora Margareta včasih tudi z nedovoljenimi posli. Skrivaj je delala tudi iz selimi siroti cele nakaznice za — javno hišo, kjer izgubljene ženske prodajajo razuzdanim moškim ljubezen. To pa je po postavi strogo prepovedano in signora Margareta to dobro ve.« »V javno hišo?« se je čudila Lenčka. »V javno hišo. Lenčka, pomnite, da živite sedaj v zatrupljenem ozračju mesta. Varno boste zvedeli le maršnika, kar naj vam bo vodilo in zgled, kam zabredejo pokvarjene ženske. Največji nevarnosti pogube pa so izpostavljena mlada, neizkušena dekleta, ki pridejo v mesto iskati zaslužek. Med služkinjami je največ nezakonskih mater, ki ostanejo radi svoje nesrečne lahkomiselnosti in nebolj radi zaupne neizkušenosti zaznamovane do smrti. Koliko se jih radi obupa da razuzdanemu življenju in postanejo navadne cestne vlačuge. Koliko jih tudi je, ki si vzamejo življenje, ko spoznajo, da so bile opeharjene za svojo mladost in srečo. Zato, Lenčka, ni vedno sreča priti na poštene roke ter zdravje.« Lenčki so segale te besede v dno duše. Primečeva se ji je zdela njen angel varuh. ==X. Lenčka v službi== Primečeva in Lenčka sta potrkali na stanovanje ameriškega konzula Bostona. Odprla jima je prijazna, mlada belolična gospa. Radovedno ju je uprla v neznanki svoje velike, temne oči in ju v italijanščini vprašala, česa želita. Primečeva je pojasnila, da je milostljivi gospej konzuli pripeljala novo služkinjo ter ji predstavila Lenčko. Gospa se je nasmehnila in z vidnim zadovoljstvom motrila Lenčko. Vprašala jo je, če govori italijansko. Primečeva je povedala, da Lenčka razen slovenščine ni zmožna nobenega jezika. »Nič zato. Bova po hrvaško kramljali!« je dejala konzuleva hrvaško ter povabila obe, naj vstopita. Lenčki je bilo, kot da je prišla v cerkev, ko je stopila v razkošno opremljeno konzulatovo stanovanje. V sprejemni sobi jima je konzuleva odkazala prostor in se jima vsedla nasproti. Nato se je jela zanimati, od kod je Lenčka doma, kdo so njeni starši, ali že je bila kje v službi itd. Naposled je dejala: »Videti je, da ste pošteno dekle. Kar več ste mi. Pri nas ne boste imeli ravno preveč dela. Pospravljali boste štiri sobe, pomagali kuharici in hodili v otrokovem spremstvu, kadar ju mama ne bom utegnila spremjati. Hrano in stanovanje, se razume, boste imeli pri nas. Začetna plača pa bo, bomo še dogovorili, ko pride moj soprog iz urada.« Primečeva je gospej še vljudno priporočila, nato pa se je poslovila in šla. Teden obšleta je dobil Lenčko, ko je Primečeva zaprla vrata za seboj. Ljubezniva gospa je vendarle opazila, zakaj pristopila k Lenčki in vprašala: »Ali je gospa, s katero ste prišli, vaša sorodnica?« »Ne, dobrotna moja, je in pri njih…« Lenčka bi bila kmalu izdala še prvo uro novi gospej svojo srčno skrivnost. Močno je zardela, česar konzuleva soproga ni prezrla. »Ali niste nameravali še nekaj povedati? Morete mi zaupati vse in sploh ne želim, da bi imeli pred menoj kake skrivnosti.« In Lenčka ji je odkrito zaupala svojo in Jožetovo zgodbo. »Vse kaže, da ne boste dolgo pri nas, če se nameravate s fantom poročiti,« se je smeje menila gospa, ko je Lenčka končala. »Žal, da sva sedaj bolj oddaljena od svojega cilja kot pred mojim prihodom v Trst,« je vzdihnila Lenčka. »Kako to?« je zanimalo pozorno gospo, ki ji je očitno ugajalo kramljati z novo služkinjo. »Oba sva brez sredstev. Dolgotrajna bolezen je mojemu zaročencu pobrala vse prihranke. Začeti bo moral znova, a pri taki nizki plači ne bo mogel veliko prihraniti.« »S pridnostjo in varčnostjo boste gotovo dosegla svoj cilj, morda prej, kot se nadejata,« je tolažila konzuleva. Lenčka se je v službi kmalu udomačila. Živela je tiho in preprosto skromno in tiho življenje služkinje, ki so vajene samo bogatih in strogih gosposkih ter njenim mestnim kapricam. Lenčkina gospodinja je bila plemenita žena, ki je izhajala iz neke stare hrvaške plemiške rodbine. Bila je vzorna mati svojim otrokom, desetletnemu dečku in dve leti mlajši deklici, ki so ju vzgajali deloma v duhu starega aristokratičnega izročila, deloma po načelih svobodomiselnih vzgoj. Konsul Boston je bil tipičen Američan, vajen diplomatskih finih manir, redkobeseden, skoraj zadržan, a v občevanju veder in prijazen. Z njegovim osebno se je Lenčka le toliko stikala, kolikor je bilo to zahtevala njena dolžnost. Vendar je konzula občeval z njo enako vljudno kot z gosti, ki so prihajali zelo pogosto na obisk. Bil je mož pristne demokratične vzgoje. ==XI. Lenčka opazuje in doživlja prve izkušnje== Mlado konzulatovo služkinjo je čakalo pri gospodi marsikatero presenečenje. Ljubeznivo in naklonjeno občevanje milostljive gospe in posli z Lenčko ji je dajalo največ poguma, da je z zaupanjem gledala v bodočnost in se dokaj naglo vživela v domače razmere odličnega Amerikanca in hrvaške plemičnice. Že nekaj let je služila pri konzulu družinici kuharica Marta, rojakinja milostljive gospe. Blizu šest križev je že nosila Marta na plečih, pa je bila še vedno mladostno živahna in lahko zgovorna. Neomajno je vladala v svojem kuhinjskem kraljestvu v ponos in čast, da je od svojega dvajsetega leta prispevala visoki gospodi s svojo kuharsko umetnostjo k posladitvi življenja in ne pomni, da bi se bil kdo kaj pritožil, da si je po njeni zaslugi pokvaril želodec. Pred petnajstimi leti pa bi bila kmalu postala Marta žrtev svojega poklica. Tedaj je služila pri nekem madžarskem magnatu nekje v Banatu. Njen gospodar je bil navdušen rodoljub in je najraje cenil predvsem jedi, ki so prihajale iz madžarske narodne jedi. Prej pokončanju te madžarske kuhinje, ki so jo predstavljali Lenčki. Marta je morala jih bolnico, ker je v teh dneh jemala preganjala nevarno drevesno zadeljko. Trakulja je bila natančno štiri metre dolga. Marta si jo je bila vzela za spomin in jo je konzervirala v stekleni posodi, napolnjeni z apiritom. Ko sta se bili z Lenčko že do dobra spoznali, ji je Marta ob neki priliki pokazala to »relikvijo« in dejala: »Poglejte, Lenčka, kakšnega zmaja sem imela v sebi!« Razen te trakulje ni Marta nikdar rodila in je bila v šestdesetem letu starosti še vedno krepotna devica. Zastran verskih vaj je bila zelo natančna. Bila je članica devetih bratovščin in tirih kongregacij. Tako je zgledno skrbela za svojo dušo, gospod pa za njeno telo. »Veste, Lenčka,« je podučevala mlado služkinjo. »Veste, pri nas se veslah godé zelo čudne reči. Pregrešne reči. Naša gosposka dobiva pogosto goste. Ob takih prilikah imamo polne roke dela. Po deset, petnajst jih pride, danes in gospodje. Navadno se vrže take gostije pri nas zvečer. Sedem, včasih še več vrst jedi moram pripraviti. Ubogi Jacek, ki streže in nosi na mizo, je ves premočen od samega tekanja in nervoznosti. Res je, da dobi naslednje leto napitnino, zato pa mora vzdržati mestoma kapricam gostov. Bogato večerjo zalijejo gospa s šampanjcem. To je zelo draga pijača, Lenčka, ali ste jo že kdaj okusili?« »Še nikoli. Prvič čujem to besedo.« »Seveda, seveda,« se je smehljala Marta. »Pri vas doma ne pijejo šampanjca. To ni za vsakogar. Privlačiti mora le gosposka. Cel kmet ali delavec uživa šampanjca, bi ga najbrž gospa ne marala in bi ne bilo tudi nobene razlike med gosposko in preprostimi ljudmi. Zato pa je ta pijača tako draga, da si je navadni delavec ne more privoščiti,« je po svoje razlagala Marta. »Potemtakem je pri vas kaj veselo življenje?« se je očividnim zanimanjem opomnila Lenčka. »Veselo in preveselo. Ko jame nočna, šumeča pljuča gosposka in dame razgrevajo, postanejo naprej razposajeni, pozneje pa uganejo stvari, o katerih ti, rajši molčati… Lenčka, ali imate znanje s kakim moškim?« je nenadoma vprašala kuharica. Lenčka je osupnila, zardela in povesila oči. »Le zaupajte mi, Lenčka! Vam bom potem nekaj povedala!« je nekam nestrpno silila Marta. Lenčka je pokimala. Ni se sramovala svoje poštene ljubezni do Jožeta, dasi je bila to njena najgloblja skrivnost. »Ali vas je tisti moški že kdaj poljubil?« je dalje poizvedovala Marta. »Čemu vas to zanima?« se je čudila Lenčka. Marta je uvidela, da uhaja z vprašanji predaleč, zato je odnehala in rekla: »Vprašala sem vas pač zato, da bi ne bilo pohujšanja. Za neizkušeno dekletce ni to, kar sem vam nameravala povedati. Sicer pa: saj bi prej boste imeli morda sami priliko z lastnimi očmi videti več kot vam morem povedati jaz. Med našimi stalnimi gosti je tudi Conte Gondolatti, italijanski konzul. Prisrčen gospod z veliko plešo. Dasi je oženjen, vendar ima veliko nagne žene. Pa še veliko izbirčen ni, zlasti kadar je vinjen. Pije zelo rad in pa sladkorne jedi je neznansko. Šampanjec se ga napije in potem uganjajo drugi gostje burke z njim, čeprav je konzul. Zadnjič so ga bili nekaj zalili in se je odtrgal od družbe ter primotovil pomislite, k meni v kuhinjo. Popravil me je za obe roke, je preden sem se utegnila braniti, ter mi je jel z zapletajočim jezikom dopovedovati, da me ima rad, da je že dolgo zaljubljen vame, da hrepeni po meni itd. Pomislite, meni kaj takega pri tej starosti! Strašno sem bila užaljena, kar na jok mi je šlo. Vendar me je morala premagati, kajti bil je konzul in povrhu še pijan. Ni bil torej odgovoren za svoje početje. Skušala sem se da iznebiti, toda zaman. Pripravlja se je bil, da bi me objel in poljubil, tedaj sem se poslužila zvijače. Gospod Konte, milostljivi je tu!, sem vzkliknila. Hipoma je popustil roke in se obrnil proti vratom. Porabila sem ugodni trenutek in zbežala v svojo sobico. Nepopisno me je studil pijan veljak. Naslednji dan mi je prinesel sluga iz italijanskega konzulata veliko pismo. Konte se je opravičeval radi svojega nesrečnega vedenja prejšnji večer in je zatrjeval, da ni vedel, kaj dela. Naročil mi je, naj, molim, pismu je bilo priloženih 100 lir. Nisem marala tega denarja in sem ga kot drug dan nesla k Sv. Antonu za maše…« Lenčka je poslušala ponosno zgovorne Marte z jako mešanimi občutki. Njeno čisto, nepokvarjeno srce ni moglo doumeti, da bi bili tako imenitni in učeni ljudje, ki imajo brez dvoma odlično vzgojo, zmožni takih stvari kot je pripovedovala Marta. Globoko se je zamislila in molčala. Utomlknila je tudi Marta in z živahnimi očmi dobrotno motrila svojo mlado tovarišico. Na belo pleskanih stenah je enakomerno tiktakala ura budilka. »Kljub vsemu, Lenčka, pa človek lahko ostane pošten, tudi v takih okoliščinah. Me, ki si s trudom delom služiva svoj kruh, sva dolžni izvrševati to, kar nama nalagata gospod in gospa, nisva pa dolžni, da posnemali njihov način življenja.« »Nisva dolžni in tudi ne marava,« je nehoté dostavila Lenčka. »In če bi, postavim, tudi mogli živeti kot velika gospoda, ne bi smeli, ker je tak način življenja pregrešen in vodi v večno pogubo.« »O, in se nekaj!« je v nenadnem spoznanju povzela Lenčka. »Na čigav račun pa živi gospoda v takem razkošju? Kdo so ti ljudje, ki hodijo v frakih in cilindrih, v svili in baršunu?« Kdo so, ki se jim bleste na bledih, nežnih prstih dragulji, ki predstavljajo že sami zase premoženje? Kdo so, ki večerjajo o dvanajst najizbranijih jedi in ne nalivajo s šampanjcem? Tam zunaj ob vogalih ponosnih palač pa postajajo sirote in siromaki v raztrganih cunjah, ogoljeni, sestradani obrazi, trpljenjem v očeh, z obupom v duši. Po bolnišnicah leže žrtve dela z razmesarjenimi udi, s kakijo smrt v pljučih, zapuščeni, pozabljeni. Po tovarnah, rudnikih, v arsenalih, zunaj na deželi pa se stotisoče ljudi znoji in telesno peha za koščkom kruha, da preživi sebe in svoje. Delajo, znoje se in mučijo. Čemu? Da bi dandanes večerjali, se napili šampanjca in se vdali strastem poželenja? Ne! Zakaj take stvari morajo ostati očividno prihranjene gospodi. Delavce in kmete sta skromnejša, ker morata biti. Kako zelo bi morala biti gospoda hvaležna tistim, katerim jim tako zelo uživajo!« Lenčka je govorila kakor v nekem navdahnenju. Martinina preprosta, golo opisovanje načina življenja v aristokratskih družinah je vzbudilo v Lenčki naravni čut pravičnosti, zaznala je ogromno krivico, ki se godi enako pravni in enakosti vseh ljudi. Spomnila se je Jožeta, njegovega trdega dela, nesreče njegove in v njem je posebno vse tisto, ki jim je usoda zaznamovala roke z žulji. Dekle je bila seveda od tega, da bi razumela, čemu je take na svetu. Kakor brezno se je valjalo to vprašanje odprto, nerazvešljivo v njeni duši. Lenčkovo vsakdanje opravilo je bilo, da je morala hoditi na trg in v razne trgovine kupovati stvari, ki jih je potrebovala konzulatova kuhinja. Sprva jo je spremljala Marta, pozneje pa, ko se je Lenčka privadila, je opravljala sama. Poznala je že vse večje ulice, zlasti one, ki vodijo proti pristanišču. Saj so bile njene misli neprestano tam, kjer je bil Jože, ki se je okreval, dobil po prizadevanju Primca lažje delo. Med najživahnejšimi obmorskimi mesti v Evropi po pravici prištevajo Trst. V tistih časih, ko se je godila naša povest, je bilo to mesto v cvetočem razvoju. Najživahneje življenje je vrelo v pristaniščnem delu mesta, kjer so raztovarjali in natovarjali ogromne ladje, dovažali in razvažali blago na vse strani. V velikih pristaniških skladiščih, na kolodvoru ali tržaškim veletrgovcem. Vpitja in kričanja ni manjkalo. Na stotine različnih tipov se je gibalo na tlakovanem obrežju. Videti je bilo mišičaste orjake, ki so na globoko povrgnjenih hrbtih prenašali težke zaboje in vreče živeče v ustih ugasle konce cigare; pa tudi malomarno nepostane lumpen-proletarij, v oguljenih oblekah, raztrganih čevljih z rokami v hlačnih žepih. Ti so si rajši požvižgavali kakor znano bezniško popevko, nego, da bi prijeli za kako delo. Pa so pozorno prežali na priliko, kje bi se dalo priti do »poštenega zaslužka«, seveda brez vednosti policije… Splošen način življenja v Trstu državljanske je bil »fakinaža«. Vendar bi bila pestrost pristaniškega življenja brez te »fakinaže« močno okrnjena. Zato v Trstu in drugih pristaniščih nikoli ne manjka teh ljudi. Še zadnja leta pred svetovno vojno je bila gospodarska politika pokojne Avstrije za tem, da bi se razvil Trst v mogočeno trgovsko velemesto, odkoder bi bil urejen in nadzorovan promet po vsem Jadranskem morju. Trst kot gospodarsko najvažnejša obmorska točka na jugu monarhije bil hkrati močna straža proti Balkanu, kjer je imela ranjka Avstrija po aneksiji Bosne in Hercegovine še nadaljne okupacijske načrte. Te načrte pa je vojvodina Avstrije sicer sistematično, toda jako previdno, da bi zadržala pozornost balkanskih držav. Istočasno s formiranjem Trsta je Avstrija jela intenzivno skrbeti za povzdigo zanemarjene dalmatinske obale, ki je je bil dotlej baš radi njene zanemarjenosti z odprtim obalovanjem preziran tujski promet. Z izbruhom svetovne vojne pa so bili prekrižani računi Avstrije ob zadnjem. Po vojni je okupirala Trst Italija in si ga v rapalski pogodbi zagotovila zase. Namesto mednarodna luka je postal Trst monopol Italije. Posledica tega je, da je danes to mesto v popolnem zastoju, kot pristaniško mesto pa iz političnih razlogov in »patriotičnih« manir fašizma ne more imeti tistega gospodarskega pomena, ki mu je po naravi določen. Solnčnega dne se je bila Lenčka napotila k konzulatovima otrokoma na sprehod. Krenila je proti obali in nato dalje proti Servoli. Topel veter je dihal čez morsko gladino in v tisočih velikih kodrih vodne površine. V daljavi so plule male jadrnice kakor beli labodi, med njimi so orali morje parniki s kadečimi dimniki in z zategnjenim piskanjem javljali svoj prihod. Tiste dni je pripravljala prekomorska družba »Avstroamerikana« večji potniški transport za v Južno Ameriko. Okoli štiristo izseljencev je čakalo v Trstu pet dni na odhod parnika. Pomešali in v skupinah so prihajali v pristanišče spraševat, kdaj odpluje parnik. Na izmučenih obrazih jim je poznala nevolja in navajenost čakanja. Z nestrpnim hrepenenjem so uprli poglede tja preko širne morske ravni, kakor da bi jih onkraj te vodne pokrajine čakalo odrešenje. Bogve, s kolikimi žrtvami in težavami so si preskrbeli denar za daljno pot! Sedaj pa, namesto da bi nevarno ali ob času, kakor jim je bilo zagotovljeno, nadaljevali pot, morajo čakati v Trstu. To pregledovanje potnih listov, zdravstveni pregledi itd. traja že peti dan. Kdo ve, če odplujejo jutri, če ne šele pojutrišnjem? Kdor ima denar, lahko čaka. Čez dan se šeta po Trstu, zvečer pa leže v mehke pernice v hotelu. Toda tisti, ki so si bili vzeli hrano s seboj, da bi varčevali, morajo prenočevati v zbirkalnem azilu družbe, ali na oguljenem vrtu krog azila na prostem. Da, na prostem. Lenčka se je prepričala o tem. Videla je na lastne oči žalostno sliko siromašne izseljenske družine. Konzulova otroka, ki jima je bila Lenčka na manj oljubezni in pomoči cesti proti Škednju dovolila, da sta ob poti stiskala za cvetlicami, pila in smeje grloče se gačarji. Ko je ob svoji veselju sprehoda, sta se bila oddaljila od svoje varuhinje, vendar ju je imela Lenčka neprestano pred očmi. Sledila jima je proti gostemu oljčniku nasadu, ki raste tam okoli kot navadno grmovje. Nenadoma sta priletela otroka vsa prestrašena nazaj in se oklenila Lenčke. »Kaj se je zgodilo?« je zaskrbelo Lenčko. »Cigani!« je kratko povedal mali Bill in pokazal z drobno ročico proti oljkam. Dekletu je šlo na jok. »Ne bojta se! Pridnim otrokom ne store cigani nič žalega. Vidva sta pridna, zato pojdita brez strahu mimo njih!« Dasi so Lenčkine besede pregnale otrokoma največji strah, vendar sta se iz previdnosti krčevito držala Lenčkinih rok. V senci visokega črnega trna je počivalo troje ljudi: slabo oblečen moški s temno brado je ležal vzvrat, kapo je imel nizko na trebuhu, pod glavo pa si je bil podstavil ogromno culico. Poleg njega je sedela ženska in s skrbljenim glavnikom česala bujne lase, ki so ji kakor slap padale čez obličje. Radi tega Lenčka ni mogla videti njenega obraza. Pač pa je opazila, da je v neznankinem naročju nekaj žemelo. Nežna ročica se je bila izmuznila med gube bluze in nevede razgaljala več kot je bilo potrebno doječ materi. Ko je ženska skozi pramene razpletenih las opazila, da se bližajo vetelci, je naglo zajela lase v dlan in jih popravila nazaj, da so se ji vsuli po temenu. Z drugo roko si je hotela zapreti bluzo, radi česar se ji je otrok jokal. »Gospa!« je zaklicala ženska Lenčki na cesto. »Ali ste kaj čuli, kdaj odpluje veliki parnik v Ameriko?« »Ničesar vam ne morem povedati, ljuba žena!« je prijazno odvrnila Lenčka. Tukaj je govorila hrvaško narečje s slovenskim naglasom. Lenčka je postala radovedna. Zato je jela poizvedovati: »Od kod pa ste doma in kam ste namenjeni?« Tedaj se je dvignil mož in povedal: »Iz Bele Krajine smo doma, vi pa najbrž kje z Kranjskega, če prav sodim po govoru!« »Uganili ste. Gorenjka sem. V Trstu samo služim.« »Glejte, tako moramo vsi s trebuhom za kruhom, ker nas more preživljati domovina. Mi moramo v Ameriko.« »Čemu odhajate z ženo in otrokom?« »Ali naj greva brez njih? Brez doma smo. Imeli smo dom, toda prodali so nam ga upniki. Nisem zmogel očetovih dolgov, pa je prišla domačija na boben. Ostalo je jedva za pot v novi svet. Morda nam bo sreča onstran morja bolj mila. Hudo je iti z doma, ali če ga vzamemo, moramo iskati drugje zaselkovanje in poniževanje. Bolj privlačijo siromaku kot zavidajo bogatin bogastvo. Obračunal sem z domovino, dal sem ji, kar je terjala od mene. Uzalila me je, ker ni imela usmiljenja in potrpljenja z menoj. Tujec sem postal na rodnih tleh, domovina tujcev pa je tujina. Zato potujemo v tujino. Nihče ne bo potočil solze za nami, za nikomer ne bomo žalovali mi. S silo se je treba zatreti v srcu toplo misel na dom, kadar ga nima več. Zakaj misel na izgubljeno srečo te utegne samo ovirati pri iskanju nove sreče. Preteklost je pomanjkljivo jamstvo za bodočnost. Kar človek sproti ustvarja in pridobiva, s tem si zagotavlja bodočnost. Če danes ne bom delal, jutri ne bom jedel. Siromaki nimamo nobenih rezervnih zakladov, ki bi jih mogli črpati v brezdelju. Glejte, v teh žuljavih rokah je sreča moja in moje družine. Ni je resnice nad to resnico, pravica pa je pri Bogu. Ne bojim se tujine!« Preprost mož, ki ga je bilo kaljeno trpljenje, je govoril Lenčki trde besede, v katerih je Lenčka čutila vso neizprosnost življenja. Z vso silo se je dvignila v njej sočutje, da bi se bila od te bede, iz doma pregnanih družinic najrajši zakrila. Želela jim je srečno pot, ne napijo pomolila in se odpravila z otrokoma, ki sta postajala nemirna nazaj proti mestu. »Kaj pa govorila o ciganom?« je hotel vedeti s potom mali Bill. »Niso cigani, Bill. Ubogi ljudje so, ki morajo po svetu, da si zaslužijo kruh,« je poučila Lenčka konzulatova sina. »Čemu si morajo služiti kruh? Meni ga mora pa kar Marta dati, kadar sem lačen. In kave tudi, pa čokolade, piškotov, tort, kar hočem.« »Ti in tvoja sestrica sta srečnejša, ker imata bogatega očeta in dobro mamico, ki skrbita za vaju.« »Zakaj si govorila s tem možem, ki je tako trd in umazan?« »Bill, z vsakim človekom moramo biti prijazni. Vsakega spoštovati, samo če je pošten. Pred Bogom smo vsi enaki.« »Jaz nočem biti kakor je ta umazanec. Jaz sem konzulov. Tudi jaz bom konzul!« se je repenčila aristokratska kri. Lenčka ni hotela razumevati otroku več razlagati pojmov o socialnem sožitju bogatih in revnih, ker je uvidela, da vtepuje dečku docela nasprotne nazore. To pot se je Lenčka pozno popoldne vrnila z otrokoma domov. Milostljive ni bilo doma, ker se je bila z nekim mladim baronom odpeljala v avtomobilu nekam na Kras. ==XII. Ob morju== Ko je Jože Poznik zapustil bolnico, je šel proti obali in gledal kako se spuščajo žarki v morje po svoji poti ter se zopet v velikih lokih dvigajo. Opazoval je v daljavi gugajoče se jadrnice in čutile ter nehotel spominjal na domače zibel, ki je tam doma poleg koče pel. Te zibel na morju so mu zdelo bolj nevarne, kolikor jih vihar prevrača in jih pokoplje v hladni grob. »Ah kaj, tudi v zibelkah poleg koče joče jih veliko v revščini utone!« je poglasno dejal Jože sam pri sebi. Nato je je krenil proti trdil luki, da bi videl večje oceanske parnike, ki vozijo v Ameriko in s katerimi se je že več njegovih prijateljev odpeljalo v drugi boljši svet, kjer je velikopleta in vsega dovolj. Tudi Jože je hrepenel po tem, da bi se prepeljal tja, kjer je sreča doma. Upal je, da prihrani toliko denarja, da si kupi listek zase in za Lenčko. To je bil njegov trdni sklep, ki ga Lenčki še ni odkril in je hotel to storiti šele potem, ko bi imel dovolj denarja prihranjenega. Na pomolu proste luke se je Jože ustavil in ogledoval je prekooceanski parnik, ki so ga natovarjali. Veliki žerjavi so se igrali z zaboji, jih prijemali, dvigali in spuščali na pristaniški rob. Poslušal je rezka povelja, ki jih je na krovu stoječ častnik parnika delal. Od daleč je ugledal v uniformi oblečenega uradnika, ki je nesel v roki zavoj papirjev, za njim pa je stopalo par sto ljudi, moških in žensk, vsi so bili težko natovorjeni z velikimi kovčki. Bill so to izseljenci, ki so se pomikali proti parniku. Tik mimo njega je šla Lenčka z otrokoma v naročju in z veliko težko culo na desni rami. Poslušal je njih govorico in slišal je dolenjsko narečje, hrvaško in poljsko govorico. Vsi ti so se vkrcali na parnik »Marta Washington.« »Revni ljudje so to, vsi ti gredo v boljši svet, za kruhom, ker ga jim domovina ne da dovolj,« tako je Jože mrmral sam pri sebi. Lenčka ni vedela, da je Jože že zapustil bolnico; bila je sobota in drugi dan v nedeljo ga je nameravala obiskati. Z obema otrokoma je šla na sprehod po pomolu proti prosti luki. Živahno se je z otrokoma razgovarjala in ni opazila Jožeta, ki je stopil zad za velik zaboj, ki je stal tik njega. Opazoval jo je od daleč in še nikoli se mu ni zdela tako ljubka kakor danes. Vznemirjen je bil in drhtel od radosti. »Kaj bo neki rekla, ko me uzre?« je Jože tiho dejal. Ko je bila le še par korakov oddaljena od njega, je stopil pred njo. Ko ga Lenčka uzre, za hip ostrmi, nato pa skoči proti njemu in mu stisne zdravo roko. »Kaj ti tukaj? Ali so te že izpustili iz bolnice?« »Kakor vidiš, da, in pravkar sem se mislil odpeljati v Ameriko sedaj pa, ko si ti prišla, bom se pa še malo zadržal,« se je pošalil Jože. »No, pa bi se odpeljal tako daleč od mene?« ga Lenčka nagajivo vpraša. »Najbrž ne, skoro gotovo pa se bova peljala skupaj,« ji Jože odvrne. »To bi bilo predaleč od doma, od domovine. In mati?« »Ah, Lenčka, mi delavci nimamo domovine; kamor nas pelje pot do kruha, tam je naša domovina, tam naš dom. In tam bova tudi lažje podpirala tvojo mater!« O tem bosta še govorila, lahko je mogoče, da si tudi tu ustanovita svoje ognjišče; mu smehljaje odgovori Lenčka. Otroka sta postala nestrpna in Lenčka se je morala vrniti od Jožeta. Vsa srečna je bila, ko je videla, da je Jože tako pogumen in da se mu je zdravje dobro. Nikoli ga še ni tako vzljubila kakor takrat. Jože je bil osem dni doma, potem pa je šel zopet na delo. Pri delu je Jože kmalu pozabil Lenčkine besede, ki ga je prosila, naj bo pri delu bolj previden in naj pazi, da se mu ne pripeti zopet kaka nesreča. Uporabljal je pri svojem delu vso svojo moč in spretnost. Prime je vse to videl in tudi drugi so mu to priznali. Kmalu je postal Jože predelavec in imel je svojo skupino, za katero je prevzemal akordna dela, ki so se izvrševala pod njegovim nadzorstvom. Jože je dobival sedaj tudi večjo plačo. Verčeval je, le kadar je bila Lenčka prosta, je šel z njo na sprehod, drugače pa je bil doma in čital kako knjigo. Vsa dela, ki so mu bila poverjena, je točno izvrševal, vendar pa je dostikrat prišel v nasprotje z uradniki. Včasih, kadar je prevzemal akordna dela, se je potegoval za svoje ljudi, da so bolje zaslužili in bil zaradi tega tudi pri delavcih zelo priljubljen. Ladjedelnice so bile vedno bolj zaposlene. Avstrijsko vojno ministrstvo je naročalo več in več torpedov in drugih parnikov. Ladjedelnice niso mogle zadostiti naročilom. Uprava ladjedelnice se je posluževala raznih trikov, da je imela čimveč dobička. Od ravnateljstva so se uprizarjale delavske stavke na tako umetničen način, da delavstvo samo ni vedelo, zakaj da je pravzaprav stavkalo. Nasprotno pa je ravnateljstvo poročalo ministrstvu, da delavci nočejo delati in da mora ravnateljstvo do tedaj da detem zvišati delavske mezde. Jože se je živo zanimal za vse to podjetniško politiko napram delavstvu in iskal je stike z ljudmi, da bi zadevo spravil v javnost. Jožetu se je to posrečilo in res je našel politike, ki so zadevo spravili pred avstrijski parlament v obliki interpelacije. Ravnateljstvo se je čudilo, kaj da je bil oni izdajalec, ki je vse to odkril in s tem javnost obvestil. ==XIII. Alfredo Baselli== Ni dolgo trajalo, ko si je bilo ravnateljstvo na jasnem, da je treba obrniti pozornost na tipkarico Alfredo Baselli in na delovodjo Jožeta Poznika in začelo oba zasledovati. Tipkarica Alfreda Baselli je bila zelo inteligentno dekle, prepojeno je bila skoz in skoz s socialističnim duhom. Jožetu se je imponiral, njegov neustrašen temperament je dostikrat občudovala in mu je konečno vse špekulacijske zadeve, tičoč se delavstva, od strani ravnateljstva izdajala. Ko ji je nekoč dal generalni ravnatelj koncept poročila na vojno ministrstvo, v katerem je poročal, da mora delavec plačevati po 12 kron dnevno in da vsled naraščajočih delavskih plač ne more držati obveznosti pogodb z ministrstvom na Dunaju ter prosi za storniiranje naročil torpedov in s tem izsilil od ministrstva večje vsote, je Alfreda napravila mesto dveh tri kopije in si eno pridržala. Jože je večkrat po delu čakal na Alfredo; v parku sv. Andreja sta se shajala in kadar je imela kaj novega poročati, je šla vselej skozi park, kjer sta se dobila. Tako sta tudi ta dan prišla skupaj. Ko je Alfreda zapustila pisarno in hitela proti parku, jo je Jože že od daleč opazil in tako si je mislil: »No, danes pa ima gotovo kaj novega, ker se ji tako mudi!« »Dober večer, pozdravljena gospa Alfreda! Danes ste pa nekam urnih nog, gotovo imate kaj novega?« pravi Jože. »Da, danes sem vam prinesla kopijo poročila, ki je šlo na Dunaj in ki je dokaz perfidno. Pomislite, ta kapitalistična drznost! Tu vam poročajo, da morajo delavce plačevati po 12 kron na dan in vsled naraščajočih mez morajo prositi za storniiranje naročil nadaljnjih torpedov. Ravnateljstvo pa dobro ve, da ne pride do preklica naročil, temveč da se vsota zviša. Le pomislite to, v resnici so delavske plače, kakor sami veste, od 5—7 kron, ne pa 12 kron, kakor ti poročajo.« »Silna drznost je to, kar počnejo kapitalizem,« je pritrdil Jože. »Da, na račun delavstva si kopičijo svoje bogastvo, ne da bi se zadovoljili samo s tem, da proletariat gara zanje, temveč ga še posebej sleparji.« »Prepiš tega pošljem na Dunaj, da bodo ministri vojne interpelirali.« »Da, da in treba mu je tudi listo resničnih delavskih plač poslati, da na ta način spravimo vse sleparijo na dan.« »Imate prav, tako bom tudi naredil,« ji pravi Jože. Alfreda se od Jožeta poslovi in pravi: »Pozdravite mi Primca in njegovo ženo, če bom imela v nedeljo čas, pridem k njima.« »Hvala vam, na svidenje v nedeljo!« Alfreda in Jože se nista od četrtka do nedelje nič več videla. V soboto ob dvanajsti uri prilati ves zasopljen generalni ravnatelj v pisarno. Niti na pozdrave uradnikov v uradnice se ni oziral. Kakor običajno, šel je v svojo sobo in po hišnem telefonu poklical tajnika. Ko ta vstopi, mu naroči: »Skličite mi takoj upravni svet na sejo, ki se vrši danes ob šesti uri.« »To je nemogoče, gospod generalni ravnatelj, ker gospodje niso tu.« »Porabite ves aparat, da pridejo čimprej skupaj!« mu veli generalni ravnatelj, ki je nervozno hodil sem in tja po njegovi sobi. Tajnik se prikloni in odide v pisarno, napiše koncept in pokliče Alfredo k sebi in ji pravi: »To mi takoj napišite in nujno razpošljite. Gospod grof Barnelli in vladni svetnik Cingrilli se nahajata na Dunaju, pošljite jima vabila ekspresno in skušajte dobiti telefonsko zvezo z njima ter jih povabiti na sejo.« Uradniki so opazili vso to nervoznost in so se vprašali drug drugega, kaj neki se je moralo zgoditi. Alfreda, ki je slutila, za kaj da gre, se je pa vse kaj vedla, kakor da bi za njo bila to deveta briga. Takoj drugi dan po seji upravnega sveta je bilo ravnateljstvu na jasnem od kod izhajajo vse ta pojasnila vojnemu ministrstvu. V ponedeljek dopoldne sta bila poklicana Alfreda in Jože Poznik k ravnateljstvu. Na mizi je bila pripravljena za vsakega trimesečna plača v naprej in pa spričevala. Ravnatelj je ravnatelj iz vsakega posebej poklical k sebi in v kratkih besedah tudi odslovil: »Ravnateljstvo na vašo službo ne reflektira več, tu imate plačo v naprej za odpovedni rok.« Jože in Alfreda sta vedela, da je vsako zagovarjanje in vprašanje odveč ter tudi ni eden na drugega reagiral. Alfreda, ki je bila prva v pisarni, je Jožeta čakala na cesti. Nikoli še ni bil Jože tako potrt kakor takrat. Ni mu bilo zanj, temveč za Alfredo mu je bilo. Ves plah se je Jože približal Alfredi, ona pa je pa tako opazila in predno ste kaj rekli, pravi: »Potrt ste, gospod Poznik, ni iz tega delajte skrbi, mladi človek ste, polno življenja in agilnosti vam je prirejeno, lahko boste prišli do kruha.« Ves obupan je Jože poslušal Alfredine besede in ji plaho rekel: »Za vas mi je, gosposka, ne zame, jaz imam še tak svoj načrt.« »Tudi jaz ga imam, davno že nameravam, da grem v Ameriko, strica imam tam, večkrat mi je že pisal, naj pridem k njemu.« Začudeno je Jože poslušal Alfredo, zrli je naravnost v oči, plahost mu je pa izginila z obraza in komaj so mu besede na pol glasno zdrknile iz ust: »To naključje!« »Zakaj naključje?« je dostavila Alfreda. »Gojim že dalj časa to misel, da bi šel v Ameriko. Kakor veste, sem zaročen in prav radi tega hočem iti v Ameriko, da si tam, kolikor mogoče nekaj prihranim in ustanovim svoj dom.« »Vse je mogoče, lahko da imate srečo. Moj stric je tam točene v Pittsburghu v železni tovarni, mislim, da so železarne. Imel je nekaj let nazaj časa je študiral kemijo, zdaj pa mu prav dobro gre. Mene vedno vabil, naj pridem k njemu. In tako sem sedaj našla priliko, da se popeljem čez lužo. No, mogoče je, da se skupaj peljeva?« »Vse je lahko, če prehitro ne odidete, jaz imam še nekaj dni opraviti tu, potem pa se odpeljem. Najbrž tudi moja zaročenka.« »To bi bilo prav, da bi se peljali skupaj. Čez osem dni odpluje parnik »Marta Washington«, tam se lahko odpeljemo, do tedaj pa uredimo naše zadeve tu.« Tako je Alfreda Jožeta prepričevala. Jože je bil ves vesel za to, da se pelje skupaj z Alfredo. Njen pogum je le občudoval in Alfredo visoko cenil. Poslovila sta se, prej pa se domenila, da se drugi dan snideta pri Primečevih. ==XIV. V Ameriko!== Jože si iz tega, da je izgubil službo, ni ničesar storil, tudi Lenčki ni nič omenil. Imel je svoj načrt že davno skoval. Takoj prve dni, ko je bil brez dela, je popravil skupaj svoje stvari in si vse potrebno preskrbel, da se odpelje čez veliko lužo; predno pa to stori, je hotel z Lenčko govoriti, da ne bi o njem kaj slabega mislila. Krasen dan: na nebu ni bilo niti oblačka, nebo je bilo, kakor da bi se nikdar ne grešilo, niti se strele na zemljo poslalo, nikoli še toliko cvetju pomislilo, nikoli še hudournikov zakrivilo. Morje je bilo brez najmanjšega valčka, le večerni zrak se je zrcalil v njem. Tu pa tam se je videlo srebrne trake na morju, ki so jih pletli vijaki parnikov, prihajajoč v pristanišče. Jože je sedel na bregu v parku sv. Andreja in čakal na Lenčko, ki je imela priti ob treh popoldan. Lenčka je nekoliko zakasnila kakor sta se zmenila. Medtem, ko je Jože opazoval vso to krasoto morske narave in bil zatopljen v ugibanje njegovega bodočega življenja, ga je Lenčka vsa zasopljena prijela za roko in mu dejala: »V kaj si tako zatopljen, kaj neki ugibaš?« Jože se ozre na njo in ji pravi: »Kaj pa tako hitro hodiš, da si vsa potna. No, kaj mi boš povedala?« »Veliko ti imam povedati; svojo službo bom zapustila, moram jo zapustiti.« Zadnje besede je Lenčka povdarila z nekako skrbjo in Jože je to takoj opazil in ji rekel: »No, pa kaj zato, s tem se najine graščine še niso podrle in sedaj, ko imava oba čas, bova itak moze sestavila.« »Ah, Jože, ti se vedno šališ, mene pa vendar skrbi,« mu reče Lenčka. »Kaj te bo skrbelo, mene pa prav nič ne skrbi, niti to ne. Če sem brez dela. Kaj pa je bilo takega, da moraš iti iz službe?« »Konzul je odpotoval in gre v Ameriko, mene pa ne vzame na potovanje, da bi šla z njimi. Le pomisli, kako naj to storim, ko vendar od tebe ne grem nikamor!« Pri teh besedah sta zdrknila po njenih licih dve debeli solzi, kakor da bi padla dva bisera na tla. Jože napravi resen obraz in ji pravi: »Torej, ako brez mene res nikamor ne greš, tedaj ostani pri konzulu v službi in se pelji z njimi v Ameriko, ker jaz tudi pojdem tja.« »Kako? Kaj nameravaš? Vidiš, ti se zopet šališ!« Lenčki so se ponovno utrnile dve debeli solzi. Jože je videl, da jo muči. »Glej, jaz sem že vse preskrbel, da greva v Ameriko; imam že vse pripravljeno, denar za vozne listke zate in zame, če pa ti ostaneš pri konzulu, tedaj kupim samo en vozni listek.« Lenčkino obraz se je jasnil in sama ni vedela, kako so njene ustnice prišle na Jožetove, le nekaj gorkega je čutila po vsem telesu, čutila je, kakor da bi ji padel kamen od srca. Oči je imela uprte v Jožetove in videla je, da ji hoče Jože še nekaj povedati. Bila je tiha, čez nekaj časa pa mu pravi: »Jože, kakor boš ti rekel, tako bom naredila!« »Da, odločil sem se, da grem za kruhom. Kjer bo boljši kruh, tam ostanem. Preverjen sem, da v Ameriki večje kose režejo in radi tega greva tja. Predno pa greva, te pa hočem poročiti, da prideva tja kot mož in žena; to se pravi, da tebi prav.« Pri teh besedah je Jože ljubeznivo pogledal. »Napravi, kakor veš, jaz sem le srečna, če sem pri tebi!« Zmračilo se je že, lahek, hladni val je zbudil Lenčko in Jožeta iz kramljanja, tedaj sta vstala, sedla še del poljuba, in nato sta šla proti Lenčkinemu domu, tam sta se poslovila do drugega dne, ko sta zopet prišla skupaj in šla k Primeu. Jože je Primeu svoj načrt že prej razložil. Primečeva je bila vesela, ko je zagledala Lenčko in ji dejala: »No, Lenčka v nedeljo imamo občet, kaj ne?« »Povsem ste me iznenadili. Ta je prav dobra, da drugi prej veste, kdaj se poročim kakor jaz kot nevesta,« je Lenčka nekam prav zadovoljno dejala. Primec in Jože so se smejali, niti niso opazili, da so se vrata odprla in že je stala tu Alfreda in jima rekla: »Dobro voljo ste, to me veseli, kaj imate?« »Dobrodošla, prijateljica!« je Lenčka za roko pozdravila. »Pozdravljena, Lenčka, kaj je novega? Reči te, da vas mora vsak kupiti, tako zlasti!« »Saj so me ravnokar zabranili, ravno sedaj so mi povedali, da bo v nedeljo moja svatba in jaz kot nevesta sem prav sedaj izvedela za to, pomislite!« »Zato ste tako vesela, to je prav Lenčka!« Alfredo so povabili k mizi in se nato razgovarjali o vsem, kar je prišlo posled. Potem pa so se pogovorili, kako in kaj, da vse krenemo za prihodnje nedelje. Lenčka je bila vesela, le neka skrb se je hotela plaziti krog nje, sama pa ni vedela, od kod prihaja. Bolj, ko se je hotela znebiti vsake skrbi, tembolj se je morala neka megla krog nje gostila. Tako je je nenadoma zamislila. Vsi štirje so to opazili in najprej, da nekaj premišljuje. »No, Lenčka, kaj premišljuješ?« jo vpraša Primečeva. »Saj res, nekam se je zamaknila,« vpade Alfreda. »Sama prav ne vem, skrbi me, kaj vse še doživiva,« je Lenčka rekla. »Mogoče se premišljuješ, da bi Jožeta vzela za moža?« je rekel Primec. »To ne. Ta sklep je že davno narejen in o tem govoriti ni bilo odveč. Skrbi me za Jožeta, kaj bo počel, ko pride v Ameriko.« »Kaj bo počel? Kaj pa sem delal tu? Grem za kruhom, za boljšim kruhom, kakor gredo drugi — tako jaz. Upam, da naju tam sreča čaka, sreča večja kot tu. Ko bova pa toliko prihranila, se vrneva v domovino, na Gorenjsko, prevzameva materino hišo, poplačava dolgove in imela bova svoj dom,« ji je Jože dejal z neko dobro voljo. Lenčki, ko je slišala besede »svoj dom«, je takoj odleglo, postala je vesela in mu rekla: »Bog te naj usliši!« Drugo soboto se je konzul s svojo družino odpravljal za tri dni v Benetke. Stara kuharica in Lenčka sta bili sami doma, kar je prišlo Lenčki ravno prav, da se je lahko nemoteno pripravljala na poroko. »K dežju se pripravljata in jutri bo skoro gotovo odpeljalo,« je rekla Lenčka kuharici. »To je dobro znamenje, če dejujeta, kadar se gre v poroki, taki ljudje imajo srečo,« je modrovala stara Marta. »Mislite?« ji pravi Lenčka in se ji nasmehne. »Da, da! Sedaj pa Lenčka obleci novo obleko, da vidim, kako ti pristaja.« Ko se je Lenčka oblekla, jo je stara Marta, izkušena o teh stvareh, ogledala in ji gube na obleki skrbno popravljala. Hodila je krog nje, kakor da bi imela lastno hčerko pred seboj. »Lenčka, sedaj morava pa le lase urediti!« »Zakaj naj uredim lase, zjutraj jih spletem kakor to vsak dan naredim,« ji pravi Lenčka. »Ne, ne navidi jih bova!« »Tega pa že ne, da bi jaz svoje lase pustila z vročimi kleščami žgati, tega pa se ne!« je Lenčka odločno odgovorila. »Pa vendar Lenčka, vse tako delajo in k poroki se tudi vsak dan ne gre!« »In če tudi vse tako delajo, ni nikjer zapisano, da moram tudi jaz! Pa tudi ne bi bilo gaš takega po volji!« »Oh, kakšna si, saj vendar gre k poroki!« ji reče stara devica Marta, poleg tega pa je mislila na onega kovačnika, ki sta se pred tremi leti ljubila in ki jo je radi starinstva pustil na cedilu. Ko je bila Lenčka oblečena v poročno obleko, ki sicer ni bila razkošna, katera pa ji je kljub temu tako pristajala, da je zgledala kakor sveže utrgana vrtnica. Drugi dan je rosilo, solnce je proti deseti uri dopoldan raztrgalo megleno tenčico in solnčni žarki so se napajali po naravi, po morju pa so pometli vse do zadnje meglice. Zrak je bil čist, na morju se je videlo daleč. Parniki so se videli v daljavi kakor orehove lupine. Primec in Jože sta vse to opazovala skozi okno Primečeva stanovanja. »Deset je ura, bosta morala iti,« jima pravi Primečeva. »Da, da, morava se peljati še po družico,« je rekel Primec Jožetu. Ko sta hotela oditi, jima Primec ustavi pri vratih in prime Jožeta za roko. »Vobilo sreče, Jože, bodita srečna! Ljubezen v zakonu je najpridnejši česar, ki krepi življenjsko pot možu in ženi! To je prava vez! Vez s cerkveno toljo je le formalnost današnjega družabnega reda. Prava vez pa je v srcu dveh, ki sta sklenila, da se podata skupaj na življenjsko pot in ki hočeta vse bridkosti in vse veselja deliti!« Tako je Primečeva blagoslovila Jožeta predno je odšel k poroki. Na Jožeta so besede Primečeve napravile silen vtis in komaj je spravil iz ust besede: »Hvala lepa, gospa!« ==XV. Svatba== Nato sta odšla v cerkev. Pred cerkvijo Sv. Antona sta vzela izvozčka, ki jih je peljal do Alfreda. Ko sta prišla k Alfredi, je ta bila že oblečena za poroko, bila je v beli obleki, ki ji je jako pristajala k zagorelemu licu in njenim temnim lasem. Alfreda je bila sloko in gibčno dekle, silno zgovorna in lepih manir. Znala pa se je prilagoditi vsakemu človeku, bodisi prenapeti gospodi, pa tudi navadnemu delavcu. Ko sta Primec in Jože vstopila, ni čakala Prime Alfredinih besed, temveč je povedal, po kaj sta prišla: »Dober dan, Alfreda! Prišla sva, če bi hotel iti pomagat, da danes zvezemo Jožeta in Lenčko!« »O to pa prav rada, sicer pa kakor vidita, sem že pripravljena na to, vendar pa vaju prosim, da malo sedeta in se okrepčata, da bo bolje držalo.« Alfreda je smehljaje obema ponudila sedeže. Marta se je ves dopoldan sukala krog Lenčke. Sedaj ni bilo to prav, sedaj zopet drugo ne. Lenčka je postala že nestrpna in komaj je čakala, da že enkrat oddide. Marta pa je vedno kaj našla, kar ji ni bilo po volji. Nenkrat se odpro vrata in Prime in Jože sta vstopila. Stara Marta ju je sprejela, Lenčka pa se je zadnji skrivala. »Kaj pa želita, čedna gospoda?« je vprašala Marta. Prime jo je takoj razumel in ji odgovoril: »Golobico imate tu, naša je!« »Ali jo morda tale,« pokaže Marta na Lenčko. »Da, ta je naša in vzamemo jo!« je rekel Prime. »Če boste pazili na njo, da vam ne uide, tedaj vam jo damo, obljubiti morate!« »Pazili bomo in radi jo bomo imeli!« Marta prime Lenčko za roko in jo izroči Primeu. Ko so prišli na ulico do voza, sede Prime poleg Lenčke, Joža pa zraven Alfrede. Prime se obrne proti Lenčki in ji smeje pravi: »Lenčka, škoda, da nisem jaz ženim, najlepšo ženo bi imel!« Lenčka je po teh besedah zardela, da je izgledala kakor cvetoč rdeč nagelj na gorenjskih oknih. Poročne formalnosti so hitro izvršili v cerkvi sv. Antona. Lenčki in Jožetu so se s tem dolgo gojene želje izpolnile, oba sta se čutila srečna. Od poroke so se peljali na Primečevo stanovanje. Primečeva jima je prišla naproti in jima voščila obilo sreče, nato pa jih povabila, naj sedejo za pogrnjeno mizo. Alfreda in Prime sta bila polna humorja, tudi Jože je bil vesel. Lenčka pa se v svoji notranjosti ni mogla načuditi tej gostoljubnosti, mislila si je, da bo s cerkveno formalnostjo že vse narejeno, kar sili k njeni poroki. Primečeva pa je šla medtem ven in precej časa je ni bilo nazaj. Lenčka se je to čudno zdelo in je sčasoma postala nemirna. Jožeta je parkrat vprašala, kam je šla gospa, pa ni dobila nikoli pravega odgovora. Nenkrat se odpro vrata in Primečeva vstopi notri, pogledala je svojega moža in pa Alfredo. Oba sta jo takoj razumela. Alfreda, ki je s Primecem vstala izza mize, de na to: »Odideva, kaj ne?« »Da, da, kar gremo,« je rekla Primečeva. Vsi so vstali, le Lenčka je bila zadnja. Ona ni vedela kam, da nameravajo iti, zato je vprašala Alfredo: »Kam pa gremo sedaj?« »Na očet vinar!« ji smeje odgovori Alfreda. Zunaj je čakal voz in gostje sedejo na voz, izvozček pa je pognal. Lenčka ni vedela, kam se peljejo, pa tudi ni hotela vprašati. Voz je oddrdral proti raju in zavil nato nad cerkvijo ter se ustavil pred Boletovo gostilno, pred katero jih je čakal dokaj brhki fant s harmoniko, ki se je takoj zaigral koračnico in šel pred njimi v sobo, v kateri je bila pogrnjena miza za svate. Ko so vsi svati Lenčki in Jožetu čestitali, so se na to usedli krog mize. Lenčka se je pravzaprav šele zdaj zavedela, da je to njena ohcet. Srce ji je jelo utripati, postala je izredno vesela. Sedaj se je štela med najbolj srečne ljudi na svetu. Ni se pa mogla otresti neke skrbi, ki jo je večkrat pobožala okrog srca. Ko pa je njene svatbe bolj in bolj gledala, je spoznala, da sedi med samimi domačimi znanci. V harmonikarju je spoznala Slamarjeva Franceta, ki je še pred leti odšel iz njene rodne vasi Kovora. Ko je ta opazil, da ga je Lenčka spoznala, ji pravi: »No, Lenčka, ali si kdaj mislila, da se na tvoji ohceti srečava!« »Ne, tega pa nisem nikoli mislila,« je Lenčka pripomnila. Slamar pa je nato raztegnil meh in pričel igrati. Jože vstane, prime Lenčko in če tudi sta se že dalj časa poznala in ljubila, sta se privkrat zasukala. Lenčki je bilo kakor, da bi jo veter nesel naokrog, tega sploh ni vedela, da zna Jože tako plesati. Slamar pa je vlekel harmoniko in zraven pel: »Le vrti jo, vrti, zato si jo vzel, ženko imaš zato in bodi vesel! Nevesta zlomi si danes svoje venčice, otročci jo pridejo, dvakrat po šest…« »Oho,« se oglasi Lenčka med plesom. Jože pritisne Lenčko še bolj na svoje prsi in se hitreje jo je zavrtel. Primečeva pravi svojemu možu: »Zal par, kaj ne?« »Kakor bi jih zbral,« ji odgovori Prime, ki je nato vstal in odšel. Primea dolgo ni bilo nazaj. Lenčka je to opazila in naposled Primečevo vprašala: »Kje je vaš mož, da ga ni tako dolgo nazaj?« »Bo že prišel, ima še kje kak opravek!« ji Primečeva smeje odgovori. Komaj pa je to povedala, so vrata odprla in Prime pripelje za roko konzulatovo kuharico Marto, ki je bila tako naličana, kakršne Lenčka še ni videla nikoli. Ko jih Slamar uzre, potegne svoj meh in zaigra staro polko. Prime pa Marto zavrti, gostje so pa ploskali. Lenčka se je čudila, ko je bilo vse tako lepo organizirano. Marta se nato vsede poleg Lenčke in jo poljubi kakor otroka. Nato pa ji je pritekla pripovedovati, da se konzul zvečer odpelje in da gre tudi ona z njim v Ameriko. Če tudi je bila Lenčka vsa radostna, jo je ta novica iznenadila in počela jo je skrbeti, bojše objemati. Ni pa hotela tega nikomur pokazati. Svatje so vsi postali zdane volje in vrsti so se par za parom do polnoči, opolnoči pa so Lenčki sneli venec z glave. Bilo je uro odmora in nato je harmonika zopet zapela in nehali, ko so solnčni žarki že božali morsko gladino… Drugi dan zvečer je prišel Jože k Lenčki, našel jo je vso objokano. »Kaj ti je vendar? Ali si žalostna, ker si me poročila?« jo Jože prijazno vpraša. »Oh, to ne, srečna sem, da si moj mož,« in ga je poljubila. »Vendar, pomisli, ločiti se morava, oditi, takoj jutri se morava ločiti. Pomisli, naj se peljeva čez Francesko in tam v nekem pristanišču se vkrcava na parnik, tako da se ne moreva skupaj peljati.« »To vendar ni taka nesreča. V Ameriko se peljejo in jaz se tudi peljem. V Ameriki pa bova prišla skupaj,« jo je tolažil Jože. »Amerika je velika.« »Ravno zato, ker je velika, bo tudi za naju prostora tam. Za teh par dni, ko se peljemo po morju, se ne moreva biti skupaj, morava pa potrpeti, tem slabše bodo najine urice potem, ko prideva skupaj!« Tako je Jože tolažil svojo mlado ženo, posuši jo je s poljubi in Lenčko je dejstvo vrnila. Drugi dan je Jože obiskal Alfredo. Povedal ji je, da se pelje čez Francesko in pristanišče Cherbourg in je tudi njo povabil, naj se pelje po tej liniji. Alfreda pa mu je pojasnila, da ji je zelo žal in da tega ne more storiti, ker ima že listek od Avstro-amerikane in da se pelje s parnikom »Marta Washington«. ==XVI. Potovanje== Silno neljuba je bila Jožetu ta novica, pa kaj je hotel storiti. Hotel je biti blizu svoje žene, saj jo je vroče ljubil, ljubil čez vse na svetu. Prepričan pa je bil, da ga tudi Lenčka ljubi, dasve. Poslovil se je bil od Alfrede. Poslovila sta se kot dobra prijatelja, oba z upanjem, da se kmalu vidita v Ameriki. Ko je Jože od Alfrede odšel, je krenil naravnost proti glavnemu trgu, kjer se je nahajala pisarna francoske proge. Uradnik mu pojasni, da se mora takoj odpeljati, če hoče priti do nedelje v Cherbourg, ker odpluje parnik »Olimp« iz pristanišča Cherbourg v nedeljo ob deveti uri dopoldan. Jože si je vzel listek pri omenjeni družbi in se je šel isto noč odpeljat. Sedel je služajno celo noč sam v kupeju in kar ni dremal od utrujenosti, je pa premišljeval o svoji ženitvi. Bolj pa, ko je o tem premišljeval, bolj si je sam sebi očital, da nekaj ni storil pravilnega. Očital si je, da se je poročil svojo izvoljenko, ne da bi ji poprej preskrbel ognjišče in bivališče. »To ni možato!« tako je sam sebi rekel. S to mislijo se je ves čas ukvarjal. Zdelo se mu je, kakor da bi ptico, ki je na vrtu veselo vrgolela, ujel in jo imel zaprto v tesni kletki. Trudil se je, da bi se sam s seboj sprijaznil, pa mu ni uspelo. Ves potrt je postal. Niti dobro se ni zavedel, kdaj so ga slovesno pozdravile praznično oblečene, s srebrom pokrite Karavanke, ko se je peljal mimo njih. Niti ni slišal dobrih mater kraljic Karavank, ki so čaku Triglavu šepetaje pripovedovale, da jih brez slovesa zapušča ob tolikih sinovih tudi pridni Jože, ki je v njih vznožju zagledal luč sveta. Zadnji blagoslov so mu dale, ko se je pripeljal v Beljak, blagoslov, ki se je glasil: »Zdrastvuj! Sreča te naj spremlja in ne pozabi na nas!« Na beljaškem kolodvoru je Jožeta klic »Vsi izstopiti!« prebudil iz njegovega premišljevanja. Hitro je izstopil in šel je proti čakalnici. »Kam se peljete?« ga vpraša vratar. »V Ameriko!« odgovori Jože. »Kar tje k onim na desno v kot, tam so Amerikanci,« mu veli vratar. Jože se približa gruči kakih štiridesetih, bili so možki, ženske in tudi nekaj otrok vmes. Jože postavi svoj kovček k drugim. Čudno se mu zdi, naposled so ga jeli nekaj spraševati pa jih ni razumel, bili so sami Poljaki. Slabotni, če tudi še mlajši ljudje. Iz dveh besed komaj skoval enega Jožeta. Iz kota se mu je bližal mož, nekoliko močnejši, nekako petinštirideset let star človek, ki se je vedno bolj rinil proti Jožetu in se je naposled do njega in ga plaho vpraša: »Kam pa, kam?« »V Ameriko!« mu odgovori Jože. »No, sedaj sva vsaj dva Slovenca skupaj!« »Od kod pa si?« ga vpraša Jože. »Iz Gorenjske vasi pri Ribnici, če veš, kje je to.« »Vem, na Dolenjskem. Kaj te je napotilo v Ameriko?« ga vpraša Jože radovedno in obenem nekoliko ujetneža. »Hm, kaj me je napotilo? Saj veš, revščina! Pa, če hočeš, ti to podrobno povem. Imam v Gorenji vasi malo posestvo. Moj oče je rad nekega pota, ki pelje mimo vrta, tožil s sosedom. Pravda je tekla dolgo časa: Basenan, ki ga je pri tem podpiral tudi župnik, je — kakor mi je mati pripovedovala — pokrivem prisegel in je pravdo dobil. Moj oče je od samega gneva nato čez eno leto umrl. Takrat sem imel jaz dvanajst let. Nato sem dobil varuha, ki pa je pustil od hiše domačega vse prodati, vozove in druge potrebne stvari. Trdil je vedno, da je fant še mlad in da se bo dolgo ne bo treba robilo. Potem je dolg na posestvu vedno bolj rasel. Lahko leto sem se oženil, videl pa sem, da mi z malo doto svoje žene ni bilo mogoče iz dolgov zlezti, pa če bi še tako garal, ne! Tedaj pa sem sklenil, da grem v Ameriko, da mogoče tam zaslužim in prihranim toliko, da poplačam dolgove, če bog da!« »In žena, kje je?« ga vpraša Jože. »Doma. Kje naj bo? Doma sta. Z mojo materjo bosta opravili še čas, da se vrnem. Če mi bo v Ameriki dobro šlo, pa bo tudi za njo prišla.« »In če jo imaš rad in ona tebe, bosta gotovo gledala, da prej ko prej prideta skupaj!« je pripomnil Jože. »O, da, naju je zvezala ljubezen, ki ne ugahne, temveč plamti vedno bolj!« odgovori mu Brinar. Za Jožeta so bile to tolažilne besede, mislil si je, da je tako kakor pri meni. Tudi on ima upanje na boljšo bodočnost. Tudi on gre v svet, tja preko za kruhom, tudi on ljubi in je ljubljen. Tako je Jože tolažil samega sebe. Medtem se odpro vrata čakalnice in vratar zakliče: »Odhod! Proti Linzu, Innsbrucku, Švici, hej tudi za vas Amerikance!« Vsi so pograbili svoje kovčke, le ena žena ni mogla zdržati svojega štiriletnega otroka, ki je brezskrbno spal na trdi klopi tretjega razreda čakalnice. Vzela ni, kaj naj hitro stori. Pritislne ji otroka pa ga mogla nesti. Ko opazi Jože močno situacijo, pograbi otroka in ga nese v vagon. Hvaležna je mati pokimala Jožetu. Jože in Brinar sta se vsedla v kupeju na levo stran k oknu. Ko je vlak odhajal, pogleda Jože skozi okno in vidi kako ga pozdravljajo Karavanke in glasno jim je rekel: »Zbogom, domovina!« Jože in Brinar sta med vožnjo postala intimna prijatelja, drug drugemu sta se zaupala in drug drugemu dajala pogum; oba sta imela isto pot, pot za kruhom. Leto sta seboj pogovarjala, kako bosta v Ameriki. Kovla sta načrte vsak zase in si pripovedovala, kako si uredita dom, kadar zaslužita toliko denarja, da se lahko vrneta. Za delo jih ni prav nič skrbelo. Bila sta oba močna in zdrava kranjska korenjaka. Ko so se jima drugo jutro pokazale švicarske Alpe, se je Jože spomnil domačih Karavank, pod katerimi je zagledal luč sveta. Tedaj je postajal nekako otožen. Ta otožnost je postala še večja, ko se je spomnil na Lenčko in je ljubljeno, ali je na poti pred njim ali pa še le pred njim. »No, Jože, kaj si tako zamišljen?« ga prekine Brinar. »Premišljujem, kam naju popeljejo še vse pota, ki jih imava prehoditi v najinem življenju.« »Ej, prijatelj! Vsa pota peljejo za kruhom. Vsi tisti, ki so odšli iz naših krajev, so ali za kruhom. Zapustili so domove, zapustili starše, zapustili žene in otroke in šli so v svet, v svet za kruhom, ker ga doma ni bilo dosti. Delali so, žuljeve roke so imeli, pa vseeno niso dobili dovolj kruha za ta trud. Tako je, vidiš, moj dragi Jože!« »In med vsemi tistimi sva tudi midva, hočeš reči,« je pripomnil Jože. »Tako je! Vsaka ptica hoče imeti svoje gorko gnezdo. Istotako si človek išče in med temi iščeva tudi midva.« Besede Janeza Brinarja so na Jožeta tako vplivale, da ga je naravnost vzljubil. V nadaljnjem pogovoru sta Jože in Brinar sklenila, da bosta v Ameriki delo iskala skupaj. Niti Janez, niti Jože ni zapazil, da je vlak zapustil slikovito Švico in da sta se nahajala že na francoskih tleh. Hitrost vožnje pa je vzbudila obeh iz zatopljenih misli in pogovora. Jože je gledal skozi okno kupeja in videl, kako frči drevesa mimo vlaka in kako se spreminja slikovita pokrajina. Tovarne, dimniki, hiše so letele mimo vlaka kakor pisani golobi. Ves drug svet se jima je zdel. Ko je stopil sprevodnik vlaka v vagon in revidiral vozne listke, je Jože opazil, da ni videti več onih vojaških kretanja kakor doma in prej med vožnjo. Neko uglašeno vljudnost, fine manire in elastičnost je opazil na službenem osebju. Jože se je veselil, mislil si je, no, kmalu smo v pristanišču, tam dobim Lenčko. Prehitel pa je ves dan. Vso noč so letele luči mimo vlaka, kakor da bi se zvezde utrinjale. Šele proti jutru so pršli na cilj v pristanišče Cherbourg. Zarano zjutraj je nastalo vrenje krog izseljenskega doma. Jože in Brinar sta bila prva na nogah. Ko sta se opravila in šla ven na prosto, ju je zlato solnce s svojimi toplimi žarki obsijalo. »Lep dan je, kajne Jože?« mu je Brinar rekel. »Da, za odhod kot nalašč, bova vsaj kaj videla. Včeraj je itak ves dan deževalo,« mu odgovori Jože. Kmalu nato pa sta slišala uslužbenca, ki je klical za odhod v pristanišče k parniku. Vsi izseljenci so se zbrali in uslužbenec je postavil po dva in dva skupaj, nato pa so odšli proti pristanišču. »Glej, Jože, koliko je parnikov, kateri neki je tisti, ki nas popelje v drugi svet?« »Bomo že videli,« mu Jože mehanično odgovori. Njegove misli pa so švigale le tja do njegove žene. »Ali jo bom videl, ali je že tu?« Le to je ugibal. V pristanišču, ko so prišli do parnika, je šlo vse gladko. V kratkem času so bili vsi že vkrcani. Jože sam ni vedel, kako je prišel na parnik, ker njegov pogled so leteli kakor blisk po vsej ladji, da bi ugledal svojo ženo Lenčko, pa ves trud je bil zaman. Lenčke ni nikjer opazil, prosto zibati po parniku pa ni mogel. Tam, kjer so bili vkrcani oni, ki so jih avtomo bili pripeljali v pristanišče, ni smel. Ker se je gospa peljala na parniku, tam ni bilo prostora za navadne zemljane. Jože se je udal usodi in se tolažil s tem, da v Ameriki pri izkrcanju gotovo pride z Lenčko skupaj. Po nekako dveh urah čakanja je zatulila sirena s svojim zamolklim glasom, čakala so še nekaj časa in sirena je zopet zaječala. Sedaj pa so začeli stakati stroji in parnik se je jel odmikati. Jože in Brinar sta pa zaklicala: »Pozdravljena, stara domovina!« Parni stroj v ladijskem trupu so vedno bolj hiteli stokati in to stokanje je kmalu spremenilo v neko brnenje. Parnik si je oral svojo cesto, za njim pa se je pletel srebrni trak iz morskih pen. Jože je postal nekako potrt. Brinar je opazil in ga skušal spraviti v dobro voljo. »Povod za razlika, tudi tu jo vidiš. Ljudje, ki gredo za kruhom, se vozijo kakor natovorjeno blago. Oni pa, ki nič ne ustvarjajo in samo uživajo in se vozijo samo zato, da čas preganjajo, pa sede v razkošnih hotelih, igra jim godba in se veselijo.« S temi besedami je Brinar zbudil Jožeta iz globokega premišljevanja. »Glej, tudi jaz sem to premišljeval, kaj hočeš? Dokler se delavstvo ne bo zavedalo, da sta le dva razreda med ljudmi, bo vedno tako!« »Bog je svet tako ustvaril, in pri njem si mora vsak sam pridobiti srečo,« je Brinar pripomnil. Jožeta so te besede silno iznenadile, postal je nemiren. Brinar je vedel, da nabira za njega besed. »Da, ti vidiš one, ki pri obilnem izhan sede, ti vidiš pravice, da je povod razlika in pravi, da si mora vsak sam iskati srečo pri Bogu. Poglej one Poljakinje tam z otrokom v naročju, jo opazuj, koliko trpi, da svojega otroka ne prekrmila. Na njenih ustnicah lahko opaziš vroče prošnje do Boga, da bi ji dal srečo in zdravje, njej in otroku. Ali misliš, da je ona šla dela dene moliti? Ona moli in vzdihuje proti Bogu, odkar je začela govoriti. In kje! Ni še prosila milosti. Le premišlj nje trpljenje, njeno dolgo pot, ki jo mora ravno napraviti, da pride do koščka trdega kruha. Nasprotno pa oni, ki se peljejo gori nad nami, ki jim vrši godba, da si krajšajo čas, ki ne vedo, kaj je trpljenje, kaj je biti lačen! Ali si te vidi, da bi kdo od njih pobožno vzdihoval proti nebu? Ne! Ampak zasmehujejo tiste, ki se z Bogom tolažijo in od njega pričakujejo boljše časov.« »Jože, ti tako govoriš, kakor da bi ne bilo Boga!« »O, da, Bog je, nebesa so, tudi pekel je, vse to eksistira. In vse to so ustvarili oni, ki omamljajo s tem vedno ljudstvo, omamljajo zato, da bi ne imelo časa zavedati se svoje moči!« Brinarja so Jožetove besede ganile v globoko premišljevanje. Končno mu pa pravi: »To pa tako bilo in tako ostane; nam je tako usojeno.« »Je bilo tako in je tako! Do bilo je tako, bilo je že slabše! Bili so sužnji, s katerimi so trgovali kakor z blagom. Danes tega ni več, vsaj v civiliziranem svetu ne. Ni se pa suženjstvo odpravilo z uzakonjenjem, temveč s uporom, s spoznanjem sužnjev samih.« »In kaj pa smo danes drugega kakor sužnji?« mu Brinar vpade v besedo. »Res je, tudi danes smo sužnji, četudi v drugi obliki. Pa tudi to se da in se bo odpravilo, kadar bo zavednost delavstva dozorela.« »In kako naj to dozori?« »Dozorelo bo gotovo; čimbolj se bo delavstvo oklenilo svojih delavskih organizacij, tem prej bo osvobojeno.« »Pri nas imamo toliko delavskih organizacij in vse kup imajo nič posebnega haska,« pravi Brinar. »Vem tudi to, da imate v vsaki fari organizacijo, ki jo vodi župnik ali pa kaplan. To pa niso razredne organizacije! Delavska organizacija je le tista, ki stoji na razrednem principu, kajti kapitalizem ne zbira na eni, delavstvo pa na drugi strani. In vse te more biti!« Ves dan sta Jože in Brinar razpravljala o teh problemih, parnik pa je rezal nemoteno globoko v morje svojo brazdo, za parnikom pa se je v solnčnih žarkih lesketala srebrna cesta, ki je daleč zadaj izginjala. ==XVII. Drugo potovanje== Parna lokomotiva je bruhala iz dimnika cele kolobarje dima in pare proti nebu, kakor da bi imela neko jezo nad njim. Tudi ne ustavila na vsaki postaji, dostikrat je kar po deset postaj izpustila, češ, kdo pa ste vi tukaj, da se bom zaradi vas ustavljala. Tudi na hitrost se ni ozirala. Tekla je kolikor je pač mogla. Od Trsta do Solnčnic Gore se ni ustavila, Gorica pa samo minuto in drdrala je naprej do Jesenic. Po Jesenicah pa je zopet po kratkem oddihu zapeljala v karavanški predor na Hrušici in po par minutah zagledala v Podrožici kraj, kjer je nekdaj nahajala Miklova Zala, ki je bila boje najlepše deklo v tem kraju in ki so jo hoteli Turki za vsako ceno imeti. Tudi se ni ustavila, temveč sopihala je naprej, naprej, ker se mudi, kajti v vlaku, ki ga vleče, so sami boljši ljudje, ki se vozijo z ekspresom. V drugem vagonu prvega razreda je sedela konzulatova madama z mladim, elegantnim gospodom. Imela sta sama cel kupe. Zastori so bili zagrnjeni na obe strani. Radovedni sprevodnik pa je stal na koridorju in tiščal svoje uho na vrata. Nič ni slišal, le sem in tja kak tlesk poljuba. V tretjem vagonu drugega razreda pa sta sedeli stara Marta in Lenčka z obema otrokoma. »To jih mora veliko stati ta izlet?« je rekla Lenčka Marti. »Beži, beži, niti beliča jih ne stane. Konzulu napravi račun in mu je vse povrnjeno,« ji odgovori Marta. »Ali tudi za naju dve?« »Gotovo, drugače naju ne bi vzel seboj. Služinčad vendar dobi kjer hode.« »Silno me skrbi za Jožeta, kje neki se že sedaj nahaja? Jaz kar pravim, da se mi pred očmi odpeljem po morju kakor on,« tako je Lenčka tarnala Marti. »Ne bo tako, Menčka, ker naš gospod se nahaja po uradnih opravkih v Parizu in kdo ve, če ga ne bomo še tam morali čakati.« »Mislite?« »Prej ko ne, da bomo ostali nekaj dni v Parizu!« ji pritrdi Marta. »Ko bi to vedela, bi rajši šla z Jožetom, kdo ve, če se sploh še kdaj srečava!« »Beži, beži! Bog vaju je skupaj spravil in Bog vaju bo povezoval, da bosta živela skupaj. Bog svetega zakona ne pusti razdvojiti. Le zapomni si to, Lenčka!« Ko je vlak drdrdal od Bleda proti Jesenicam, je Lenčka Marto nenadoma prijela za roko in jo pokazala: »Vidite tamle pod ono planino — kaže na Zelenico — tam sem pa jaz doma.« »Krasni kraji so to!« ji odvrne Marta. »Da, tam je moj raj, moj Jožetova domovina.« »Hm, domovina!« »Da, domovina, moj rojstni kraj,« in pri teh besedah so Lenčkine oči v rosi zaigrale. »Kaj si naredila, Lenčka, da se jokaš?« se nad Marto začude mali Bill. »O, nič, pri oknu se je uščipnila, le ne hodi vedno k oknu, da se tudi tebi kaj ne zgodi!« je Marta pokarala otroka, ki se pa ni veliko zmenil zato. Ekspresni vlak je hitel proti Malnici in Visokim Turam, ko je dospel v Isel, je dalj časa stal; veliko gospode je izstopilo in vstopilo na tej postaji. »Kaj neki je ta postaja, da toliko gospode izstopa in vstopa?« je Lenčka vprašala Marto. »Ah, Ital, tu hodi na oddih naš presvetli cesar Franc Jožef, gotovo je tudi sedaj tukaj, ko je toliko visokih oficirjev izstopalo in dva generala sta bila poleg.« Lenčka ni poznala oficirskih stasar, zato ji je Marta hitela kazati, kaj je ta ali oni. Tudi oni elegantni gospod, ki je sedel z gospo konzulo, je tu izstopil. V slovo ga je gospa objela s poljubom in ko je bil že zunaj, je šel še enkrat proti oknu kupeja in gospej enkrat poljubil roko. Seveda stari Marti kaj takega ni ušlo, in tudi to pot je gledala skozi okno. »Glej, glej, Lenčka, ta je pa tisti gospod, ki se je peljal z našo gospo.« Lenčka se nagne skozi okno in pogleda. »O tega gospoda sem že večkrat videla pri naši. To mora biti kak sorodnik gospe.« Marta se ji nasmehne: »Hm, sorodniki se ne pozdravljajo tako!« »Mislite, da mora biti kdo drug?« »Ej, Lenčka, gospoda ne poznata nobene morale. Gospa samo nam priporoča in govori o morali.« »In če bi gospod zvedel kaj takega?« »Lenčka, tudi gospod ni nič boljši, vsi so enaki.« Lenčka se je pri tem potopila v globoko premišljevanje in si je rekla, da bi Jožetu ne naredila kaj takega. Zvesto mu bom ostala do hladnega groba. Drveči vlak je prihajal naprej proti Solnogradu. Tam pa so izstopili. Gospa je poklicala pri vhodu stoječega hotelskega slugo in mu nekaj naročila. Hotelski sluga je takoj pograbil kovčke in nesel v svoj avto, nato pa Lenčko, Marto in otroke povabil in jih odpeljal v hotel »Sonnenwenden«. Gospa se ni peljala z njimi. V hotelu so bile nagrene tri sobe, dve za otroke in služinčad, ena pa za gospo. Konzulove gospe ni bilo ves popoldan videti, šele proti večeru je prišla v spremstvu z onim gospodom, ki je v Ital izstopil. V Solnogradu so ostali dva dni in dve noči. Lenčkine sobe z otroki je bila poleg sobe, v kateri je spala gospa konzulatova. Mejila je le tanka stena in sredi vrata, ki so bila zaklenjena. Lenčka ni dosti spala, niso trole skrbi za Jožeta, domalega vse noči je premišljala, kako in kje se snideta. Kar ji je Marta na postaji v Ital povedala o onem elegantnem gospodu, je Lenčka tu noč sama doživela. Tleskanje poljubov, vzdihovanje, smeh v sobi gospe konzulatove je motilo Lenčkine premišljevanje o Jožetu. Čez dva dni so se odpeljali iz Solnograda v Innsbruck in čez Švico na Francosko, pa ne v pristanišče Cherbourg, temveč v Pariz. Tudi v Parizu so ostali celih pet dni. Gospod konzul je imel tu uradne opravke in se je moral poprej odpeljati v Ameriko. Gospa je Lenčki povedala, da ostanejo najbrž en teden v Parizu. Lenčka je bila vsa potrta po tej novici, premišljevala je samo to, kdaj se snide z Jožetom. Sedaj pa, ko ji je konzulatova to povedala, je bila bolj potrta. Izkušena Marta je na Lenčki opazila to in jo vedno tolažila. Ravno je z njo, kakor da bi bila njena lastna hčerka. Lenčka se je udala usodi in se skušala sama sebe tolažiti. Mora pač tako biti, če ju je Bog zvezal skupaj, bo ju tudi poslal in k skupnemu življenju dovedel. Trnjeva pota so hoditi za kruhom, nam je že tako usojeno. Skrb je imela le za Jožeta, da se mu ne bi kaj pripetilo. Vzdih, ki jih je njena duša proizvajala, so bili le za njenega moža. Kakor kristal je bila njena ljubezen do Jožeta. Vse pa, kar je doživela na poti, posebno v Solnogradu, se ji je studilo. V njej je usahnilo vsako spoštovanje do konzulove gospe. Le navidezno jo je spoštovala, ker je morala. Niti Marti ni nikoli omenila o tem, temveč pustila je, da je v njej sami tlel ta stud. V Parizu so stanovali v enem najboljših komfortnih hotelov. Gospod konzul je že prej tam stanoval. Dan pred odhodom je dal g. konzul večerjo na čast madžarskemu konzulu. Dine se je pričel ob pol deveti uri zvečer. Razen hotelskih uslužbencev sta morali tudi Lenčka in Marta pomagati. Po večerji so pričeli pokati steklenice šampanjca. Na dineju je bilo kakih dvajset gostov, med njimi je bilo samo šest gospa, vsi drugi pa so prišli sami. Preneči šampanjec je razburkal kri od malega vsem. Fine manire, ki so jih prinesli s seboj, so začeli metati pod noge in razuzdanost je vladala vseskozi. Lenčka se ni videla nikoli kaj takega. Neki madžarski gost je vzel pepelnik in stresel čike od cigaret v kozarec, nalil vanj šampanjca, pomešal in nato odvil drugi kozarec, tako da se šlo videli, veljal nato zunanji stoječemu uslužbencu, naj vstopi in ko je ta z globok poklon vstopil, mu je velel, naj spije kozarec šampanjca. »Uslužbenec, ni hudega ukusa, prime za kozarec in spije se prikloni in odide. Pri omizju pa je nastal nepopisen krohot. Vsi so se naslajali ob tem. Lenčka je to dobro vedela, da pijančevanje in lepa čednost, posebno za ženske ne gresta skupaj. Vendar, ko je šla ven, ni pogledala ne na desno ne na levo, temveč pljunila je od studa nad družbo, ki ji mora služiti. Čez kake pol ure nato, ko je Lenčka stopila na mostovje pred svojo sobo, je prišel ven oni gospod, ki je prej dal kozarec šampanjca spiti uslužbencu, pogleda gor in dol, segel nato v listnice, vzel bankovec za sto frankov, kakor bi hotel in ji hotel stisniti v roke bankovec in jo potisnil v sobo. Lenčka se je takoj zavedla, kaj ji hoče in ga je osorno potisnila ven. Z vso silo jo je prijel okrog pasu. Lenčka pa je morala porabiti vso svojo moč, da se ga je otresla. Pri tem se je nad prepirjo spotaknila in padla. Lenčka pa je zginila v sobo in se zaklenila. Zjokala se je nad tem početjem. Čez nekaj časa pa je prišla g. konzula in pokarala Lenčko, zakaj je bila sirova z gospodom. Tedaj pa se je Lenčka spomnila Primečeve, ki ji je pripovedovala o velemestnem življenju. ==XVIII. Ob kipu Svobode== Z jugozahoda so se kopičili na nebesni obali črni oblaki, ki so zavzemali čedalje večji obseg, se bližali in bliskali, tako da so zatemnili vseprek. Švigi bliska so osvetlili najostrejše nebotčnike, morski valovi so postajali vedno večji in z vso jezo so butali ob parnike, ki so bili usidrani v pristanišču, s peno jezno so klicali druge še večje valove, ki so se bližali pristanišču, na pomor. Redke debele kaplje so se spremenile v ploh, ki jo je spremljalo pretresujoče grmenje. Na parniku se je vse poskrilo pod streho. Ura je bila dve popoldan, nastala je taka tema, da so morali vse luči prižgati. Cele dve uri je trajala ta nevihta. »Lep sprejem, kaj ne, Jože? To ne pomeni nič dobrega!« »Hm, je pač povsod enako, kaj misliš, da v Ameriki ni neviht? Nevihta nikjer nič dobrega ne stori, ne tu v Ameriki in ne pri nas!« mu Jože mehanično odgovori, njegove misli pa so plavale vse drugod; imel je še vedno iskrico upanja, da se nahaja Lenčka na parniku. Med tolikšnim številom potnikov je vse mogoče, da se nahaja tudi konzul s svojo družino in da ji pa zdaj zagleda Lenčko. Ko so se potniki I. in II. razreda izkrcavali, so Jožetove oči neprestano švigale semintja, toda vse je bilo zaman. Brinar ga je pustil in ga ni hotel motiti toliko časa, dokler ni šel zadnji potnik v premstvu dveh policistov in dveh detektivov. Bil je slok, elegantno oblečen delavec neke »Ameriške banke«. Potniki I. in II. razreda so bili hitro izkrcani. Izgnali so drug drugega z avtomobili v velemestnem vrvežu. Druge izseljence pa so potisnili skupaj in jih odvedli kakor drobnico, ki jo privedejo na semenj, da jo prodajo. Šele drugo jutro ob devetih sta s to gmoto stopila na suho Jože in Brinar. »Jože, glej no, svojo suknjo si strgal na levi strani!« Jože se ozre, pogleda in potipa ter opazi, da je imel na levi strani pod žepom prerezano suknjo in da mu manjka listnica. Postal je kakor okamenel, ozrl se je na Brinarja in videl pri njem tudi isto. »In ti?« Brinar naglo pogleda in vidi tudi pri sebi enako usodo. Oba sta bila okradena. Najhuje je bilo to, ker sta imela v listnicah naslove svojih znancev v Ameriki. Toplo sta zrla drug v drugega. »Kaj sedaj?« pravi Brinar Jožetu. »Kaj sedaj? Sedaj ni drugega izhoda, kakor da primeva za vsako delo, da vsaj toliko zasluživa, da moreva naprej. Druge pomoči ni!« »In delo, ki ga dobiva, niti vprašati ne znava zanj,« pravi Brinar ves obupan. »Hm, kaj sedaj, sedaj se morava pač pobrigati, da prideva hitro do kakega dela in da prideva pod streho, tu na cesti ne moreva ostati!« Zadnje Jožetove besede so bile bolj osorne. V takih momentih Jože nikdar ni izgubil poguma, bil je bolj vajen velemestnega življenja kakor Brinar, ki je bil prvo pot v svet. »In kaj naj počneva, ko sva brez vseh sredstev, ne ve tudi le pojavlja?« »Kaj naj počneva? Jutri navsezgodaj morava dobiti kako delo in potem bova že videla, kaj bo; le ne obupavaj kakor otrok,« ga Jože tolaži. »Lopov, ki ti kaj takega naredi, da ukrade revča,« vzklikne obupno Brinar. »To je šola, v kateri se boš naučil, da ne pride vse zastonj in kdo ve, koliko se jih še naučiva!« mu pravi Jože, ki je zbral v sebi vso energijo, da premagata vse neprilike. Vso noč sta ostala v pristanišču, sedela sta na svojih kovčkih in dremala do jutra. Jože vstane prvi in se obrne proti Brinarju ter mu pravi: »Ti bodi pri kovčkih, grem jaz malo naokoli, da pogledam, kaj se da ukreniti, mogoče dobiva kako zaslino delo.« Jože je hodil gor in dol po pristanišču. Pri nekem parniku, ki so ga natovarjali, je slišal kričanje nekega priganjača, besede so se mu zdele razumljive. Priganjač je kričal v italijanskem jeziku. Jože postrmi in gleda na parnik. Ko se je oni priganjač obrnil proti njemu, ga je vprašal za delo. Priganjač ga vpraša, če je sam. Jože pa mu odgovori, da sta dva. »Takoj lahko pričneta,« mu pravi ta. Jože skoči nato po Brinarja in sta šla na delo. Globoko dol v parniku je bilo petdeset vagonov riža, ki ga je bilo treba premetati od zdalj na gornjo etažo. Dobila sta vsak eno veliko lopato, s katero sta metala riž. Priganjač je šel to vedno prepočasi in venomer je kričal nad delavci, da prepočasi mečejo. Dolg se je zdel dan Brinarju, Jože pa ni rekel ničesar. Zvečer sta dobila izplačan in drugi dan sta zopet na delo, delala štiri dni, četrti dan pa je delo bilo končano. Jože in Brinar sta imela par dolarjev za silo. »No, jej,« pravi Jože Brinarju, ki je sedel in topo gledal predse, roke so mu visele, kakor da bi ne bile njegove, niti čutil jih ni, dlani pa je imel vse mehurjaste od lopatnega držaja. »Vidiš, tako se človek uči živeti, trnjeva pot je pot za kruhom! Tudi v Ameriki ne cedi izpod vsakega kamna med. Pa bo že bolje, le potrpljenja, Janez!« »Ne vem, če bivva zmogla,« mu odgovori Brinar. »Kaj zgubljena?! Ljudje, ki ničesar nimajo, ne morejo ničesar zgubiti, morejo le pridobiti. Glavno je to, da si pošten, stalno delaj, potem si že urediva. Vsak začetek je težak. Pa kaj hočeš, vse morava premagati, druga izhoda tu ni.« Tako je Jože tolažil Brinarja in pri tem razmišljal, kaj bi storila. Tudi Jožeta je skrbelo, vsekakor pa tega Brinarju ni hotel pokazati. Jože je križaril s svojimi bistrimi očmi vsespo vod. Zapazil je gruče petnajstih ljudi, med njimi enega, ki je veliko govoril in z rokami kazal in mahal. Približala se je tej gruči in jih poslušal. Eden med njimi se obrne proti svojemu tovarišu in mu pravi: »Če je tako, pa gremo! Tine, najbolje storimo, da gremo, vzem jaj nekaj časa,« mu odgovori drug. Jože pristopi in vpraša: »Kam pa nameravate iti?« »V Pittsburg, na delo v Bridgeville v nedeljo,« reče drugi. »Kaj pa je z vami, ali bi tudi vi šla z nami?« »Saj jih več potrebujete, kar z nami idita da nas bo Slovencev več skupaj, sedaj sva samo dva, potem bomo pa štirje!« Drugi se obrne proti Jožetu: »Le pojdita z nami, nas bo več! Odkod pa sta?« Jože mu odgovori: »Jaz sem od Gorenje, moj tovariš pa je tam od Ribnice, iz Dolenje vasi!« »He, ne, jaz sem pa tam iz Ljubljane.« »Prav iz Ljubljane?« ga začudeno vpraša Jože, ker ni se tako mislil, da Ljubljančan ni za trudnik, kvečjemu bi bil iz ljubljanske okolice in bi znal rezati žito. »Ne, ne prav iz Ljubljane, iz Horjule sem. Glavan se pišem, odkod pa si ti?« »Iz Kovora pri Tržiču, če ti je kaj znano.« »Tam še nisem bil, pač se večkrat v bližini, z očetom sem delal v Brezjah in Mariji Pomagaj. Moj oče me je večkrat zaposlil, če sem bil bolan, dostikrat sem se prehladil in kar vso zimo kašljal. Domač se nisem mogel sel, pa sem se vedno zdrav.« »Ali pa pomagaj lipov cvet, ki tu ga ima kuhati, ali pa mamka boljša na Brezjah, nekaj je že pomagalo!« se je Jože z Glavanom pošalil. »No, fini fant si, ti moraš z nami!« mu reče Glavan. Jože in Brinar sta spravila toliko denarja skupaj, da sta plačala železnico in se peljala z ono grupo ljudi v Bridgeville. Tam so takoj tretji dan stopili v delo. ==XIX. Na delu pod zemljo== Že ob prvem uri dopoldne se je Jožetu in Brinarju pokazala prava prijateljska slika. Ko sta bila poslana iz glavnega rova v stranski rov, so iz tega prinesli na nosilkah dve delavca. Prvi je imel na desnem členku levo nogo popolnoma odtrgano, zavezana je bila z umazanimi cunjami. Pod kolenom so mu odrezali spodnje in gornje hlače. Na spodnjih hlačah, ki so bili iz opranega platna in domač tkanine, je razodevalo, da mora biti ponesrečenec v bližini Brinarja doma. Jože je Brinarju tudi na to opozoril, Brinar pa ni rekel ničesar, gledal je osupel in šel naprej po rovu, Jože pa za njim. Ko sta dospela do onega kraja, kjer jima je bilo odkazan delo, pravi Brinar Jožetu: »Ali kaj čutiš?« »Da, nekak žveplen duh je tukaj, kajne?« Medtem, ko sta se razgovarjala, je stopil človek v visokih škornjih in zakričal nad njima: »No, kaj je z vama? Ali mislita pričeti z delom? Tu ni časa za razgovore!« Utišnila sta, Jože in Brinar pljuneta v roke in zgrabila lopate ter hitela nakladati na kopano v hunte. Bila sta začetnika in take niso pustili do vrtaža. Dela sta, pridno delala, naredila sta več kot druga dva. Le v pljučih sta čutila neko prasketanje, sunk si bil pri vsaki večji vdihljaji. Zvečer, ko sta šla z šihta, pravi Brinar Jožetu: »Tu pa ne ostati, nezdravo delo je to, niti tobak mi ne diši. Zdi se mi, kakor da bi žvepleno vodo pil, taka usta imam.« »Hm, kaj hočeš, počakajva par dni, da prideva do najbolj potrebnega denarja, potem poiščeva kaj drugega.« Drugo jutro sta šla zopet na delo in zopet nakladala ves dan. Zvečer, ko sta šla domov, sta se seznanila z več Slovenci. Jože je skril svojo bol v srcu, vedel se je veselo in korajžno. Vzljubili so ga njegovi sodelavci, prvi dan ko je prišel mednje. Brinar je postal bolj otožen. Ameriko si je predstavljal drugače, spoznal je takoj, da ameriški kapitalisti bolj intenzivno izkoriščajo delovno moč, da ne poznajo človeka kot človeka, da ima pri njem vrednost le toliko časa, dokler daje skok od sebe in da se ga nato, ko nima več delovne moči in je slab, vrže na cesto kot odveč trošno. Spoznal je, da je v Ameriki življenje mnogo krajše, vse to mu je rojilo po glavi. Jože je to nasprotno skrival, zavedal se je pa tega bolj nego Brinar. Ko so sedeli krog mize, ni Jože toliko spraševal, semintam se je pohvalil in se delil indiferentnega, toda v njegovih možganih je delovalo, delalo neprestano. Njegovi sodelavci so ga smatrali za človeka, ki nima nobene zavednosti in ki hodi mimo dnevnih dohodkov. Rudar Glavan, ki je bil tam nekje od Horjula doma, pa je sodil Jožeta drugače in sklenil je, da se hoče z njim bolj razgovoriti. S tem namenom je sedel poleg njega. »Kako se počutiš tu pri nas v novi domovini?« ga vpraša. »Hm, povod je enako, človek sam sebe goljufati in nalaga, da je tam ali tukaj bolje, pa je povsod ena in ista.« »Kako misliš, to tu se vendar bolje zasluži kakor pa v stari domovini, ali ne?« »O da, tudi v stari domovini se za petdeset kron dobi več kot pa za deset, kaj ne?« mu Jože smeje odgovori. Glavan je hotel poznati Jožetovo notranjost ter ga nadalje vprašuje: »Ali si pri kakem društvu že vpisan?« »Ne.« »Pa bi pristopil k društvu sv. Barbare.« »Ne.« »In zakaj pa ne?« »Svetnike in svetnice rabijo oni, ki so si jih ustvarili. Delavec pa potrebuje drugih društev in organizacij brez svetnikov in svetnic, potrebuje vero v svojo moč, to jo potrebuje!« Glavan je Jožeta verno poslušal in potiral njegove besede. Brinar se pa oglasi: »Ej, Jože je brezveren! Nato prosi njega: »Ej, zato se ti tako slabo godi, še rad boš molil in veroval.« Jože se nasmeje, Glavan pa čaka, kaj mu odgovori; ker pa je molčal, mu pravi: »Nekoliko vere pa je potrebno.« »O seveda, kdor veruje — bo zveličan — kdor pa ne, bo pa pameten, torej kdor hoče biti zveličan, ta mora verovati — pa tudi v sv. Barbaro,« se je pošalil Jože z Glavanom. Glavan je Jožeta spoznal, da ima opraviti z zavednim delavcem. Videl je pa tudi, da je Brinar z indiferentizmom prepojen in da je dostopen za vsako pametno delo ter udan Jožetu. Ko so se razhajali, je Glavan povabil oba, naj tudi drugi dan prideta, da se še kaj pogovorijo. Tako sta Jože in Brinar hodila na delo v rudnik dan za dnevom. Pogovarjala sta se le redkokdaj o svojih ženah, zato je bilo premalo časa, ker so ju zaposlili predvsem dnevni dogodljaji in pa miselnost za kakšno drugo stalno delo, ker Jože ni nameraval ostati v rudniku, Brinar pa je vedno storil to, kar mu je Jože svetoval. ==XX. Dva svetova na ladji== Drugi dan sta dobili Lenčka in Marta nalog, da imata do treh popoldne vse pospraviti, ker se nato odpeljejo v pristanišče. »No vidiš, Lenčka, sedaj pa gremo za tvojim možem,« jo je tolažila Marta. »Kdo ve, če ga najdem. Bogve, kje se nahaja.« »Beži, beži, noben človek se ne zgubi, da bi ga ljudje ne našli.« »Toda kdaj ga najdem, to je tisto!« »Le potrudi se, Lenčka, čimdalje, tem slajša je ljubezen.« »Tolažim se neprenehoma —« »Saj ti ga ne bo treba iskati, Jože te že sam poišče.« Te besede so bile za Lenčko kakor od sončnega pekola rož hladen dež. »Ah, da bi se to res izpolnilo!« »Gotovo se bo, božja usoda bo zahtevala,« ji reče Marta. Popoldne so se odpeljali v pristanišče Cherbourg in se vkrcali na parnik »Berengaria«. Lenčka si je parnik že čisto drugače predstavljala, ona ni vedela, da se pri razred na parniku prav nič ne razlikuje od komfortnega hotela, mnogo dekorativnih stvari je videla, ki so daleč prekašale hotelske oprave. Radovedna pa je bila, kako se je Jože vozil na parniku, hotela je to videti. In že tretji dan, ko se je že malo udomačila na parniku, je skušala priti v tretji razred, ni pa vedela, kako bi to napravila. Izdala je Marti svoj namen. Marta je to hitro poskrbela, pokimala je nekemu uslužbencu in mu povedala, kaj bi rada. Uslužbenec jo je vodil po vežjih stopnicah dol v splošni prostor tretjega razreda. Lenčka je videla, da sta tudi na parniku dva svetova. Ogledovala je potnike in poslušala njih govorico, ki je pa ni razumela. Pri neki ženski, ki je sedela na svoji prtljagi in dojila šest mesecev starega otroka, druga dva pa, eden dve in drugi tri leta star, sta se pri njej igrala in se pogovarjala z materjo. »Mama, ali bomo kmalu v Ameriki — pri atku?« jo je vprašal starejši. »Kmalu, kmalu, le priden bodi,« ga je potolažila mati. Lenčka je slišala, da govore slovenski in je le še postala pri njej. »Od kod ste?« jo je nenadoma vprašala Lenčka. »Tam od Višnje gore, če veste kje je to.« »Imate gotovo moža v Ameriki, kajne?« »Je, že čez eno leto je tam, sedaj pa je poslal denar in pisal, da naj pridemo za njim.« »Težko je potovati z otroci,« ji reče Lenčka. »Težko, težko, pa kaj hočete, ko smo pa morali od doma.« »Morali ste?« »Seveda, dolga je bilo pri hiši toliko, da so nam jo prodali.« »Ste imeli gotovo nesreče, da ste se zadolžili?« »I seveda, v farovžu sem že star dolg prevzela, takrat ko sva se vzela, potem pa nekaj zaslužka ni bilo, pri štacunarju pa je dolg rastel, poginila nama je nato še krava, morala sem moko za otroke jemati od soseda in tako je šlo, dokler je šlo.« »Pa denar za potovanje v Ameriko?« »I saj veste, to je ostalo od prodaje hiše, saj so nam itak dali zanjo, kolikor so hoteli. Stodvajset kron nama je dal štacunar, s tem se je šel on v Ameriko.« »Pa vam je to kaj poslal?« »O da, saj on je dober človek, samo trpi veliko, v vsakem pismu piše, kako težko delo ima.« »Kaj pa dela, ali vam kaj piše?« »Tudi to piše, v rudniku je, to je menda nevarno in težko delo.« Pri tem si je Lenčka mislila, da bi le Jože preveč ne trpel in da ne bi del delati v kak rudnik. Dalj časa se je Lenčka razgovarjala z žensko. Potolažila si je tudi svojo srčno bol in se naposled poslovila od nje. Žena pa ji je rekla, naj se kaj pride, kadar ji bo čas dopuščal. Vsak dan popoldne, ko je imela Lenčka čas, je obiskala doli v tretjem razredu mlado mater, veselje pa je otrokom prinesla peciva. Otroci so se je privadili in vedno povpraševali, kdaj pride teta. Lenčki pa je to prišlo prav, ker se je s tem posvetom vsaki dan malo razvedrila. Tako so trajali s tem obiskih vseh devet dni na morju. Dosti je žena povedala Lenčki o svojem trpljenju. Pa tudi Lenčka je njej vse zaupala. Skubena žena je sama na Lenčki opazila, da trpi in spretno jo je znala tolažiti. Ko je nekoč Lenčka tarnala, da jo tarejo skrbi in neskončni dolgčas po možu, ji pravi žena: »Oh, gospa, ne imejte toliko skrbi, vi ste mlada, polna življenja in kar je glavno, nimate otrok!« »To je, vendar pa težko prenašam!« »Privadila se boste že vsega. Ljudje, ki so obsojeni iti za kruhom, imajo mnogo trnjevih potov, preden pridejo na gladke steze. Vam pa je življenje odprto, še upanje imejte.« »Hm, bomo videli, če bo jutri kaj časa, vas pa obiščem. Pravijo, da pridemo jutri na večer v pristanišče.« »Tudi jaz bi bila rada že na cilju. Sem že kar okamenela v tej podvodni ječi.« »Zbogom, gospa,« in Lenčka je smuknila po stopnicah navzgor. Drugi dan proti poldnevu je gospod konzul naročil Lenčki, naj spravi vse v red, ker se proti večeru že izkrcajo. Lenčka je Marti to sporočila in jo prosila, da mesto nje par ur popoldne vse potrebno uredi, ker bi rada še enkrat obiskati ono ženo v tretjem razredu. Lenčka je vse pospravila kar je bilo v kabinah, ki so bile konzulu na razpolago. Več otroških stvari, za katere je vedela, da ne bodo več rabile, je zavila v papir in nesla otrokom one žene v tretjem razredu. Ko je bila že gotova, je urno skočila po stopnicah v morske katakombe. Otroci so jo že od daleč zagledali in klicali: »Teta, teta pride!« »Še pred večerom smo v pristanišču! Kmalu smo rešeni. Naš gospod nam je naročil, naj vse pospravimo,« je Lenčka pripovedovala ženi. Medtem pa sta se oba otroka obesila in jo vlekla k tlom tako radostno, kakor da bi res bila teta. Lenčki pa so od radosti zaigrale oči v morju solz. Razdelila je jima, kar je prinesla seboj. »Hvala vam lepa, gospa. Veliko ste mi olajšali to dolgo potovanje.« Tudi te njene, vase tolažilne besede so bile zame kakor kapljice na izsušeno zemljo in iz katere črpa hrano vsa roža. Upajmo, da se še kdaj srečamo v življenju.« Tako ji je rekla Lenčka, nato pa se je prisrčno poslovila. Zamolkli glas parne sirene je Lenčko zbudil iz njenega premišljevanja in ji naznanil, da se bliža nova domovina, ki ji je zbrala njen ljubljeni mož Jože. Bila je polna utuh, mislila je, da jo Jože na obali čaka in jo vroče pritisne na svoje prsi in poljubi. Ali bila je to le iluzija. Ko se je parnik ustavil ob pomolu in so se izkrcali, so sedli v avto in še to stalno na peronu železnice, ki jih je prav tako naglo odpeljal v Washington. Od tam pa zopet v avto in v hotel. Vse je šlo z neko naglico, ki je Lenčka ni znala slediti. Šele po par dnevih je pričela razmišljati, kje se nahaja. ==XXI. Veselo pismo== Brezskrbno je je prešel mučiti dolgčas, dan za dnem je vedno bolj trpela. V njenem srcu je zavladal obup. Mučili jo je nemir, a znala ga je skrivati. Nihče ni vedel, koliko trpi. Počasi je pričela veneti. Obledele je, kakor cvet brez solnca. Njeno trpljenje ni hotelo ponehati. Vedno globlje je jo je zbodalo v srcu. Preteklo je že šest tednov. Vroč avgust je vso konzulo družino izvalil v kopališče, le Marta in Lenčka sta ostali doma, da v tem času prečistita stanovanje. Lenčka je postajala od dne do dne bolj otožna, jela je posedati in pri tem zatopljena zrla v tla. Marta jo je večkrat skušala spraviti v dobro voljo in največkrat se ji je to posrečilo, vendar pa vedno redkeje. Zvečer sta sedeli na balkonu in Marta je listala koledar, ki ga je prinesla se s seboj. Neki torek pa Marta vrže koledar na mizo in skoči k Lenčki, jo prime krog vratu: »Ti draga, jutri je tvoj god, pa nič ne poveš!« Lenčka se obrne proti Marti: »Da, moje mame god je in moj. Mati mi je na ta dan vsako leto spekla potico. Res črna je bila, vendar slajša od bele v tujini.« Ko sta tako kramljali, zapoje nenadoma hišni zvonec. Marta, ki je bila bližje vrat, gre odpreti. Pismonoša jo vpraša po Heleno Poznik, Marta pa vzame pismo in urno steče k Lenčki: »Joj, mogoče je Jože pisal.« Ko pa pogleda pisavo, vidi, da ni njegova. Urno odpre pismo in prvi pogled pade podpis. Podpisana je bila Alfreda. Nato pa čita: »Draga mi prijateljica Lenčka! Upam, da te moje pisemce dobi. Obenem ti naznanim, da se nahajamo čili in zdravi, tako tvoj mož Jože kakor tudi jaz ter težimo, da prideš k nam prej ko mogoče. Posebno pa želi to tvoj mož. Sporoči, kdaj prideš, da te počakamo. Do tedaj zdrastvuj! Alfreda. (Po naročilu Tvojega moža.)« Lenčka je ostrmela in ni vedela ali naj verjame svoji sreči. Kmalu pa se je zavedla, rdečica jo je po licih oblila, čutila se je močno in pričela popravljati svoje stvari za odpotovanje. In zvečer, ko se je vrnila konzulova družina domov, je gospej takoj sporočila, da odide v svojem možu v Pittsburgh. Lenčki je življenje in odtoklo. Pohitela je v pisarni urad in oddala brzojavko na Alfredo, da sta »takoj odpelje v Pittsburgh«. Marta je imela polne roke dela, pomagala je Lenčki in jo spotoma tudi učila, kako naj potuje. Skrbela je zanjo in vesela je bila, da je že vse to uploklo, ker je Lenčki vedno pripovedovala. Težko sta se ločili, vendar pa sta bili obede veseli. Pred odhodom jo je Marta poljubovala, kakor da bi bil to njen otrok. Naposled ji Marta pravi: »Saj se bomo še videli, mogoče prej, ko jaz mislim!« Lenčka je nekako začudeno pogleda: »Videli?« »Da!« »Kako to?« »Imam pač tak vtis, moja slutnja se vedno izpolni.« »Vesela bom, če se res še kdaj vidiva!« Tudi Marta in stisne ji še enkrat roko. Lenčka se je nato odpeljala in še dolgo je gledala pri oknu ter mahala z robcem v slovo … ==XXII. Svidenje== Nedelja je bila, solnce se je že navsezgodaj smejalo; na tovarniških dimnikih so se kadnice strelovodov svetile, dimniki pa so bili zaviti v črn prah, ki se je v valove lesketal. Jože se je prejšnji dan udeležil, da vstane zarana in gre ven, ven, kjer pleše solnce po zeleni zemeljski odeji. Jože je rad hodil po polju in užival življenje, prirode okoli sebe. V Ameriki je bele spoznal, kakšno bogastvo tu v naravi, ki daje in gledal zlato klasje in bil je vesel kakor še dolgo ne. Ni pa sam vedel od kod to veselje, čutil je še kako boli srce, da nikoli ne polotila roke nanj. Sklenil je, da ostane ves dan zunaj in se vrne le proti večeru domov. Ko je gledal vzhajajoče solnce, tedaj je dejal sam pri sebi: »In bo! Bo izšlo solnce tudi za nas, solnce svobode!« Tako je Jože filozofiral in šel naprej po polju, pri tem pa se ni zavedal, da je bil že daleč. Oddaljen od svojega kraja je nenadkrat začul glasove godbe, ki so prihajali iz gostilne, do katerega je bilo še kaka milja. Jože je šel naprej v smeri godbe, kakor da bi ga nekaj tja vodilo. Ko je bil oddaljen še kake četrt ure, se mu je zdelo, da je vse bolj zagnetičen, tako in je vleko tja. Nevede je pospešil korake in že je bil tam, kjer so ljudje rajali, se zabavali in popivali. »No, zakaj bi ne šel mednje?« se je vprašal Jože. Na tej veselici je bilo več sto ljudi, cele družine so sedele krog miz in po travi v večjih in manjših skupinah. Tudi Jože je iskal, kam bi prisedel, da ne bi bil sam, da bi se lahko razgovarjal. Od daleč zagleda mizo, pri kateri so sedele same tri osebe, mož in dve ženski. Hipno je sklenil, da tja prisede. Ko se je približal na kakih petnajst korakov, je nenadoma ostrmel in vzkliknil: »Joj, ali je to mogoče, Lenčka in Alfreda!« Niso ga opazili, bili so v pogovoru med seboj. Jože je že stal tik mize, ko ga uzre Alfreda in glasno zavpije: »Jože!« Komaj se je Lenčka ozrla, so se Jožetove roke že oklenile krog njenega vratu in že so se ustnice spojile v dolg poljub — predno je mogla Lenčka spregovoriti besedico. Šele tedaj je pozdravil Alfredo in se predstavil njenemu bratu. »Si dobil pismo?« ga vpraša Alfreda. »Ne!« »Odposlala sem ga včeraj in ti naznanila, da je Lenčka pri meni.« »Mogoče me čaka doma, šel sem zgodaj z doma.« »Kje, kje je tvoj dom, kje si doma?« ga vpraša Lenčka. »Kje je moj dom, glej tam kot tvoj,« se pošali Jože. »No, seveda,« se oglasi Alfreda smeje. »Nisem tako mislila, kje si, kje se držiš, kje si v delu?« »Ne daleč od tu.« Jože je pričel razkladati, kako je prišel v Ameriko in kaj vse je doživel. Brat Alfrede ga je pazno poslušal. Jože se mu je dopadel in njegovo prostodušno pripovedovanje je napravilo nanj izredno dober vtis. Ko se je Jože nato z Lenčko razgovarjal, se je brat Alfrede nagnil do sestre in zašepetal: »Fin dečko je to, ta se bo kmalu udomačil v Ameriki.« »Saj sem ti pravila od njega, da je to zlat značaj!« »Ne bi si mislil.« »Ti mu moraš poskrbeti kako delo pri sebi.« »Bomo že kaj poiskali,« ji pravi brat. Dolgo v noč so še sedeli in se razgovarjali. Lenčka in mlada kriti svoje sreče, da sedi z Jožetom po tako dolgem času zopet skupaj. Tisti večer Jože ni šel na svoje staro mesto. Povabila sta ga Alfreda in njen brat, da je šel na njihov dom. Tudi doma so se dolgo pogovarjali. Naposled je Alfredin brat rekel Jožetu, naj kar ostane pri njih, da v par dneh že najde delo v jeklarni. Jože pa mu je dejal, da ima prijatelja, ki ga nerad zapusti, ker sta si usodo tako bratsko delila, da bi ga za enkrat težko pogrešal. Intenzivno se je to jako dopadlo, da se Jože tako toplo zavzema za svojega prijatelja in rekel mu je: »No, enega bomo pa tudi še spravili pod streho.« Lenčka se je pri teh besedah privila Jožetu. Drugi dan je Jože ostal na stanovanju. Lenčka in Alfreda pa sta ostali doma. Pogovorili so se o doživljajih, ki so jih doživeli ta čas, odkar se niso videli. Lenčka pa se je sukala krog Jožeta kakor lastovka krog gnezda. Opoldne je Alfredin brat prišel domov in komaj je odprl vrata, je vprašal, če je Jože že tu. »Še je tu, nismo ga pustile, da bi šel na delo v rudnik,« mu pojasni Alfreda. »Prav tako!« »Ali si mu mogoče dobil že kako delo?« »Doba lahko pričneta takoj jutri!« »To je pa dobro, ne bo ti žal!« Inženir je stopil v drugo sobo, kjer je uzrl Jožeta. »No, tako jutri lahko pričneta oba.« »Tako, tako, lepa hvala!« »Danes popoldne se peljite do rudnika in na večer lahko s prijateljem vrneta,« ga pouči inženir. Lenčka mu pa pravi: »S teboj grem, da vidim, kje si bil.« »Prav, le drži se ga, da se še enkrat ne zgubi. Na moža je treba paziti,« se je pošalila Alfreda. »Da, tako je, mož je božji dar in kdor ga da izgubi, nebesna zgubi,« se je tudi Alfredin brat šalil z Lenčko, ker je bral z njenega obraza, kako srečna je bila. Začudeno je Brinar obstal na vratih, ko je prišel iz rudnika domov in zagledal Jožeta in njegovo ženo, ki sta ga čakala. Ni hotel besede, Joža sam mu pravi prvi: »Po tebe sva prišla. Kar hitro pospravi svoje stvari, potem pa gremo.« »Kam vendar?« »Boš že videl,« mu odgovori Jože. Brinar se je bal, da bi Jožeta zgubil, ves njegov up je bil v njem. »Kaj gremo res drugam?« »Da, da. Tu ti je moja žena in s to greva, kar hitro pospravi!« Brinar je videl, da ni šala in takoj povezal, kar je imel, nato pa so odšli. Vsi trije so skupaj in se pogovarjali. Jože je Brinarju pripovedoval, kje bosta odslej delala. Brinar je bil ves srečen, samo da ne bo treba več delati pod zemljo, kjer ni sonca. Lenčka je bila zadnja za njima. Pred majhno delavsko hišico so se igrali otroci. Ko so bili mimo, jih ugleda desetletna deklica in zakliče: »Mama, mama — teta, teta!« Mati pogleda in spozna Lenčko, ki sta se vozili skupaj na parniku. Žene so se vse srečne pozdravile, otroci pa so se vrnili krog Lenčke in bili so vsi srečni in veseli. Jožeta je tako omamilo, da je gledal ta prizor kakor očaran. »Glej no, kako jo radi imajo, kakor da bi bili njeni,« je rekel Brinarju, ki se mu je to tudi dopadlo. Po kratkem so se poslovili in šli do glavne ceste, od tam pa so se odpeljali na novo mesto. ==XXIII. Da le nismo pod zemljo…== Drugi dan sta šla Jože in Brinar v jeklarno na delo. Jožeta ni nihče poklical, vajen je bil težkih železnih del. Brinar pa mu pravi: »Samo, da nismo pod zemljo, kjer vsako minuto preži smrt nate!« »Povsod je eno in isto, rudniške nesreče podajajo roko plavžarskim in obratno,« mu pravi Jože. »Hm, bog daj nama srečo!« je pripomnil Brinar. Jože je bil dodeljen k stiskalnici, ki je spajala pogon valjarne, Brinar pa je bil za pomagajoč pri parnem kladivu. Jože se je takoj udomačil, medtem ko je bil Brinar bolj nesrečen. Drugi dan ob deseti uri dopoldne je mislil Brinar, da je tretjič, utrgal pa se je skrbec, ki je nosil petsto funtov težko kepo razžarega železa. Dva delavca sta bila do kolen zasrčena, tretji pa je izginil, padla je nanj žareča kepa in ga spremenila v prah in dim. Brinar je prebledel in rekel sam pri sebi: »In vendar ima Jože prav! Tudi tu ne počiva smrt!« Tretji dan je letela skozi valjar dvajset čevljev žareča tračnica, zadela se je ob verigo, dvignila, šla iz svojega navadnega tira in oplazila pet delavcev, dvema zlomila hrbtenico, enega usmrtila po vratu, da mu je glava odletela v kanal in tok vode se je pordelil, glavo pa vzel s seboj. Četrtemu, ki je bil zaposlen v laboratoriju in v momentu se je mimo, mu je nad komolci odbilo obe roki. Tekočina, ki jo je nosil s seboj, ga je ožgala po obrazu. Brinar, ki ni bil daleč, je slišal besede ponesrečenca: »Jož, moje oči!« Brinar je začudeno gledal: »Moje oči!« Odbilo pa mu je roke! Ponesrečenec je v nekaj sekundah padel na tla, iz ust so se pokazale rdeče pene, nato pa so ga odnesli. Zvečer, ko sta šla z Jožetom domov, mu je pripovedoval Brinar, kaj vse je videl čez dan, nazadnje mu pa pravi: »Tu ima smrt prav bogato žetev!« »Kaj pa si mislil! Kapitalizem ne pozna nobenih varnostnih naprav za delavca, on pozna samo varnost za svoj kapital. Povsod je enako, dragi moj. Človek mora biti tu v Ameriki še bolj kot v stari domovini sam zase odgovoren.« »Je res tako, kot praviš ti.« »Da, tudi goreče kače so hude!« Jože in Brinar sta se privadila kraja, Brinar pa tudi plavžu. Brinar je stanoval pri Jožetu. Lenčka pa je skrbela za oba. Jožetu je bila dobra in skrbna žena. Čez eno leto je tudi Brinarjeva žena prišla za njim in živeli so prijateljsko ves čas. ==XXIV. Nazaj v star kraj== Lenčka je večkrat materi poslala kake dolarje, mati pa od tega ni ničesar porabila, temveč hranila vse za Lenčko, ki jo je toliko ljubila. Za Brinarja pa je bil Jože vse. Nikoli ni niti v svoji družini storil kaj pomembnega, da ne bi prej vprašal Jožeta. Preteklo je že deset let, ko dobi Lenčka uradno obvestilo od sodišča, v katerem ji naznanja, da je njena mati umrla in jo imenuje za dedinjo in da po formalnem ureditvi lahko razpolaga z materino zapuščino. Ko je Lenčka to prečitala, se je jela oprijemati neka žalost, ki pa se je stopnjevala od dne do dne. Lenčkine domotožje je bilo vedno hujše. Jože je to opazoval, bolelo ga je, nekega dne pa ji pravi: »Veš kaj, draga ženica, sklenil sem, da se preseliva v staro domovino. Nekaj denarja imava, dom tudi, bodeva že kako živela!« Lenčka mu pade po teh besedah krog vratu in ga poljubi. V soboto zvečer je Jože Brinarju sporočil, da bi zelo rad videl, če mu je mogoče, da napravi v nedeljo skupaj izlet in da bi se zopet enkrat razgovarjali z njim. Brinar je Jožeta poznal in takoj je sklenil, da pride Jože s kako izredno novico, zato je komaj čakal drugega dne. In res je Brinar ni motil. Brinar in njegova žena sta bila vedno vesela, kadar sta bila v družbi Jožeta in Lenčke in tako tudi to nedeljo. Kmalu, ko so prišli na mesto, je Jože Brinarju povedal svoj namen. Tudi v Brinarju je tlelo neko domotožje, še bolj pa v njegovi ženi. Ko se Jože Brinarju razloži svoj namen, da se hoče preseliti nazaj v staro domovino, je Brinar po nekoliko pomišljenih dejal: »Če gresta vidva, tedaj grem tudi jaz.« »Toliko sem že prihranil, da rešim doma bajto in si nabavim nekaj živine. In kdaj pa misliš, da bi odrinil?« »Kako hitro bom vse potrebno uredil.« »Dobro, tudi jaz grem takoj na delo.« Lenčka in Brinarjeva žena sta bili s tem zadovoljni, kar sta se moža pogovorila. Brinarjevi otroci so že odrastli iz večjih skrbi. Lenčka pa je imela edinega sina, ki je imel tudi že deset let. Hladen veter je pihljal, ko sta stala družini Jožeta in Brinarja na krovu parnika »Marta Washington« Avstro-ameriške proge in čakala, kdaj se pokaže obala stare domovine. Zahajajoče solnce se je nagibalo proti zatonu in se poslavljalo z zadnjimi žarki. Jože in Brinar sta opazovala te čarobne prizore in bila sta oba dobro razpoložena. Mrak je nastal, v daljavi pa so se jele pojavljati lučice in konture obali so se jele dvigati. »Vidiš Janez, tam tisto svetlobje luči — to je svetilnik tržaške luke,« mu pravi Jože. »Misliš?« »Da, kmalu smo tam, do desete ure ponoči smo že v Trstu, smo že doma, doma v naši stari domovini!« Nekako harmonično so te besede vplivale na Brinarja, ki je šele zdaj občutil pravo domotožje. »Kdo bi si mislil, da se prav čez deset let zopet vrnemo v domovino, rojstno domovino,« je rekel Brinar Jožetu. »Kaj hočeš, vsi imamo enako pota, vsi tisti, ki nas usoda peha za kruhom, imamo enake steze; kdo ve, ko se razideva, če se zopet ne srečamo na kakih novih potih!« Sirena parnika je milo rezko zatulila. Jožeta in Brinarja je zbudila iz zatopljenega kramljanja. Lenčka se je pristopila k Jožetu in rekla: »Trst, Trst, v Trstu smo, doma smo, v naši pravi domovini smo, Jože!« Jože in Brinar se ozreta, pred njima se je svetilo tisoč luči. Stroj parnika so nehali stokati, oddahnili so se od dolge poti in ladja je počasi nabirala, se večerno ustavila pred čakajočo množico izvozkov. Dva dni so ostali v Trstu, potem pa so se odpeljali. Brinar s svojo družino čez Kras proti Ljubljani in Jože proti Gorici na Gorenjsko. Popoldne se je bližal Julijskim Alpam, ki so ga pozdravljale in že proti večeru je vlak prispel proti Bledu. Tam sta Jože in Lenčka sedela na desni pri oknu in zrla na vrhove Karavank, ki jih je zlato zahajajoče solnce. Ko pa so Karavanke zagledale Jožeta in Lenčko, so jih pozdravile in oba pokarale: »Kje sta hodila toliko časa, zakaj sta zapustila zlato domovino?« Jože in Lenčka sta se tega sramovala, oba pa sta obljubila, da ostaneta poslej zvesta Karavankam, zvesta domovini. S to obljubo sta stopala v svojo rojstni kraj. Jože je prišel na Lenčkinem domu gospodariti, popravil je hišo in prikupil se nekaj sveta. Z veseljem je delal in šlo mu je vse dobro izpod rok. Lenčka je gospodinjila v zadovoljstvo vsem. Ljudje so po vasi oklicali lepe vesti: To je, v Krišljevih pečenekih in kako bogati! Mnogo je bilo med njimi ljudi, ki so zavidali Jožetu vse to. Ta stara Šavrna, nekdanja prijateljica Lenčkine matere, bila druga mnenja. Mnogo krat je rekla sosedam: »I kaj, če imata danes nekaj, saj sta to trdo prislužila!« Sčasoma pa je Jožeta najbolj mrzil župnik, to pa zato, ker se Jože ni menil zanj, zlasti pa še radi tega, ker Jože ni hotel pri pobiranju za nov zvon prispevati ničesar. Nekoč je dejal župnik zlim kličarjem: »Američana pa naj s kovan zvon ne bo pel!« Tako je pov vidrnil. Od takrat so Jožeta še bolj mrzili. Jože pa se zato ni niti najmanj menil. Soseda Sadara je bila sama, imela je kravico, ki jo je krmila in par litrov mleka je vsak dan odprodala ter se s tem živela. Pa ji je poginila krava. Od tedaj je hodila krog svoje bajte vsa potrta. Jože in Lenčka sta vse to opazovala, in nekega dne stopi Jože v sobo k ženi: »Mama, le napravite se, greva v Radovljico.« »V Radovljico, po kaj?« »Danes je semenj, tam kupiva kravico.« »Oh, kaj pa mislite, saj nimam toliko denarja!« »Bova že dobila, kar napravite se!« ji reče Jože. Tam sta kupila Lisko, Jože pa jo je plačal, nato ji je rekel: »No, le ženite jo domov, mislim, da bo dobra!« Ženica je bila vesela in zasukala se je, kakor da bi ji štirje križi padli s pleč, gnala jo je domov in pred njo je poganjala v hlev, je bila v izbo po blagoslovljeno vodo in jo poškropila z besedami: »Bog vas sreč!« Kmalu se je po vasi okoli razneslo, da je Poznik Sadari kupil kravo. Nastala sta dva tabora. Nekateri so imeli Američanca za dobrega človeka, drugi pa za brezverca, ker niti v cerkev ne gre. Pa tudi ženski svetom sta bila dva tabora. Nekatere so Lenčko spoštovale, ker je bila zelo dobra napram revežem. Druge pa so ji zamerile, ko ni za novo majnico Marijo hotela nič prispevati. Jožeta so videli sosedje večkrat v Tržiču na delavskih shodih in prireditvah. Malokdaj je bilo, da ne bi bila tudi njegova žena z njim. Sosedje so mu priredili priimek »Rdeči Američanec«. Nekatere cerkvene pa so se pokrižale in pri tem dejale: »Bog navaruj!« Minilo je štiri leta. Jože in Lenčka sta se lepo udomačila, za ljudi, ki so imeli za nju slabe besede, se pa nista menila. Oni, ki so videli v Jožetu in Lenčki dva odkrita in dobra človeka, so pa komaj čakali, da je prilika nanesla, da so se mogli z njima razgovarjati. Prišle so občinske volitve. Neki večer pridete trije možje k Jožetu in mu sporočijo, da bi radi videli, če bi prevzel tudi on kandidaturo. Jože jim je odgovoril, da tega ne stori, pač pa, ker je v njegovi moči, bo pomagal z agitacijo za delavsko listo. Zavedal se je, zakaj ni sprejel kandidature: mislil si je, da stvari veliko več koristi, če govori na shodu kot volilec in ne kot kandidat. Jože je imel prav. Na shodih, kjer je nastopal, je napravil silen vtis na zborovalce. Ko je tako jasno razlagal socialistični načeli, je zbudil splošno pozornost. S tem si je pa tudi pobesnil sovraštvo župnika in njegovih pristašev. Toda, to Jožeta ni najmanj motilo, temveč je še povečal svojo agilnost. Tudi župnik je prišel nekoč na njegov shod in mu zaklical: »Kdo bo šel z vami, z brezverci!?« »To dobro vemo, da vi ne! Emancipacija delavcev mora biti delo delavskega razreda samega! Vi pa ste eden tistih stebrov, na katerih kapitalizem oziroma današnji krivična družba sloni!« ==XXV. Pred viharjem== Janez Brinar si je svoje posestvo dokaj uredil, poplačal je dolgove pri štacunarju in v farovžu. Kadar pa je imel kaj posebnega, kar se ni mogel sam takoj odločiti, se je peljal k svojemu prijatelju Jožetu na Gorenjsko. Vesel je bil vesel, kadar sta prišla skupaj. Pa tudi Jože in Lenčka sta rada videla, če jih je obiskal. Posvetovala sta se o marsičem. Tako je tudi leta 1914, meseca julija, Brinar obiskal Jožeta. Prvo vprašanje Jožeta je bilo: »Ali si že kaj slišal? Pripovedujejo, da bo vojska!« »Prej ali slej prav gotovo!« pravi Jože. »Kajne, zaradi umora prestolonaslednika v Sarajevu.« »Tudi če bi to ne bilo, bi moralo do tega priti, ker se vse države tako oborožujejo.« »Kako to!« »Kako to! Ker se bije svetovni industrialni kapitalizem med seboj. Kronane osebe igrajo tu le neposredno vlogo. Tako je!« »No, midva se bova več prizadela, saj sva ameriška državljana.« »Kaj misliš, da to ni mogoče, da tudi Amerika ne stopi v vojni meti? Drugo pa je to, da pravzaprav nisva več Američana, temveč avstrijska dezertarja, le to je, da tega noben ne ve, da so najini ameriški državljanski papirji le potekli. Saj veš, taki prijatelji se pa vedno najdejo, da te izdajo.« »Da, da, slabih ljudi je vedno več kot dobrih,« je resni pripomnil Brinar. Medtem je Lenčka pripravila kosilo in Brinarja povabila, naj sede za mizo. Jože in Brinar sta se ves popoldne kramljala, na večer pa se je hotel Brinar odpeljati domov, toda Jože ga zadrži: »Ostani tu do jutri zjutraj, jutri popoldne se peljem s teboj do Ljubljane, imam tam neko opravilo, na večer se pa vrneva vsak na svoj dom.« Brinar se ni pustil dolgo prigovarjati, kajti doma je žena rekla, da mogoče ostane pri Jožetu več kot en dan. Proti večeru sta sklenila, da gresta v Tržič v gostilno, da se malo razvedrita in slišijo kaj ljudstvo govori. Ko so prišli v Tržič, so zavili v neko staro purgarsko gostilno, ki je bila precej zasedena, vendar pa je bilo pri mizi v kotu, ki je bila belo pogrnjena, še prostora za tri osebe. Jože stopi tja, pozdravi in prosi za dovoljenje, nakar so gostje pokimali, da lahko prisedejo. Pri mizi so sedeli: tovarnar neke usnjarske, trgovec, lekarna, povestnik kužne in višji uradnik predilnice. Pogovarjali so se seveda o vojski. Govorili so nemški. Vsi so bili navdušeni za vojno. Lenčka in Brinar sta se pogovarjala o domačih stvareh, Jože pa je sledil pogovoru svojih sosedov krog mize. Najbolj vnet je bil uradnik predilnice, ki je vedno poudarjal: »Naš presvetli cesar bo gotovo pravilno ukrenil in Srbom napovedal vojsko!« »V treh tednih jih zmeljemo, to pastirje, ki naših kanonov še ne poznajo!« se je oglasil lekarnar. »Kaj topovi! Ampak naše število pušk, niti šteti ne znajo do toliko, kolikor ima naš presvetli cesar pušk,« vpada fužinar vmes. Predilniški uradnik se majstetno obrne proti onima dvema. »To še ni vse, gospodje! Ne smemo pozabiti na naše oficirje, njih inteligenco in vojaško sposobnost napram Srbom, ki niti pismenih oficirjev nimajo. Ali jaz sem kar vesel, če pride do vojne. Naši izkušeni presvetli cesar bo tudi gotovo izvršil. Kaj pravite pa vi, gospod?« »Hm, kaj naj porečem. Če bo ljudstvo za to, potem bo gotovo nastala vojna!« mu odgovori Jože. »Kaj se pravi to, če bo ljudstvo zahtevalo? Ako bo naš presvetli cesar dal ukaz, gremo vsi kot mož na Srbe in to brez obotavljanja,« mu odgovori fužinar. Jože se nasmehne. »Gospod, vi govorite o tem, ker ste še v letih; vam ne bo treba vzeti puške na ramo in svojcev zapustiti.« »Hm, ampak koristil bom vojni. Moja fužina preuredi za izdelovanje municije in to je tudi veliko.« »Tudi to je prispevek k vojski, ki pa je seveda dobro plačan,« mu pravi Jože. Živahno govorjenje je nastalo pri omizju, temu povod je dal Jože, ki je pobijal patriotizem onih, ki jim je nosil dobičke. Delavci pri drugih mizah so pa bolje prisluhovali in Jožeta občudovali, kako spretno je pobijal gospodo. Predilniški uradnik Hartnagel potreplje Jožeta po rami. »Mi vsi smo: Für Gott, Kaiser and Vaterland. In vi, če boste tako sprehen, vam oblečejo hlen!« Pri teh besedah sune Brinar Jožeta pod mizo, češ, naj ne govori tako. Še dolgo so se razgovarjali, vsa vnema za vojsko je v Jožetu naproti strani so sedeli pri mizi štirje tovarniški delavci in eden od starejših jim pravi: »Glejte, če bi bili vsi taki kakor oni tam, potem tudi presvetli kajzar ne bi mogel ničesar ukazati!« »Bodi tiho, da te kdo ne sliši!« ga opozori poleg njega tovariš. »E, kaj, tam oni gospod ima prav,« mu ta odvrne. Delavci so postali vedno glasnejši, Jože, Lenčka in Brinar so se poslovili in odšli domov. Pri mizi je nastala tišina, naposled se je oglasil Hartnagel: »Gefährliche človek, kajne?« Ostali so le tiho pokimali, tovarnar usnjarske pa je po dolgem molku dejal: »Bomo že poskrbeli, da ne bo gefährlich!« V gostilni je nastala megla cigaretnega dima, da si komaj razločeval ljudi. Alkohol je osvojil možgane in se z njimi po svoje igral. Razen štirih delavcev je bilo vse navdušeno za vojno, in to tako, da so nastali dve skupini, ki sta se zunaj na cesti pričeli pretepati. Ko so Jože, Brinar in Lenčka prispeli domov, so se še dolgo v noč pogovarjali. »Pozno je že,« pravi Jože. »E kaj, saj je jutri nedelja, bomo pa malo dlje poležali.« »Tako je,« je pripomnil Brinar. Drugo jutro je Lenčka vstala kakor druge dni in odšla v Tržič, da kupi meso za kosilo. Jože in Brinar sta še spala in Lenčka ju ni budila. Ko je prišla v Tržič, vidi vroče ljudi pred občinsko pisarno, ki so se gnetli pred velikim lepkom. Od daleč je pogledala, ni pa videla, druga kar naslovi, ki se je glasila: »Mojim milim narodom!« Srečala je soseda, katerega je vprašala: »Kaj pa je novega, ko se tako drenajo?« »Vojska je napovedana in v štiriindvajsetih urah morajo vsi obvezanci iti k svojim polkom.« Lenčko je strel mraz, hitela je v mesnico po meso, da pride s to novico čimprej domov do Jožeta in Brinarja. Doma je bila takoj v sobi: »Jože, Jože, splošna mobilizacija je napovedana! Vstanita!« Jože in Brinar sta takoj vstala, se oblekla in drug drugega vprašala: »Kaj sedaj?« Šel je nekajkrat po sobi goridol, nato pa dejal: »Popoldan se odpelješ in grem s teboj do Ljubljane in čez noč ostaneva v Ljubljani, da vidiva, kaj in kako se bo to razvijalo.« »Dobro,« pravi Brinar. »Sam sem radoveden, jutri na večer se pa odpeljem domov, da žena ne bo imela prevelikih skrbi, kaj se men.« Jože in Brinar sta takrat po Ljubljani, največ sta se zadrževala krog kolodvora in gledala, kako odhajajo vlaki z vojaki. Dosti jih je bilo, iz katerih je Jože bral z obrazov skrb, ne več pa takih, ki so bili že hripavi od ukranja in petja vojaških pesmi. Med vsem je razlegal najbolj kasarniska himna kranjskih Janezov: »Regiment po cesti gre in moj Janez raven je …« Jože se je obrnil proti Brinarju: »Tole veselje se bo kmalu poleglo.« »Tudi jaz mislim tako,« mu de Brinar. Pa zopet so zarohneli kripavi glasovi: »Moj fantič je zrajtarja, pa nima nobenega krajcarja …« Žene z otroci v naročju so si brisale lica in materam se je poznalo na ustnicah, da so prosile boga za svoje sinove, da bi vrnili se živi in zdravi. Vme je bilo več starih devic, ki so delile vojakom aluminijaste svetinjice. Bile so Marijine device s pobožnimi trakovi okrog vratu … Vse to je Jože opazoval in si ustvarjal svojo sodbo. V ljubljanskih cerkvah so molili za presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in za njegovo zmago nad Srbi. ==XXVI. V kripnih== Jože in Brinar sta se drugi dan na večer vračala domov. Jože na Gorenjsko, Brinar na Dolenjsko. Oba sta si žvižgala iste melodije postajah, hripave petje: »Regiment po cesti gre …«. Vmes pa jok mater, žena in otrok. Peljal se je do Radovljice, kar je že Lenčka pri odhodu povedala. Ko je dospel vlak na radovljiški kolodvor, ga je tam čakala Lenčka. Jože je ni uzrl, ko ga je ona nenadoma prijela zadaj za roko. »Kako, da si prišla?« jo je Jože začudeno vprašal. Lenčka vzdihne in pravi: »Nujno te imam v važni stvari obvestiti!« »Kaj pa je takega?« »Žandarji te iščejo, bili so že trikrat danes pri nas. Oni lopovi sinoči so te gotovo denunciirali!« »Vse je mogoče,« ji Jože mirno odgovori. »Kaj naj storim, pri njih se oglasim, da izvem kaj hočejo.« Lenčka je bila v velikih skrbeh. Molče je stopala poleg njega. Blizu doma ji je dejal Jože, naj gre kar domov, on pa se oglasi na orožniški postaji. »Če te pa tam obdržijo, kaj pa potem?« »Bolje je, kakor pa da me potegnejo ponoči iz postelje!« In res jo je mahni Jože naravnost v Tržič na orožniško postajo. Ko je prišel do stražarja, mu pove svoje ime, se ta ni nič razgovarjal z njim, temveč mu je takoj napovedal aretacijo in ga privedel na postajo do prihodnjega vlaka, s katerim so ga eskortirali v Ljubljano. Drugo jutro so ga zaslišali in vprašali v kaki družbi se je nahajal prevečeranjim in kaj je govoril v tej družbi. Nato pa so ga zopet zaprli. Jože je bil brez nadaljnjega štiri dni zaprt. Četrti dan pa je bil zopet poklican, a ko je stopil v preiskovalno sobo, je ugledal Brinarja. Strogi gospod se je obrnil proti Brinarju in ga vprašal: »Ali poznate tega tu?« »Poznam,« odgovori Brinar. »Od kod ga poznate?« »Poznam ga že dolgo; bila sva skupaj v Ameriki.« Kratko je bilo to zaslišanje, nato pa so odvedli oba v zapor. Vsak dan sta dobila nov pripor. Prenapolnjeno je cvetelo tako, da so bili zapori nabito polni, potem pa so jih poslali na ljubljanski grad. Dva meseca sta zdihovali Lenčka in Brinarjeva žena doma, preden sta bila moža osvobojena. Ko je bil Brinar izpuščen iz zapora, ni ničesar vedel o Jožetovi zadevi in ves dan je hodil po Ljubljani in študiral, kaj naj napravi. Bi se peljal na Gorenjsko k Jožetu ali domov. Toda sklenil je naposled, da se prej pelje domov k družini. Na večer se je hotel odpeljati z dolenjskim vlakom. Ko pa je prišel na kolodvor, je nenadoma ostrmel, ko je zagledal svojo ženo, Jožeta in Lenčko. »Kako to, ste ali niste?« »Smo, smo že ta pravi!« mu Lenčka hitro odgovori. »Kdaj so pa tebe izpustili?« vpraša Brinar. »Včeraj! In tebe bi tudi že včeraj morali. Ženi sta bili o tem že obveščeni po dobrem prijatelju in zato sta prišli, da naju počakata. Danes pa smo čakali nate, ker smo vedeli, da se gotovo odpelješ s tem vlakom.« »Kdo te je obrn?« vpraša Brinar Jožeta. »Dobri prijatelji, ta črni.« »Tudi mene je on, treba se jih bo paziti v izogibati,« ga Brinar opozori. »Da, da, sedaj ima vsak vozel ušesa in vsaka terzijalska usta detektiv,« pripomni Lenčka. »To je nekaj strašnega. Paziti bosta morala, kaj in kje govorita!« dostavi Brinarjeva žena. Tisti večer so ostali v Ljubljani, da si ogledajo novo vojno vrvenje. Po večerji so šli v eno najlepših kavarn, ker Jože je hotel na vsak način prečitati nekaj listov, da dobi malo pogleda v svet. V vseh listih je čital o samih zmagah in navdušenju. Nakar pa se mu je vse skupaj zazdelo in predlagal je, da gredo k počitku. Drugi dan sta prišla Jože in Lenčka domov. Tam ju je že pred hišo čakala soseda. »No, mamica, kaj je novega?« jo vpraša Jože prijazno. »Občinski sluga je bil danes že dvakrat pri vas in vprašal po vas,« je nekoliko v skrbeh pripovedovala stara. »Hm, ne bo taka reč,« ji odgovori on. »Vprašal sem, pa je dejal, da boste morali iti k vojakom.« Lenčka je ostrmela, medtem ko je Jože vzel časa misli na to. Komaj pa sta prišla v sobo in odložila svoje stvari, je že prišel krog ogla občinski sluga. Potrkal je in vstopil. »Dober dan! Prinašam vam pozivnico. Že zvečer bi morali oditi v Ljubljano!« Lenčko je to presunilo in še nikoli ni bila v takih skrbeh. Tudi njega so jele prijemati skrbi, vendar je znal to skrb pred Lenčko skriti. Lenčka je položila obe roki na Jožetove rame. »Ljubi moj, imam slutnje, da se danes zadnjikrat vidiva. In teh slutnj se mi ni mogoče otresti!« Jože jo je prijel okrog vratu in jo poljubil. »Veliko grenkih dni sva že preživela in bodi uverjena, da bova tudi to prestala!« »Da bi le uresničile tvoje besede. Ali jaz nisem bila še nikdar v takem dvomu kot sedaj!« Drugo jutro je Jože že zgodaj vstal ter se odpravil proti Radovljici, da odpelje vlak za Ljubljano. Tudi Lenčka ga je spremljala na postajo. V vagonih so pozvanec prepevali. Seveda se je čula tudi kranjska himna: »Moj Janez je en zauber fant, ki ima ves nov štant, za klobuk mu pošlje zaj, da se ga bo vsak zbal …« Jože in Lenčka sta gledala pri zadnjem vagonu, kako je mlada žena z otrokom v naročju jokala za svojim možem, stara mati pa ga je držala za roke dvoje otrok. Tudi po njunih licih lih so se v jutranjih solnčnih žarkih lesketale solze za sinom. Mlad kaplan iz Radovljice je veselo trpeljal krog teh dveh žensk in jih tolažil: »Mama! Nič se ne bojte! Jernej se kmalu vrne. Kaj pa mislite, naša vojska bo kmalu vse te brezsrčne sovražnike zdrobila. Niti mesec dni ne bo trajala. Le meni verjemite.« ==XXVII. Na fronti in v Rusiji== Lokomotiva je zabrizgala. Lenčki je hotelo srce počiti in se dolgo je mahalo z belo rutico Jožetu v zadnji pozdrav. Domov gredočo jo je noč postajala težka kakor še nikoli in vedno si je dejala: »Zadnjikrat sem ga videla, zadnjikrat, mojega dobrega moža.« Takoj drugi dan se je Jože že odpeljal s svojim bataljonom v Galicijo. Po vseh večjih postajah so jih pozdravljali ljudje in navdušeni za boj. On pa je pri tem opazoval, da bi bilo to le boljše ljudje, da bi bil to narod, ki dobro rejenji ljudje so bili to, ki so vojake navduševali za vojno. Nič ni bilo proletarcev, ti so že odšli in prihajali ranjenci nazaj. Tri dni in tri noči so se vozili in šele četrto noč so se izkrcali. Nebo je bilo posuto z zvezdami. Po tihim je dejal Jožetu njegov tovariš: »Vidiš, veseli kadar se zvezda utrne, umre en človek.« Jože pa mu pravi: »To že ne drži! Tukaj jih veliko več umre!« »O več, več,« se zadnji oglasil drugi vojak. Komandant, starejši stotnik ukaze, da nihče ne sme prižgati užigalice in tiho, brez glasnega govorjenja morajo korakati. In res so hodili celih pet ur brez vsakega počitka. Ura je bila tri, bila je že tema, le proti vzhodu je bilo opaziti, kakor da bi se bledelo daniti. Vsi so bili že zmučeni. Mal hribček na desni, na levi pa voda in močvirje. Pod hribčkom vodi se je vila cesta, ob kateri je bilo visoko in gosto jelševje grmovje. Ko je bil še cel bataljon v goščavi, nenadoma silno z visokega jelševja jata vran, nato pa začne pokati puške in strojnice. Vojaki so se jeli valjati v blatu, zvijali so se zeti od krogel. Pred Jožetom je padel od strela zadet njegov prijatelj Matija iz Gorij. Jože se je spotaknil nad njim in padel na njega. Kvečeto se ga je ranjenec oklenil krog vratu, trikrat zastokal: »Moja mama,« nato pa je za vedno zaprl oči. Jože je vrgel nahrbtnik in puško proč, skočil v vodo in plaval na drugo stran. Na drugem bregu je skočil v jelševje goščavo, v kateri se je skrival in ležal vedno proti vrhu. Ko je dospel na vrh hribčka, ga je objel prvi jutranji solnčni žarek, že tam pa deset mož ruske patrulje, prijeli so ga in preiskali. Orožja niso našli, odvedli so ga v zaledje in oddali med druge jetnike. Petindvajset dni je bil Jože v ujetniškem taboru. Junaško se je boril z gladom in mrazom. Vedel je, da bo ušel rade na gorkem, zato jim je napovedal druge vrste vojno. Slekal je spodnje perilo, izkopal v zemljo luknjo in ga zakopal tako, da je le majhen del gledal iz nje. Vse lazice so zlezle iz zemlje na oni kraj, ki je molel ven. Jože je to večkrat ponavljal in si s tem lajšal svoj položaj, le kruha, kruha ni bilo. Petindvajseti dan pa je bil poslan štirideset vrst daleč na posestvo vdove Aleksinoviće, ki je padel takoj v začetku vojne. Bilo je to večje posestvo. Imeli so svojo kovačnico, ki pa je bila zaprta. Nekega dne, ko je imel Jože rabiti voz, ki pa je bil polomljen, pravi posestnici: »Popraviti je treba voz, ni ga mogoče več rabiti.« »Nimamo kovača,« mu ta odgovori. »Popravim ga jaz, gospa!« »Ako le znate?« »Znam.« Jože je popravil voz in ne več drugega. Nato pa je ostal doma, ni hodil na delo več kot težak. Delal je vedno v kovačnici. Tudi za druge sosede. Mlada vdova se ga je privadila, imela ga je rada. Vzljubila ga je in mu vse zaupala. Jože je bil skrben gospodar. Le sem in tja je postal potr. Temu vzrok je bila misel na Lenčko. Mlada vdova mu je vsako najmanjšo željo čitala z obraza, kajti Jože ni bil kot njen mož, ki je večkrat ležal pijan po cele dneve. Tudi Jože je mlado vdovo spoštoval. »Moja dobrotnica,« jo je imenoval. Prešlo je leto, prešlo drugo, tretje. Jože je zaman pričakoval rešitve. Vdal se je usodi, smatral se za moža Aleksinovićeve. Najveseljejši dan Jožeta je bil dan izbruha revolucije — dan iz ropstva izhajajoče svobode. In za njega nova domovina! ==XXVIII. Lenčka dobi pismo== Brinar je bil pravzaprav invalid. Ko je bil še otrok, so dobili v Dolenji vasi nov zvon. Pri blagoslavljanju novega zvona so fantje z možnarji streljali. Mlajši pa so si nosili na prostor, kjer so jih užgali. Nek možnar se ni hotel užgati in Brinar ga je le predčasno pogledat, kaj je z njim. V tem trenutku pa se je užgal in Brinarju na desni roki kazalec raznel. Zvon je bil krščen na ime »Sv. Rok«. Hudomušni dečko mu je ob vsaki priliki ponagajal: »Sv. Rok te je kaznoval za tvojo radovednost!« Ko je postal Brinar starejši fant, je dostikrat šel s fanti potkrovat. Veselej pa so mu fantje rekli: »No, Janez, ti pa kar svojega primi in ga toliko, ker ti je prst odgriznil.« In res, Brinar je vedno to šalo z veseljem vzel, šel pa vzorno in potrkoval z drugimi. Kljub temu, da je bil Brinar invalid, je moral k vojakom. Tam pri Gradeku, kjer je delovalo svinče in jeklo med tisoče in tisoče, je krogla prevrtala tudi Brinarju desno nogo nad kolenom, vendar se je pa hujši rešil s tem, da je prišel v neko mestece blizu Budimpešte in po dveh mesecih ozdravel. Iz bolnice je svoji ženi večkrat pisal. Prosil jo je, naj mu pošlje za približek kaj denarja in gorko perilo. Ko pa je dobil odgovor, je to v enem pismu, naslovljenem na Jožeta, potožil in vprašal Brinarju na desni roki kazalec raznel. Zvon je bil krščen na ime »Sv. Rok«. Hudomušni dečko mu je ob vsaki priliki ponagajal: Jožeta ni bilo doma, za Lenčko pa je bilo to prvo pismo, ki ga je dobila, odkar je Jože odšel. Hitro ga je odprla, na naslov niti pogledala ni. Začudeno je gledala, ko vidi, da piše Brinar. Vzela je papir in takoj mu je napisala pismo, v katerem je priložila petdeset kron. Nato pa je sklenila, da se pelje do Brinarjeve žene. Ko je drugi dan popoldne prišla k njej, ji je bilo prvo, da ji je očitala, zakaj svojemu možu ne piše in nič ne pošilja. Brinarja jo je nekaj časa gledala, nato pa stopila k omari in vzela potrdila in jih dala Lenčki. Obe sta dolgo kramljali, in zdaj je tej in zdaj drugi se utrnila solza in zdrknila po zaslzenih licih. Lenčka je vedno trdila, da je njen mož gotovo že mrtev, ker ji ničesar ne piše. Brinarjeva pa jo je tolažila. Ko je prišla Lenčka tretji dan v Ljubljano, je zopet pogledala listo mrtvih in pogrešanih. Med drugim je zagledala tudi ime »Jože Poznik, pogrešen«. »Torej ne mrtev, pogrešen je!« Tako bi to ponavljala sama pri sebi. Lenčki je ostala le še majhna iskrica upanja, da bo Jožeta še videla. Brinar kar verjeti ni mogel, da mu je Lenčka pisala in poslala denar, medtem ko mu lastna žena niti ne odgovori. Na dvoršču bolnice so morali nastopiti vsi bolniki, med njimi tudi Brinar. Komisija z nadzdravnikom na čelu jih je pregledala. Tisti, ki so bili spoznani za sposobne, so morali iti k svojim trupam in med temi je bil tudi Brinar. Srce mu je jelo utripati, češ, enkrat si jo odnesel, drugič ne bo šlo več — Komisija je odšla in Brinar je žalosten taval po dvorišču. Nenadoma pa zavpije narednik: »Kaj neki bo sedaj?« si je rekel Brinar. Nato pride poročnik in vpraša: »Ali je kdo med vami ključavničar, strugar ali kovač? Vsi tisti za en korak naprej!« »Kaj ste vi?« ga vpraša poročnik. »Pokorno javljam, kovač!« »Dobro, vi greste v tovarno varno Manfred Weiss v Budimpešto. Še danes!« In res Brinar je šel s transportom v Budimpešto. Bil je zadovoljen, da mu ni bilo treba iti nazaj na fronto, kjer smrt slavi svoje orgije. Drugi dan dopoldne je bil Brinar prost. Opoldne pa je moral nastopiti delo. Stikal je po mestu v stranskih ulicah, kaj je iskal, to sam ni prav dobro znal. Ko je prišel do zidov, ki je prodajal in kupoval obleke, se ustavi in ogleduje srajce in spodnje hlače. Zid je bil pri njem takoj, ga objel in zahteval in hvalil blago. Res je kupil spodnje hlače in srajco. Čez »žena mi ne da,« je šel dalje. Dva para perila pa moram imeti.« Zid mu je zavil v papir in odšel je naravnost v vojašnico, da se preobleče. »Kaj si kupil Brinar?« ga vpraša njegov tovariš. »Srajco in spodnje hlače,« mu odgovori ta in odvije paket. Nato sezuje čevlje in hlače ter obleče nove spodnje hlače, leva noga je šla skoz nje, desna pa ne. Brinar nato pogleda in vidi, da so nad kolenom dvakrat pošivane. Nato sleče zgornje hlače in jame parati. Njegov tovariš se mu smeje: »Te pa je gotovo napravila kaka zaljubljena na hitro, hahaha!« Ko je Brinar hlačnico razparal, je našel pismo. A ko je pogledal na naslov in videl napisano svoje ime in spoznal pisavo njegove žene, sam sebi ni tega mogel verjeti. Pismu sta bili priloženi še dva bankovca po sto kron. Prečital je pismo, v katerem mu je žena pisala: »Ljubi mož!« »Dobila sem od tebe že četrto pismo, v katerem mi ponovno pišeš, zakaj Ti ne pošljem denarja in perila. Nasprotno pa sem ti že dvakrat poslala po 100 kron v rekomandiranih pismih kakor tudi perilo in v desni hlačnici je bilo všito pismo in 200 kron priloženih. Vprašaj vendar za pisma in paket. Drugače pa, moj ljubi, smo zdravi, le za kruh je težko, niti za denar se ga ne dobi. Saj veš, jaz bi že potrpela, ali otroci, otroci so preveč, ko jim je tako malo odmerjeno. Dam Ti tudi vedeti, da je bila Lenčka pri meni. Za moža se sedaj ne ve, kje se nahaja. Bodi mi v duhu poljubljen od nas vseh, posebno od Tvoje zveste žene te ljubeče žene.« Brinar ni vedel, ali naj se veseli ali jezi nad lopovi, ki so ga okradli. Njegov tovariš, ki je sedel poleg Brinarja na slamnjači, mu pravi: »Brinar, to moramo naznaniti takoj na znaniti! Jaz grem s teboj na komando.« Drugi dan so ugotovili, da je rečunski narednik na tak način odprl stotepdeset paketov, jih pobral zase, perilo pa prodal židu. Ves denar v pismih je obdržal zase. Kako je njegova kazen izpadla, se ne ve. Ogromen kompleks tovarne je imel več dvorišč. Na eno takih je bil speljan tudi železniški tir, po katerem so vozili rekvirirane zvonove in jih tam skladali. Nobeni zvonovi niso več peli, kajti ni bilo svetnikov, da ne bi bili v njem oni zvonovi — zvonove so vse razbili in iz njih vlivali topove ter jih rabili za druga morilna sredstva. Brinar je bil oddejen še z dvema tovarišema k temu delu, da so razbijali zvonove, predvsem so jih topili. To delo je bilo zelo naporno, ker je moral vsak ves dan vihteti kladivo pri piči hrani, ki so jo tam dobivali. »Nikdar nisem mislil, da doživim to, da bom razbijal svetinje,« je rekel Brinarju Studeč Blaz, ki je bil tam nekaj oddeljen od doma. »Sedaj vidiš, kaj vse pobožen človek lahko doživi,« se je pošalil Brinar. »No, kar tiho bodi, tudi pri vas hodite vsak dan k svetnikom pete lizat,« mu Blaž zasmehljivo odvrne. Od zvona do zvona sta šla Brinar in Blaž in jih drobila. Pri nekem zvonu prileti drobec Brinarju v koleno. »O joj!« zagodrnja ta, in Blaž pa ga pogleda: »Te boli?« »Bo že bolje, naj je dosti svetnikov, eden ti že pomaga,« se je pošalil Blaž z Brinarjem in šel sta naprej do drugega, da ga razbijeta. Blaž, ki je bil prvi pri njem, dvigne kladivo in že je hotel mahniti po njem. V tem trenutku pa pusti kladivo na tla ter pravi Brinarju: »Vidiš, tu se pečati sv. Roka vidi na zvonu, to je za mene znak!« Ko je prišel Brinar zraven in pogledal zvon, spozna v njem domači zvon. V srcu ga je zapeklo in na glas je vzkliknil: »Joj, tudi ti si tu, ti, ki nosiš v svojem glasu moje mladostne spomine. Tudi tebe naj razbijem, ki si najlepši kos moje domovine, tebe naj razbijem, ki si bil najlepši glas moje domovine, ki si mi tolikokrat pel, pel si mi od mladega do tedaj, ko sem moral iti za kruhom v daljni svet. Vedno, vedno si me spremljal, spremljal do takrat, ko mi je domovina odrekla kruh!« Sele sedaj je Blaž spoznal za kaj gre. Ves čas je gledal Brinarja. »Noben blaglovom ni pomagal, čifut Manfred Weiss se sedaj njegov gospodar.« »No, ali se vama ne ljubi?« je od daleč zavpil priganjač. Brinar ga ni slišal. Blaž pa je zavihtel težko kladivo in udaril zvon v sredino. »Boom,« pri drugem udarcu beem je jeknilo in Brinarja je zabolelo pri srcu. Videl je pred seboj velikonočno procesijo in svoje tovariše, ko so potrkavali v domačem stolpu. Nastala sta dva kosa, njegov glas pa je za vedno zamrl. Brinarja je zabolelo krog srca. Zdelo se mu je, da v domačem zvoniku potrkava in gleda dolí — kako se vije po cesti velikonočna procesija… ==XXIX. »Ruski ujetnik«== Tri leta in pol sta že Brinar in Blaž delala kot vojaka v tovarni Manfreda Weissa. Postala sta kot dva brata. Tako tesno prijateljstvo sta si navezala drug na drugega. Mnogokrat je Brinar Blažu pripovedoval o svojem prijatelju Jožetu, vedno ga je hvalil, večkrat potožil, da ne more zvedeti, kje se nahaja. Brinar je redno dobival od svoje žene pisma in tudi Lenčka mu je večkrat pisala, v vsakem pismu pa je tarnala po Jožetu. Neko nedeljo dopoldne sta bila Brinar in Blaž prosta, pa sta šla po mestu in si ogledovala to in ono. Brinar zagleda v neko trgovino, nato pa pravi Blažu: »Čakaj malo, grem jaz tu notri.« »Kaj nameravaš kupiti?« Brinar ni ničesar odgovoril, temveč je smuknil v prodajalno in si dal pokazati velike volnene rute, ki jih je premotrival eno za drugo. Kupil je najlepšo. Ko je prišel iz prodajalne, ga je vprašal Blaž: »Vendar povej, kaj neki si kupil?« »Eh, nič takega! Prihodnji ponedeljek je god od moje žene in sem ji kupil ruto!« »No, vidiš, to se mi pa dopade, da se svoje žene spominjaš.« »Saj že dolgo ni pisala, že tri tedne je od zadnjega pisma,« mu pove nekako v skrbeh Brinar. »Vedno tudi nima časa, da bi ti pisarila!« Ko sta prišla opoldne domov, je Brinarja čakalo ekspresno pismo. Blaž pa mu je dejal: »No, vidiš, kakor da bi vedela, da si ji kupil ruto.« Brinar vzame pismo, ko pa vidi pisavo, pripomni Blažu: »Ne, to ni od moje žene.« Odpri je pismo in čital: »Dragi Brinar! Dobila sem od Tvoje žene kratko pismo, v katerem me naproša, naj pridem za nekaj časa k njej in čimprej, ko mi bo mogoče. Nisem vedela, kaj hoče. Pa sem se napotila in takoj odpeljala k njej. Ko dospem k njej, vidim, da leži v postelji za bolnico. Ne ustraši se! Bodi močan. Povedati Ti moram, da je zelo slaba, pridi domov prej ko Ti je mogoče. S spoštovanjem Te srčno pozdravlja Lenčka.« Brinar je postal nem, pismo pa je pomolil Blažu. Blaž je pismo prebral. »Na vsak način moraš dobiti dopust!« To je dejal, ker je poznal trnjevo pot do dopusta. Še tisto popoldne je šel Brinar v pisarno in prosil za dopust. Uradnik mu je rekel, da se dopust prosi v dopoldanskih urah in naj pride drugi dan. Drugi dan se je Brinar postavil pred vrata pisarne na vse zgodaj. Poveljniki oproščenih vojakov, ki so morali delati v tovarni za municijo pod vojaško disciplino, je bil stotnik grof Vele v pisarni. Jože je prišel ob deveti uri krog Vele v pisarno, je Brinar prosil nadstotnika v predsobi, naj ga pusti h g. stotniku, ta ga je vprašal, kaj hoče. Brinar mu je pokazal pismo in sporočil, da ima žena na smrt postelji. Narednik je šel k stotniku in mu to javil. Stotnik pa se je zahrohotal in dejal, naj Brinar vstopi. Brinar je vstopil in prosil za osem dni dopusta. Stotnik pa je ponovno zahrohotal. »Kaj mislite, če pridete vi domov, da bo ozdravela? Mi poznamo take tiče, ki nočejo delati! Sploh pa so ženske vedno bolne, če nimajo moža v postelji. Prinesite potrdilo od župana, da je mrtva! Idite!« Brinar je hotel še nekaj povedati, toda stotnik je zakričal: »Kertleich! Marš!« in narednik je porinil Brinarja skozi vrata: »Marš, hinaus!« Zunaj pa je stal vojak, ki ga je peljal na njegov oddelek na delo. Ves dan se mu je vrtelo v glavi in ni vedel, kaj bi počel. Ko je prišel Blaž do njega in ko mu Brinar pove, kaj je bilo, mu ta pravi: »Prezroži domov! Opoldne med odmorom je Brinar brzojavil Lenčki. Računal je, da še isti dan dobi odgovor. In res. Na večer, ko pride Brinar z dela, ga že čaka telegram. »Vidite, hitro je prišel odgovor!« Brinar odpre brzojav in čita: »Žena mrtva, pridi domov. Lenčka.« Zopet predstavi Brinar takoj prošnjo stotniku na večerjo (zjutraj). Ob dvanajsti uri je prišel stotnik, a ko zagleda Brinarja, se obrne proti naredniku in ga vpraša: »Was will der Kerl schon wieder?« »Žena mu je baje umrla,« odgovori stotnik. Stotnik vzame monokel v roko in si ga natakne na levo oko, pogleda telegram, nato ga vrže Brinarju, se obrne proti naredniku in mu reče: »To ni od uradne pošte! Zaprite tega moža, ker noče delati!« Narednik je odpeljal Brinarja v zapor. Brinar je napram naredniku protestiral, pa zaman. A žalostno, pomagal ni noben. Zaprli so ga v zapor v celico za pomorščake. Blaž je bil popoldne v službi, zvečer pa je zvedel, da se nahaja Brinar v zaporu. Takoj je odšel tja, da ga obišče, zato je prepričal uradnika, naj ga pusti noter. Prinesel je zaporniku nekaj jedi. Pogovarjala sta se, pa sta se nato tudi poslovila. Drugi dan je prišel brzojav občinskega urada iz Dolenje vasi, da je umrla Marija Brinar, žena Janeza Brinarja. Blaž je šel s telegramom v pisarno, a ker ta dan ni bilo stotnika v službi, je moral Brinar čakati do drugega dne, nakar je bil izpuščen in dobil je osem dni dopusta. Vozil se je iz Budimpešte domov celih pet dni, tako da je prišel domov osem dni po smrti svoje žene. Doma je našel Lenčko, ki je gospodinjila, ne da bi ji kdo rekel. Prve besede Brinarja, ko je zagledal Lenčko, so bile: »Kaj je z Jožetom, kje je?« Lenčka je molče z rameni odgovorila, po obrazu pa ji je padel zastor žalosti. Čez čas pa tiho odgovori: »Najina usoda je kruta, kruta brez usmiljenja!« »Kaj naj storim? Nobenega človeka nimam,« ji potoži Brinar. »Za ta čas, dokler ne prideš domov, ostanem jaz tu, da ti opravljam dom in otroke. Saj vojna ne bo dolgo trajala, ljudje imajo že nevar več, vse je že izčrpano!« mu Lenčka pripoveduje. Brinar si je v notranjosti mislil: »Saj itak ne nameravam iti več nazaj.« Nato pa ji pravi: »Jaz bi ostal doma, pa kaj hočem. Vsak ima svojega denuncijanta!« Po teh besedah se je Lenčki v notranjosti pričelo jasniti. Nenadoma je skovala načrt, na kak način bi se Brinarja oprostilo. Pomembnila se mu je in rekla: »Ves, kaj bi se dalo napraviti!? Zmešnjava je itak povsod že nastala, ljudje ne mislijo drug na drugega. Jaz vzamem oba otroka na svoj dom. Ti prideš pa čez par dni za menoj. Pri županu te naznanim kot ruskega ujetnika in pod to krinko ostaneš pri meni do konca vojne.« »Dobra ideja, Lenčka. Tudi v vozu so razkrivam kot bi se moral vrniti.« Dalje ji je pripovedoval o svojem življenju, o težavah in šikanah tortur. Drugi dan sta Lenčka in Brinar vse pripravila, nato pa se je Lenčka odpeljala z otrokom na Gorenjsko. Doma je pripravila civilno obleko, vedela je, da so ujetniki, ki bi radi zamenjali svojo za civilno. Lenčka je vse to poskrbela za Brinarja. Čez nekaj dni je prišel Brinar za njo in ostal pri Lenčki. Lenčka se je obrnila na internacionarni Rdeči križ, da poizve za Jožeta. Čez mesec dni jo je župan pustil poklicati in ji sporočil, da je njen mož padel pri Grodeku. Tako je poročal internacionarni Rdeči križ. Štiri mesece se je Brinar skrival pri Lenčki. Nato pa je nastal tako težko pričakovani polom svetovne vojne, v kateri je bil zmagovalec — kruh. Kmalu po polomu so ženice šušljale, da bo Šuparjeva Lenčka, ki je vdova po padlem Jožetu, vzela za moža onega »ruskega ujetnika«, ki je bil pri njej, da ji pomaga gospodariti. Lenčka in Brinar pa sta zadovoljno živela kot mož in žena. Rada sta si pripovedovala o poteh, po katerih sta hodila za kruhom. KONEC. s9yyzi9iy6fc6jau0bvig0gza2idmkk 223961 223960 2026-04-26T17:45:00Z Spela.spr 10555 223961 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = V boju za kruh | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihavc | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' {{mp|leto|1931}} št. 267-305 | vir = dLib {{fc|dlib|GYL55QK|s=5|77}}, dLib {{fc|dlib|5VQEGJJZ|s=5|78}}, dLib {{fc|dlib|XGJILJAU|s=5|267}}, dLib {{fc|dlib|78JIIZ1Y|s=5|268}}, dLib {{fc|dlib|49NJZ8US|s=5|269}}, dLib {{fc|dlib|RXWA4RMI|s=5|270}}, dLib {{fc|dlib|TOR6RPWB|s=5|271}}, dLib {{fc|dlib|NFEMQ1NN|s=5|272}}, dLib {{fc|dlib|VE2ZUCTV|s=5|273}}, dLib {{fc|dlib|KQYMPOLS|s=5|274}}, dLib {{fc|dlib|LESC0GN6|s=5|275}}, dLib {{fc|dlib|ZNNEIKEB|s=5|276}}, dLib {{fc|dlib|4JJT2UPC|s=5|277}}, dLib {{fc|dlib|WLDUADBO|s=5|278}}, dLib {{fc|dlib|NYABZJY8|s=5|279}}, dLib {{fc|dlib|XTHNQSVW|s=5|280}}, dLib {{fc|dlib|VHWCIBUE|s=5|281}}, dLib {{fc|dlib|3GLNNYNX|s=5|282}}, dLib {{fc|dlib|6CA6IJCH|s=5|283}}, dLib {{fc|dlib|FYDJ0DC3|s=5|284}}, dLib {{fc|dlib|7IRMCIJO|s=5|285}}, dLib {{fc|dlib|EIYIEMAW|s=5|286}}, dLib {{fc|dlib|8V79R8YZ|s=5|287}}, dLib {{fc|dlib|X8L9XPQS|s=5|288}}, dLib {{fc|dlib|8V3DM28H|s=5|289}}, dLib {{fc|dlib|0JPQNBNG|s=5|290}}, dLib {{fc|dlib|Y5JOLLKD|s=5|291}}, dLib {{fc|dlib|Y0UPVBXD|s=5|292}}, dLib {{fc|dlib|FD89KPR8|s=5|293}}, dLib {{fc|dlib|IKWGHA8W|s=5|294}}, dLib {{fc|dlib|OAA0SLZ6|s=5|295}}, dLib {{fc|dlib|K1IAHEK7|s=5|296}}, dLib {{fc|dlib|AAXELDVR|s=5|297}}, dLib {{fc|dlib|FRHKKPDJ|s=5|298}}, dLib {{fc|dlib|ZTSGNMS3|s=5|299}}, dLib {{fc|dlib|6AK3VGLM|s=5|300}}, dLib {{fc|dlib|0NSOJGN0|s=5|301}}, dLib {{fc|dlib|BQPW3P6I|s=5|302}}, dLib {{fc|dlib|TPWW7BVO|s=5|303}}, dLib {{fc|dlib|IJZQTFCL|s=5|304}}, dLib {{fc|dlib|UBO5XCDK|s=5|305}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} {{Rimska poglavja s piko|19}} V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v prah, iz katerega si vzet! Tako je odločena usoda Adamovih otrok od začetka sveta na vsemirskem papirju. Življenje pa je usoda Adamovih potomcev od prvega človeka do današnjih rodov obrazovala tako, da bo močnejši zapovedoval, slabši pa roboval, bogati živel in užival v udobnem brezdelju, siromak pa garal in se v potu svojega obraza prebijal za kapitalistovo srečo ter prejemal za svoj trud in trpljenje borne drobtinice, ki padajo z razkošno obloženih miz tistih, ki niso deležni bridke usode Adamovega rodu. Tako sta Adam in Eva grešila samo priložno protesterja, kapitalistov nista prikazala v ničemer, razen v večnem življenju. Zakaj v prah se povrnejo tudi kapitalisti in proletarci vred. Vmes pa je življenje, je usoda in neizprosna, trda borba za obstanek. Vmes je tista vseobsežna razlika med gospodarjem in hlapcem, ki sta oba »vzeta iz prahu in se v prah povrneta«. Vmes je orjaško gibanje in boj za ravnovesje pravice med malimi in velikimi. In za to uravnavanje posedujejo milijoni primerov bede, trpljenja, krivic, umiranja in novega povzdignja, ki vedno in vedno zopet ponavlja zajevajočo razliko med visokimi in nizkimi, nadaljuje zgradbo o gospodarju in hlapcu, večni starejši in dobri nove socialne rane. Usoda milijonov. ==I. Rojstvo Jožefa Poznika in njegova mladost== Tako se rode proletarci! Marjeta, od porodov in pomanjkanja izmučena žena Janeza Poznika, je vročem julijskem dne ležala na topli postelji v bajti za vasjo in se zvijala v porodnih krčih. Ob njenem zglavju je stražila stara Meta, ki je bila strokovnjakinja v takih stvareh in dobro znana vsemu mlademu rodu v Zavrču pomagala na svet. Sedela je bil, ki je prikovala Marjeta, sedmi in nemara zadnji, kajti Poznikova žena se je že poslavljala od rodovitnosti svojega materinstva. »Marjeta, napravi potirek kamelice, odleglo ti bo!« Marjeta je iztegnila koščeno, potno roko po lončku, ki ga ji je pomolila Meta. Uro pozneje se je razlegal po Poznikovi bajti otroški krik. »Ta bo ostal, Marjeta. Izredno krepak deček je! Srečna vas jih je pomrlo, ta bo živel,« je prerokovala izkušena žena in zadovoljno molčala z brezobličnim čeljustmi. Takrat se je spreletel obraz svetloba materinske sreče in poskušala se je nasmehniti. »Mrčej se, vsak hip mora priti Janez. Navadno je ob tem času že doma. Meta, si pripravila zanj večerjo?« je skrbela zanj porodnica. »Ti boj juho, Marjeta; za Janeza pa sem pripravila žgance in prekano juho. Bo prav tako!« »Prav, Meta. Pa nese tudi po postelji.« »Eh, kaj zame! Zase sem prinesla kave s seboj, ko vem, da je pri vas ni, ker ste revni. Jaz pa imam najraje kavo.« Tedaj je nekdo z naglimi koraki pristopil v vežo in sunkoma odprl vrata v izbo. Z odprtimi usti je obstal na pragu Čebanov Blaž, prijatelj in delovni tovariš Poznikov. »Marjeta, Bog se te usmili, ne ustraši se preveč! Janez je popoldne v Kamnolomu — pod-su-lo!!!« Ni čakal Blaž čakan strašne novice, ampak se je naglo obrnil in šel. Brez glasu se je porodnica pogreznila v globoko omedlevico. Tako se rode proletarci! Marjeta, izmučena žena, je prebolela silne udarce. Zavedla se je, tedajni dan objokovala mrtvega moža, nato pa jo je pljučnica rešila vsega gorja in bridkosti. Meta se je preselila v Poznikovo bajto in negovala nebogljeno novorojenčico ki se je ob kožem mleku in Metini nežnosti ohranilo, živelo in se lepo razvijalo. Šest let, nato pa je tudi Meta sklenila račun s svetom in legla k večnemu počitku. Mali Jožek je ostal sirota, na vsem svetu sam, zapuščen, ubog. Kam sedaj? Kam gredo sirote? Občinska odločitev v Zavrču se je posvetovala, da bi poskrbeli Jožka Križlju v Rečje. Tužno je ime še takrat Križelj, zato so kovali za okovanim plot, na katerih stojijo danes beneške palače in najajo o preteklih časih. Križelj se je sirotam usmilil in dovolil, da občinski birič pripelje Jožka pod njegovo streho. Z enajstim letom je bilo konec Jožkovega detinstva, moral je v zakajeno kovavnico in prijeti za kladivo. Preudarni Križelj je določil, da postane Jožko kovač. Proti koncu Jožkove učne dobe je šlo delo na Križljevi fužini zelo pojemati. Izdelovali so le še poljedelsko orodje, naposled pa je zmanjkalo naročil tudi za to. Stari Križelj je tarnal in se jezil, toda nič ni pomagalo. Udal se je usodi, zbolel in umrl. Iz Jožka je postal medtem Jože, krepak in zal fant. To je vedela v prvi vrsti Grivarjeva Lenčka, ki je živela s svojo postarano in bolehno materjo v lenuhi hišici ne daleč od Križljevega doma, v Kovarju. Na binkoštni ponedeljek zvečer je vasoval Jože pri Lenčki. Imel ji je povedati važne stvari, kot si jih imajo zaupati mladi ljudje ob slovesu. Jože se je namreč odpravljal v svet s trebušnim za kruhom, v svet, za svojo in Lenčkovo srečo. Skrbnostno je svetila luna skozi zelene vrhove drevja na Grivarjevem vrtu, ko je tiho prišel Jože pod Lenčkino okno, postavil je lončke z nageljni in rožnatim trtom na tla ter potrkal. »Lenčka!« Jože je videl, kako je skozi pramen lunine svetlobe obsvetil belo, do komolcev golo roko, ki se je iztegnila in polagoma odgrnila zaveso. »Lenčka!« Burno je plalo Jožkovo srce; njegova duša se je opajala v sladkem pričakovanju ljubega dekleta, ki je sanjalo onkraj okna svoje deviške sanje. Previdno je dvignila Lenčka mali zapah v oknu in med obema kriloma je nastala špranja. Lenčka je umaknila roko od okna in Jože jo je za hip gledal v temo. Nato je potisnil roko v špranjo in odprl okno toliko, da je mogel potisniti glavo skozi. »Po tihem, Jože, da te kdo ne čuje. Prišla bi ob dobro ime!« je šepetaje prosila Lenčka in tiščala odejo pod vrat. Sredi vasi je umiralo zavijalo pes. »Ne boj se, srce moje. Primakni se bliže, da vidim tvoj mali obrazek. Glej, Lenčka, po slovo sem prišel!« Deklica se je dvignila na ležišču in se nagnila k oknu. Jože je velé njeno glavo v svoje žuljave dlani in burno pritisnil na prsi. Nežno jo je božal in šepetal mehke besede ljubezni. Nje si je iskal najlepših besed, ki bi jih bil rad govoril v tem veličastnem trenutku. »Lenčka, jutri navzgodaj odhajam od tod. Ne bodi pozabila name!« »Nikoli, ljubljeni moj!« »Poznam te in se zanesem nate, Lenčka!« »A ti, boh pisal kmalu?« »Takoj, ko dobim delo!« »Srečen bodi, Jože...« Lenčka je zaihtela. »Molila bom zate, drugega nimam, da bi ti dala na pot!« »Svoje srce si mi dala, kaj moreš več?« In Jožetu je bilo ob tej sladki zavesti, da bi zavriskal. Pol dve je udarila ura, v vsakem zvoniku, ko je Jože odhajal izpod Lenčkinega okna. ==II. V tujini== Jože je hodil po tlakih ulicah in si ogledoval mesto. Občudoval je lepe hiše, postajal pred izložbami ter mislil na bogastvo in razkošje velikega mesta. Manjkalo mu je življenskih izkušenj, da bi za vsem tem bogastvom in bleščečo masko slutil tudi pretresljivo sliko revščine in bede. Zato je z veselimi mislimi in upolnjenimi nadami gledal v svojo bodočnost. Zdaj pa zdaj je stisnilo njegovo srce kakor pritiskana bolezen. Nohte se je spomnil na Lenčko in ob tem spominu se ga je lotevalo domotožje. »Sedaj sem in druge pomoči ni, kot da si pomagam naprej!« je junačil samega sebe in premagoval žalostno razpoloženje. Napotil se je bil proti obali, da bi videl morje. Kakor veličastna razodetja je bila zanj širna vodna ravnina, nabrana v trepetajoče valčke, ki so se lesketali v solnčnih žarkih. Jožetove misli so plule z temi valčki vred v nedogledno daljavo, v deveto deželo, kjer kopljejo zlato in žive kakor kralji... Jože je sanjal z odprtimi očmi o bogastvu in sreči, o Ameriki... »Zaenkrat bo moja Amerika tu!« se je naposled zdramil, počeni, zajel z roko morske vode in jo pokusil. »Res, slana je!« se je prepričal. Bog ve, ali je tam onkraj morja tudi vse tako res, kot pripovedujejo?« Šel je in se je oglasil v Lloydovem arsenalu zastaran dela. Vratar mu je napisal na listek neko ime in dejal: »Poprašajte za gospoda delovodjo Primca, ta sprejema delavce.« Brez posebnih težav je Jože našel delovodjo Primca. Pokazal mu ga je bil neki delavec. »Gospod, prosim, ali bi dobil v arsenalu delo?« je preprosto vprašal Jože. »Si se učil kake obrti?« »Kovač sem.« »Kovači so različni, moj patriiot! Kje si se izučil in kakšne kovačije si vešč?« »V Retjah pri Trtiču sem se učil. Na Fužinah sem bil.« »Pri Križlju?« »I kako pa veste to, gospod?« »Tudi naš arsenal je rabil vaših Križljevih izdelkov. Poštenjak je bil stari in dobro blago je pošiljal. No... vidim, da si bil v dobri šoli. Pa daj knjižico in pridi jutri zjutraj delat!« Jože bi bil najrajši kar poskočil od veselja. Zahvalil se je delovodji, mu izročil knjižico in se veselega srca napotil v mesto, da bi si kupil kaj za pod zob in nato poiskal stanovanje. S pičlimi prihranki, ki jih je bil Jože prinesel s seboj od doma, je sklenil varčevati, ker ni mogel vedeti, kaj se mu utegne primeriti. Poiskal je v starem delu mesta preprosto, čedno gostilnico in zavpil noter. Naročil si je skromno okrepčilo in tudi prenočišče se mu je obljubilo za tisto noč. Naslednjega jutra je odšel Jože na delo. Tisti čas so v Lloydovem arsenalu gradili bojno ladjo »Radecky«. Delovodja Prime je odkazal Jožetu delo v družbi treh starejših delavcev, ki so opravljali na novo ladji kovaška dela. S svojim skromnim vedenjem, pridnostjo in zaslužnostjo se je Jože kmalu tako prikupil delovodji in tovarišem, da so ga vsi vzljubili. Opazoval je boljše delavce, kako se mučijo in pogostokrat je priskočil temu ali onemu na pomoč ter s svojimi krepkimi rokami dvignil in prenesel težko breme, s katerim bi imeli trije drugi opravka. Od mladih nog je bil vajen napornega in težkega dela, njegovo zdravo telo je bilo utrjeno in je z jeklenim odporom kljubovalo težkim dolžnostim v arsenalu delavca. Od prvega dne Jožetove nove službe mu je kazal največ naklonjenosti predelavec Skrbinek, ki se je pri vsaki priliki pokroviteljsko zavzemal za »svojega Kranjca«. »Ali imaš že stanovanje?« je že drugi dan vprašal Skrbinek Jožeta. »Se ne, po resnici mi je, ko ne vem, kam bi se obrnil v tujem kraju. Včeraj sem prenočil v gostilni.« »Če ti je prav, boš pri meni imel streho in posteljo!« Jože je ponudbo z veseljem in hvaležnostjo sprejel. Poslej sta postala Jože in Skrbinek že večja prijatelja. Kakor pri delu, tako se je zavzel Skrbinek za svojega varovanca tudi v prostem času. »Prvo, kar ti polagam na srce, je, da se ogibaj pohajkovanja in slabe družbe,« je poučeval izkušeni mož mladeniča. »Po slabi družbi rada glava boli! Zdrav si in postaven tudi. Veseli se življenja, dokler si mlad, toda pazi, v vsakem oziru gotove meje, zlasti pri ženskah in pijači!« Jože je videl, da je našel v Skrbinku odkritosrčnega prijatelja in očetovskega svetovalca. Sklenil je, da si bo uredil svoje novo življenje po njegovih navodilih. Skrbinek je ob nedeljah in praznikih vselej povabil Jožeta s seboj. Razkazoval mu je mesto in njegove znamenitosti ter govoril o vsem, kar je mislil, da bi utegnilo njegovega mladega tovariša zanimati. Z dobrohotnim nasmeškom je opazoval Jožeta, ki se je rad oziral zlasti po mladem ženskem svetu. »No, kako ti ugajajo tržaška dekleta?« Jože je nekoliko zardel, nato pa je sramežljivo povedal: »Niso videti napačne. Samo nekam blede so mi zdijo in nosijo vse drugače kot pri nas v Zavrču ali v Retjah. Gosposke so nekako!« »Verjemi, Jože, malo je zdravja med temi. Mesto je pač mesto in življenje poteka docela drugače kot na deželi. So med ženskami, ki jih srečuješ, tudi dobre in poštene.« »Celo mnogo poštenih je med temi. Toda, kdo ti jamči, da ne bo tista taka, ki bi bila morda tebi najbolj všeč? Zato, prijatelj, bodi pameten in se premagaj! Če imaš ljubečo doma, misli nanjo, ona nemara misli nate in skrbi, da bi se ti v tujini kaj hudega ne pripetilo.« Jožetovo misel so ob prijateljevih besedah pohitele tja daleč preko skalnatega Krasa v ponižno goreniško hišo in objele ljubo podobo Grivarjeve Lenčke. »V teh velikih palačah prebivajo brez dvoma zelo bogati ljudje,« je obrnil Jože pogovor v drugo smer. »In so bogati na otroške revinije,« je resno odvrnil Skrbinek. »Kako misliš to? Kaj mora siromak dati bogatinu?« »Kaj mu mora dati? Nekaj, kar je veliko več vredno kot vreče zlata in vse bogastvo, ki ga vidijo tvoje oči. Siromak daje bogatinu svojo delovno silo, daje mu svoje telesne moči, svoje življenje.« »Zato prejema vendar plačilo. Kdor hoče živeti, mora delati!« »Nehote, moj dragi Jože, si izgovoril važno besedo. Da, kdor hoče živeti, mora delati. Glej, in vendar je na svetu mogočna družba ljudi, ki delati ne dela, pa vendarle živi! In kako živi! V razkošju in obilici vsega. Ti so kupili svojo udobnost za sramotno nizko ceno od siromakov. Rekel si: siromak, ki daje bogatinu svojo delovno silo, je plačan zato. Povej mi, zakaj pa delavci, siromaki ne prebivajo v sijajnih palačah, če te priznaš, da je siromakova delovna sila toliko vredna, da si bogati ljudje z njeno pomočjo gradijo palače in kopičijo bogastvo? Če je delovna sila siromakova tako dragocena, zakaj je delavec ne porabi zase, čemu jo prodaja drugim? Na to vprašanje, Jože, bova poskusila sedaj odgovoriti!« »To so zame nove stvari, o katerih nisem še nikoli čul. Zanimivo je, prosim, pripovedujte!« »Jože, mlad si in neizkušen. Spoznati ti je, da si z žulji svojih rok in v potu svojega obraza zaslužil vsakdanji kruh. Taka je naša usoda. Delavskega vprašanja še ne poznaš, spoznal ga boš, ko boš na lastni koži začutil življenjsko krivico, ki tarejo stotisoče takih kot sva midva. Vsak dan vidiš visoke dimnike, iz katerih se vali črn dim. S tem dimom puhti v zrak izrabljena delovna sila, ki se nikoli več ne vrne kakor se ne vrne več dim v dimnik. Ponosno se dvigajo dimniki iznad ogromnih tovarniških poslopij kakor bi hoteli spregovoriti o mogočenem bogastvu, ki se kopiči v teh prostorih. Kopičijo ga delavske roke. Milijonska bogastva se cedé iz žuljevih rok trpina, ki za sramotno nizko plačilo ustvarjajo srečo drugim, sam pa jedo trdi kruh zaničevanih, preziranih proletarcev. S trdo oholo besedo ukazujejo gospodarji teh ubogih in izmučenih delavcev, ki v potu in pokoren nema pred kapitalistom klobuk in se mu klanja do tal, namesto da bi bil narobe po pravici. Kapitalist in njegovim belim rokam so neznane »sladkosti« trdega dela, saj namesto njega gara in se peha ubogi delavec. In ko obnemore, ga vrže na cesto ter se ne zmeni več zanj, kot da ga nikoli niso poznali, niti ga potrebovali. In vendar jim je žrtvoval svoje bogastvo, svojo delovno silo, za katero so si premeteni kapitalisti nakopičili bogastvo. Čemu delavec ne porabi svoje delovne sile, čemu si zase ne zgradi tovarn in palač, vprašuješ? Glej, radi tega, ker so ga premamile sladke obljube tistih, ki so obetali delavcu zlate gradove v obliki dobrih plač. Medtem, ko so delavci nasedali tem obljubam, se je kapitalist pobrigal, da je tudi v duševnem oziru nadjačil delavca ter ga tako duševno in telesno zasužnjil. Glavno vlogo pri vsem pa je vedno igral denar, a te ga imajo v rokah kapitalisti, ne proletarci. Denar je prva velesila tega sveta, z njega izhaja kapitalistična podjetnost pa se z veselili žrtvami.« »V tem razmerju, mladi prijatelj, je temeljni vozel delavskega vprašanja. Na tej podlagi razmišljaj o svoji bridki usodi in o usodi stotisočev bratov, ki se v potu svojega obraza pehajo za vsakdanji kruh.« Preprosto, a iskreno in jasno razlaganje Skrbinkovo je kakor daljnje spoznanje posvetilo v Jožetove možgane. Nehote se je spomnil Križljeve fužine, kjer je Jože vedno s svojimi kovaškimi tovariši doživljal v malem, kar mu je ta izkušeni mož kazal v velikem. ==III. Jože se ponesreči== Naslednji dan je bil ponedeljek in Jože je moral zopet na delo. Vrtali so morali 200 kg težko jekleno obločno ploščo. Ko so jo nesli delavci na vrtalni stroj, se je eden izmed njih spotaknil in padel. Na enem koncu je nesel Jože ploščo sam, na drugem sta jo držala dva. Pri padcu so odpovedale tudi roke njegovemu tovarišu. Jože bi bil sicer močan, toda pretežkega bremena ni mogel sam obdržati. Klecnil je z nogami in omahnil. Vsa teža plošče je zdrknila Jožetu po rokah ter mu od komolca do zapestja pomelo kožo in meso, da so se mestoma pokazale krvave žile. Jože je z neloveškim premagovanjem zatajil silno bolečino. Stisnil je ustnice in molčal. Priskočili so delavci, da bi mu pomagali. Prihitel je tudi Primc in je obupno pobarval Jožeta, če ga ranjena roka močno boli. Nato ga je spremil v tovarniški ambulant, kjer so zaprejenica zlo obvezali. Tovarniški zdravnik je odredil takojšnji prevoz Jožetu v bolnico. Tam so razmesarjeno roko zašili ter povedali, da bo moral osem do deset tednov ostati v bolniški oskrbi. Tedaj je šele ponesrečenca zajokala. Prve solze v očeh. »Osem tednov brez zaslužka, osem tednov med ranjenci in bolniki. In če zve Lenčka, kako je z menoj? Ne, ne, ne sme zvedeti! Ne bom ji pisal ničesar o svoji nesreči!« Tako je odločil Jože sam pri sebi. Pričele so se najdolgočasnejše ure v Jožetovem življenju. Vsako popoldne so prihajali k bolnikom rodniki in znanci, k njemu, ki je bil osamljen tujec med bolniki, ni bilo nikogar. Teden dni je ležal Jože v bolnici in prišla je nedelja. Pozno popoldansko sonce se je s svojimi žarki igralo v šipah bolnišničnih oken. Jože je sedel na postelji in tako razmišljal: Bog ljudje, ki jim ni treba opravljati težkega dela, niso v nevarnosti, da bi jih doletela taka težka nesreča kot je mene. Če zbolijo, jim strežejo lepo doma in niso zapuščeni kakor jaz, čemu ta razlika med ljudmi? In kdo so vsi ti, ki mi delajo žalostno družbo? Sami sužnji dela. Tale tovariš, ki vse noči prestoka v bolečinah, kdo je? Ali se niso pogovarjali včeraj, da je padel z drugega nadstropja neke stavbe, ker se mu je utrgala deska na odru? Noge in rebra si je polomil. Drugi zopet leži v bolnici radi strašnih opeklin, ki jih je dobil v tovarni, ko je počila parna cev. Zraven njega se muči livar, ki je pri svojem delu izgubil oko. Tekoče železo mu je bilo brizgnilo v obraz. Drugi zopet nosi roko v povoju. V ladjedelnici se je bila utrgala veriga pri dvigalu, ki je zdrknilo navzdol in zagrabilo nesrečnikovi roki. Kirurški oddelek. Sami ranjenci in taki s poškodovanimi udi. Pretresljiva slika. Ob sanjega dolgočasja se je Jožeta polotila želja, da bi pogledal še v sosedni oddelek bolnice. Nagnil se je k tovarišu s polomljenimi nogami in ga vprašal: »Ali vam je znano, če se sme pogledati v sosednji oddelek?« Skozi velika, steklena vrata je Jože stopil v oddelek za notranje bolezni. Na prvi pogled se mu je vrnil znan obraz. »Ali nisi ti Cantarjev Jaka?« je začudeno vprašal. »Cantarjev iz Škofj, ti pa si Jože, ki si bil pri Križlju rejenec, ne?« »Tako je. Za točjo voljo, kje se midva dobivata? Kaj pa je s teboj?« »Pred petimi leti, kot veš, sem šel s svojo pekovsko obrtjo po svetu. Mestni zrak in nočno delo sta mi razhlajala zdravje in sedaj sem tu. Čutim, da ne bom zapustil te hiše pek kot tedaj, ko me poneso iz nje.« »Pogum, Jaka! Obrnilo se ti bo na bolje in zopet boš zdrav in krepak kot si bil tedaj, ko smo vasovali skupaj,« je tolažil Jože, dasi prijateljev bledi in upadli obraz ni obetal dosti upanja, da bi se Jožetove besede izpolnile. »Hvala ti, Jože, za tolažilne besede, toda jaz vem, kako je z menoj. Nikoli več se ne vrnem v zdravju iz te molčeče osamljene hiše. Da, tedaj, ko sem prvič tu, to je bilo tam pomladi, tri mesece sem ležal. Če bi bil tedaj odšel v kako zdravilišče, bi bil nemara okreval. Toda kje naj vzamem ubogi pekovski pomočnik sredstva, da bi plačal drago zdravilišče v zdravilišču za tuberkulozne? Tako mi je zavratna bolezen razjedala pljuča in zastrupljala telo neovirano naprej in sedaj sem prišel sem umret. Ni je pomoči zame, Jože, zavedam se tega in mirno čakam konec. Hudo mi je le, ko se bom moral tako mlad posloviti od življenja, ki mi doslej ni dalo drugega kot samo trpljenje.« Suh kašelj je spodal nesrečnega bolnika. Široko odprtih ust je lovil sapo, telo se mu je krčevito treslo. Jože je opazil, da so se pojavili na prijateljevih ustnicah neznatni, krvavi mehurčki. Ko je kašelj ponehal, je Jaka še nekaj časa težko hropel, nato pa se je umiril. Jože bi bil le kaj rad zvedel. »Kakšno tovarišijo pa imaš tukaj, Jaka?« »S slabotnim glasom je pripovedoval Jaka:« »Moj sosed je tudi pek. Pet mesecev leži v bolnici in nič bolje ni z njim kot z menoj. Poleg njega leži neki krojač, dalje ob oknu sta dva čevljarja, nasproti neki natakar, tudi mizarjev je nekaj tukaj.« »Ali jih mnogo umre?« »Eh, skoro vsako noč proti jutru ugasne kateri na našem oddelku.« Jože je docela pozabil na bolečine v roki. Njegovo dušo je stiskala neka čudna groza, srce pa mu je polnilo toliko sočutja, da bi bil najrajši zajokal. »Srečen si, Jože, ki boš v nekoliko tednih zopet zdrav in čvrst dihal sveži zrak. Glej, mi pa smo obsojeni na smrt. Po vlažnih delavnicah in zatohlih stanovanjih smo se nalezli sušice in to je sedaj naš dobiček, ki ga imamo od tistih, za katere smo delali. Sedaj nas ne poznajo več.« Jože se je spomnil Skrbinkovih besed, ko je govoril o brezdušnem izkoriščanju delovne sile. Poslovila sta se prijatelja, ki sta se našla v trpljenju in Jože je odšel s polno dušo bolestnih vtisov na svoj oddelek. ==IV. Obisk== Popoldne so prihajali znanci in sorodniki obiskovat bolnike. Z žalostnimi obrazi so posedali ob posteljah in se tiho pogovarjali z bolniki. Ta ali oni je prinesel bolniku kak malenkosten dokaz prijateljstva in sočutja in napravil trpinu s tem več veselja, kot da mu je podaril pol sveta. Jože je s svoje postelje motril obraze tovarišev, ki so v tihih sreči in radosti žareli, ko so uzrli svoje obiskovalce. Tu in tam je zmotil otožno razpoloženje bolnikov dovršen smeh ali glasna beseda. Obiskovalec je bil za hip pozabil in kot da se je ustrašil samega sebe, se je skrbno ozrl okolo sebe po bolnikih z nemim pogledom prosil odpuščanja, češ ali nisem napravil kaj nespodobnega. Bolniki pa so molčali in trpeli. Le k Jožetu, tujec med tujci, ni bilo nikogar. V bridki zavesti osamljenosti in zapuščenosti se mu je krčilo srce. Ni se mogel premagati, ne zadržati solz, ki so mu silile v oči. Zamišljen v svojo žalostno usodo ni niti zapazil, kdaj se je pojavil od njegove postelje Skrbinek. »Kako je, Jože dragi!« Sram in zadregi si je Jože utrnil solze in z radostnim nasmeškom ponudil Skrbinku zdravo roko ter odvrnil: »Ti, tik kaj veselo ni tukaj, roka pa se lepo zdravi.« »Ves objokan si, Jože. Ali te tako hudo boli roka?« »Ni to radi bolečin. Nekoliko dokasa mi je.« »Pusti to, Jože, kaj bi, tako le pač in drugače biti ne more. Neko pismo je prišlo zate, tu ga imaš.« S tresečimi prsti je Jože segel po pismu, zakaj slutil je od koga je. »Od Lenčke,« je radosno zatrepetalo v njem. Pisala je Lenčka Jožetu: »Predragi moj Jože! Od naših Karavank do sinjega morja te pozdravljam in srečno poljubljam. Težko sem pričakovala tvojega pisma, naposled se mi je pričakovanje spolnilo. Upam, da te najdejo moje vrstice zdravega in v dobrem položaju. Ono noč, ko si se poslovil od mene, te je nekdo videl, ko si odhajal izpod mojega okna. Zvedel je župnik o tem in je dal poklicati k sebi mojo mater. Očital ji je, da imam s teboj grešno razmerje. Sedaj nimam miru ne pred župnikom, ne pred sosedi, ki so seveda tudi zvedeli, da se imam s teboj rada. Kakor ženin živim v svoji izbi in se skoro ne upam na plan. Nepopisno mi je dolega in veliko, veliko trpim radi najine ljubezni, moj ljubi Jože. Najrajši bi šla kar za teboj, če bi vedela, kje bom v nadlego. Prenašala bom najhujše trpljenje samo da bom v tvoji bližini. Vse, da se bom vajena dela in ne bom se ga ustrašila tudi na tujem. Nobenega človeka nimam tu, ki bi mi potolažil mojega gorja. Ti edini si mi vse na svetu, ljubi Jože, upam, da me razumeš in spoštuješ mojo ljubezen, ki jo gojim le zate. Prosim te, piši mi takoj in tolaži svojo nesrečno Lenčko.« »Svetuj mi, dobri prijatelj, kaj naj odgovorim?« se je obrnil Jože k Skrbinku, ko je prečital pismo. »Komu?« »Ah, saj res! Ves sem zmeden. Moja izvoljenka nam namreč piše iz domačega kraja. Čitajte!« Ko je Skrbinek z očmi preletel Lenčkino pismo, je resno dejal: »Jože, dekle je pošteno in te ljubi. Bodi ji hvaležen za njeno vdanost in bodi tudi pošten do nje. Če jo resnično ljubiš, potem je tvoja dolžnost, da ji tudi vse zaupaš. Piši ji, da si se ponesrečil in da sedaj ležiš v bolnici.« »Ustrašila se bo!« je zaskrbelo Jožeta. »Tako — zapiši, da si izven nevarnosti in da boš kmalu ozdravel.« Še tisti dan je Jože Lenčki previdno sporočil, kako je z njim. ==V. Lenčka se odloči== Vsak dan je Lenčka z utripajočim srcem gledala na cesto, ki se vije pod dolini in pričakovala selnega pisma. Bilo je na praznik sv. Petra in Pavla. Zgodaj zjutraj je odšla Lenčka k maši v Tržič. Po maši se ni hotela naglo odpraviti proti domu, a jo je pred cerkvijo prestregel vsiljiv cerkovnik Kec in ji rekel, da jo župnik naroči, naj pride takoj k župniku. Lenčka je župnikovo povabilo nekoliko osupnilo, vendar se je odločila, da pojde. V župnišču jo je sprejela stara kuharica Polona, ki je opravljala razen cerkvene službe namesto župnika skoro vse njegovo delo. Če je želel kdo z župnikom govoriti o prečastitim, se je moglo to zgoditi le s posredovanjem kuharice Polone, ki je morala brezpogojno vedeti, za kakšno zadevo gre. Zato je umirjeno, da tudi za Lenčko moralo biti izjemno. »Kaj bi rada, gospa?« je strogo vprašala Polona Lenčko in jo srepo premerila od vrha do tal. »Gospod so naročili, naj pridem,« je skromno odgovorilo dekle. »Naročili, naročili! Po kom so naročili?« »Po mežnarju!« »Nimajo ničesar naročiti po mežnarju! Čemu sem pa jaz tu? Bo pa še kakšna skrivnost. Takole mlade punčare...« »Nisem nikakšna punčara, da veste! Sporočite župniku, da sem tu, ker me je pozval, če ne, pa zopet grem. Mi ni do prečakanja s takšnimi kuharicami,« je ostro zavrnila Lenčka žaljivo ženko. Tedaj se je vrh stopnic pojavil župnik. Visok, v črnem talarju s snežno belim ovratnikom pod vratom in skrbno urejeno frizuro se je za hip zardel Lenčki lep svečeniški obraz. Njegov gladko obrit obraz je bil poln, postava krepka. Otegnilo mu je biti kakih 40 let. »No, deklica, pridi v pisarno!« Lenčka je krenila po stopnicah za župnikom. Čakal jo je pred pisarno in ji vljudno dovolil, da je vstopila prva. Ko je zaprl vrata za seboj, je obstal pred Lenčko in smehljaje rekel: »Povabili ste me, gospod župnik,« je tiho spregovorila Lenčka in sramežljivo povešala trepalnice. »Poklical sem te, dete moje, ker me kot tvojega dušnega pastirja skrbi, kako živiš!« »Kakor pač živi večina poštenih kmečkih deklet, prečastiti!« »Ravno za to mi je, če živiš resnično pošteno!« »Moja vest je čista, gospod župnik —« »…tudi po oni noči, ko je prišel po slovo on, on…« je zajecljal. »Ne razumem vas, gospod!« je osupnila Lenčka. »Če mislite Jožeta, vam moram povedati, da je pošten mladenič.« »Ha, pobledela si! Znamenje, da te je ob mojih besedah zapekla vest. Resnico povej, deklica!« Preden se je Lenčka utegnila braniti, jo je župnik prijel za obe roki in jo držal kot v kleščah. »Gospod!« »Ali sta — grešila?« »Če je greh, da se ljubiva, potem sva grešila. Ljubezen med nama ni bilo.« »Je bil pri tebi v izbi?« je terjal neusmiljeni župnik in vedno krepkeje stiskal Lenčkini roki. »Ni bil!« »A ti si mu odprla okno in pri tem je padel ob tvojih razvaljenih rokah in prsih svoje poželenje.« »Gospod, prizanašajte mi! Nisem mu zato odprla okna in tudi on ni nameraval ničesar slabega. Po slovo je bil prišel.« »Po slovo? In za slovo si mu ovila telo svoje bele, nežne roke okoli vratu ter ga vsa v solzah poljubovala takole:« »Ah, Lenčka, ljubim te —« Močne župnikove roke so se ovile okoli Lenčkinega pasu, da je zastokala od bolečine. Vedno močneje jo je stiskal k sebi in iskal z divje spačenim obrazom Lenčkinih ustnic, da bi jih okrunil s strastnim poljubom. Lenčka je nagnila glavo daleč nazaj, pred očmi se ji je vse temnilo, klecnila je z nogami in dan ji je v tistem trenutku nekdo močno potrkal na vrata, da se je bila zdramila v nezavest. Župnik je, prestrašen odkočil in smrtno prebledel. »Zverina!« je kriknila Lenčka in planila k vratom ter jih sunkoma odprla. Skoro bi bila trčila v podlaku kuharico Polono, ki je čakala zunaj z zajtrkom za župnika. Kakor preganjana srna je bežala Lenčka po stopnicah iz župnišča. Bila je že daleč na cesti, ko se je jela polagoma zavedati, kaj se je bilo prav za prav zgodilo. Vzdignjena radi župnikove nesramnosti in skrajno ogorčena nad njegovim podreznostjo se je bridko razjokala. Tam, kjer zavije cesta iz doline v Klanec, jo je dohitel seški pismonoša. »Hej, Lenčka, danes bo pa nekaj zate!« Molče se je segla po pismu in podarila pismonoši srebrno dvajsetico. »Lenčka, preveč bo toliko zate! Pa ne drži me tako žalostno, kot da se vračaš od pogreba. Vesela bodi kot bom jaz, ko si ‘ga’ bom za tvojo ‘evanzgaro’ privoščil pošteno mero. Na tvoje zdravje ga bom pil, Lenčka, in na zdravje tistega, ki je v pismu podpisan. Pozdravljena!« Pismonoša je zavil na poljsko stezo, ki vodi v Krtinje, Lenčka pa je nadaljevala po cesti pot proti domu. Ozrla se je nazaj, če ji morda kdo ne sledi. Nikogar ni bilo. Tudi daleč pred njo je bila cesta prazna in samotna. Spoznala je Jožetovo pismo na ovitku. Pritisnila je pismo na srce in poslala Jožetu v duhu vroče pozdrave in vso svojo bolest. Pisal je Jože Lenčki: »Ljuba Lenčka! Zelo sem se razveselil tvojega pisma, zakaj prišlo je baš v trenutku, ko sem s hrepenenjem mislil na te in bil tvoje ljubezni najbolj potreben. Ne ustraši se preveč, dušica moja! Ležim v bolnici. Pa ni tako hudo. Nekaj sem se bil pri delu po tovarni poškodoval. Ker ne morem nadaljevati ljudi, pri katerih sem stanoval, da bi se me otepali, dokler ne morem na delo, sem šel v bolnico na zdravljenje. Rane so že napol zaceljene in v treh tednih bo zopet vse dobro. Drugače sem zdrav. Zelo sem nesrečen, ko pišem, da radi mene nimaš miru pred župnikom in drugimi ljudmi. Toda Lenčka moja, potrpi! Iz ljubezni do mene potrpi in me ljubi si preveč k srcu, kar zlobni jeziki zgovore. Čim več bova trpela radi najine ljubezni, tem bolj bova znala ceniti svojo srečo, ko postaneva mož in žena. Glavno, da nama vest ničesar nepoštenega ne očita. Neprestano mislim nate, ljubica, in delam načrte za najino bodočnost. Ko ozdravim in bom zopet zaslužil, boš prišla za menoj, da se izogneš strupenim jezikom. Še bo že našlo kako delo tudi zate. Iskreno te pozdravlja in poljublja večno tvoj Jože.« Še in še je brala Lenčka Jožetovo pismo. Kakor železen obroč ji je stiskala bolečina srce, ko je čitala, da je Jože v bolnici. Moreča skrb ji je vsiljevala temno slutnjo, da je Jožetov položaj hujši kot ga opisuje in da ji hoče iz obzirnosti noče pisati resnice. V duhu si je predstavljala ljubljenega človeka na bolniški postelji, blednega, z upalim obrazom, in, oh groza, z zdrobljeno roko, ki mu jo bodo morda celo odrezali, če že ne niso. In v tem bednem stanju sam, zapuščen, brez tolažbe, tujec med tujci! »K njemu!« je zakričalo v njej z neodoljivo silo. Težko se je Lenčka odločila, da odrine na daljno pot. »Kaj bi odlašala? Župnik se me bo poslej bal in me preganjal še bolj. Poskrbel bo, da pridem pri ljudeh ob pošteno svoje ime in pred lastno materjo ne bom imela več miru. Za Jožetom pojdem, pa bodo vsi jeziki zavezani!« ==VI. Lenčka gre od doma== Najtežje je bilo Lenčki razodeti materi svojo namero. Vedela je, da bo stara, bolehna žena izgubila v njej svojo najmočnejšo oporo. V Lenčkinem srcu je ves dan bila borba med ljubeznijo in hrepenenjem po Jožetu na eni, med skrbjo za mater na drugi strani. Vso dolgo noč ni zatisnila očesa, trudna od težkega razmišljanja in prežete noči je zjutraj vstala. »Dekle, kaj je s teboj?« je zaskrbelo mater. »Vsa rdeča si imela in bleda me vidi. Bolna si, ali pa si jokala.« »Mati, moram vam napolno razodeti, kaj sem sklenila. Z doma pojdem,« je tiho odgovorila Lenčka. »Otrok nesrečni, kaj ti na misel ne pade! In jaz naj ostanem sama? Stara sem in vsa nadložna; kdo mi bo stregel, če me bolezen priklene na posteljo? Ko bo začela v širokem svetu življenje slabotna ženska? Oči bom izjokala od skrbi za tebe, vere mi ne bom imela. Izbij si iz glave to nesrečno misel!« je tarnala mati. »Nič vse to sem mislila, mati, toda sila, ki žene v svet, je močnejša kot vsi drugi predsodki. Ljubim vas in nikoli vas nisem nameravala razžaliti, težko se poslavljam od vas, toda moram, moram z doma. Pomagala bom vam in sebi in… Nisem vam prikrivala ljubezni, ki jo čutim do Jožeta. Pošteno je bilo najino razmerje in čisto, neomadeževano hrepenenje moje srce za njim. Glejte, tam v daljnem Trstu leži med tujimi ljudmi bolan, ranjen. Ali ni moja dolžnost, da grem in mu s svojo navzočnostjo olajšam bedno stanje? Poznam njegovo zlato srce in pošteni značaj, zato me ni prav nič strah pred tujino. Poiskala si bom službo in vas bom podpirala s svojo plačo. Vi ne boste na starost saj mogli privlačiti kak priboljšek. Ko pa se bova z Jožetom vzela, boste prišli k nama in dobro se vam bo godilo. Če mi privoščite srečo in srečni mir, mati, ne ovirajte me, ne branite mi!« »Hčerka, ne hodi! Usmili se mojih sivih las! Ne bom dolgo, če me zapustiš,« se je razjokala starka in dvignila sklenjeni roki proti Lenčki. »Joj, mati, kakšno bolečino trpi moje srce v tem trenutku, toda jaz moram oditi. Če radi sramote, ki sem jo v nedeljo doživela. Če vam povem, boste razumeli in dopustili, da napravim kot sem se namenila.« In Lenčka je vse zardela in popisala svoji materi dogodek v župnišču. Ko je končala, je objela mater in obe sta jokali. »Če je tako, otrok moj nesrečni, pa pojdi! Moj blagoslov te bo spremljal in molila bom zate. Pojdi, sporoči Jožetu moje pozdrave in ga prosi v mojem imenu, naj bo pošten s teboj. Skrbita, da se čimprej združita v zakonu, da ne bo pohujšanja po fari in da me ne bodo zlobni jeziki nadlegovali z obrekovanjem.« Stisnjena do prsi večeru je Lenčka odpotovala. Neskončno dolga se je zdela Lenčki nočna vožnja. Stisnila se je bila v mračen kot v kupeju in jela razmišljati o svoji bodočnosti. Čim bolj se je oddaljevala pot od ljubih domačih krajev, tem težje je prihajalo Lenčki pri srcu. Na Jesenicah je primotovil v vagon pijan človek in omahnil na sedež poleg Lenčke. Uprl je vanjo svoj zaspan mežikajoč pogled, se ostudno zarežal in nerodno segel po Lenčkini roki. »Glej, glej, kako srečno družbo bom imel! Daj, mačica, da te objamem!« »Proč, nesramnež, sicer pokličem sprevodnika!« »Da, v živinskih vagonih! Pa sem se ga bil res nekoliko preveč nalezel. Ne zamerite, gospodična, neroden človek sem!« je mamoma spoznal. Podrsnil se je na nasprotno klop in, naslonil glavo na steno in zaspal. V Ljubljani se je zdrznil in vstopil nekdo, ki je rekel: »Bolniški Bistričar«. Sprevodnik je nato pomagal pijanemu iz vagona na breži izstop. Proti jutru je vlak prisopihal v Trst. Docela nepoznana v tujem mestu je bila Lenčka v veliki zadregi kam bi se obrnila. Močno ji je utrujalo srce, ko se je z drugimi potniki gnela proti izhodu, na glavnem kolodvoru. Plašno se je ozirala po tujih obrazih in iskala med njimi znano obličje, ki bi bilo moreda med temi obrazi. Za hip se ji je celo zazdelo, da stoji med čakalci na peronu Jože in z neskončnim veseljem bi stopila do njega, toda jo je zavela, da je nemogoče, zakaj Jože leži v bolnici, morda celo v mrtvašnici. Ustrašila se je Lenčka te misli, da jo je spreletela zona. V dušo se ji je zavialo nekaj težkega, bridkega. Najrajši bi bila zajokala. Med potniki, ki so dopotovali z vlakom, so se na peronu mešali železničarji, eni v lepih, temnomodrih uniformah, drugi v umazanih, sajastih oblačilih. Hitel je vsak svojo pot, resni, zamišljeni. Tik za Lenčkinim hrbtom se je vil mlad železničar v črnem kovčkom v roki in zvito, umazano-rdečo zastavico. Prehitel je Lenčko in jo ostro pogledal v obraz. »Dobro jutro, Lenčka! Kaj pa ti iščeš v Trstu?« Lenčka se je zdrznila in začudeno pogledala človeka, ki jo je ogovoril. »Jej, Špilerjev Tine iz Breznice, ne? Saj se ne pravi, da si v Trstu pri železnici, a kdo bi pričakoval, da se bova srečala! Kako sem vesela, da vidim domačega človeka tukaj! Nekega bolnika imam v tržaški bolnici, pa sem prišla obiskat. Morda bom kar tukaj ostala.« »Pri Jožetu, ne?« se je nasmehnil Tine. »I kaj veš?« »Prijateljev sva z Jožetom in mi je vse zaupal. Tudi jaz sem namenjen v nedeljo k njemu, če ne bo do tedaj že iz bolnice. Čud sem, da se dobro zdravi. Če bi ne imel sedaj le malo službe, bi jo kar s teboj mahal v bolnico. Poprašaj, bog, kje je bolnica, naj ne bo težko najti. Vsak otrok ti lahko pokaže. Ako ostaneš v Trstu, se bomo lahko še videli. Boš pa povedala, kaj je kaj novega v domačem kraju. Na svidenje, Tine!« »Na svidenje, Tine!« Tine se je obrnil in krenil čez tire proti kurilnici. Lenčka pa v veliko kolodvorsko vežo in od tam na ulico. Brez večjih težav in zaprek je našla pot do bolnice in vprašala vratarja, če sme obiskati bolnika. Vratar jo je poučil, da se obiski v bolnici dovolijo lele popoldne in da pred večerom ne more nikogar pustiti noter. Žalostna je morala Lenčka ostati pred vrati. Po časnih korakih je tavala po ulicah in se zadrževala vedno v bližini bolnice. Čim se je odvalilo po cerkvah poldne, se je zopet vrnila pri vratarju, ki je baš govoril z nekim gospodom. Vljudno je prosila vratarja, da bi ji povedal, na katerem oddelku leži Jože Poznik. Ko je neznanec čul ime, ki ga je povedala Lenčka, je pristopil k njej in osupel vprašal: »Ali niste dopotovali s Kranjskega, gospodična?« »Da, tam v Tržiču sem doma,« je skromno odgovorila Lenčka. »Potem pa kar z menoj! Tudi jaz grem k Jožetu.« »Ali ga poznate, gospod?« »Saj pri meni stanuje in tudi v arsenalu sem njegov delovodja. O, to se bo Jože razveselil!« »Kako srečno naključje!« se je razveselila Lenčka. »Prosim vas, gospod, spremite me k njemu!« ==VII. Snidenje== Kdo opiše Jožetovo presenečenje, ko je uzrl med vrati Primčev in Lenčkin obraz! Najrajši bi bil planil ljubljenemu bitju naproti in ga objel. Toda premagal se je, ker je vedel, da se v navzočnosti ostalih bolnikov kaj takega ne spodobi. Kakor omamljena je Lenčka z močnim utripajočim srcem pristopila k bolniški postelji svojega izvoljenca in brez besed strmela vanj. »Lenčka, hrepenel sem, da bi prišla, a pričakoval te nisem!« je šepetal Jože in ji ponudil zdravo roko. »Kako srečen sem, da te imam ob sebi. Saj boš ostala tu in se ne vrneš več domov.« »Kako je s tvojim zdravjem, Jože?« je skrbela Lenčka. »Hvala ti za skrb, Lenčka, mnogo bolje je že. Danes so mi izpuli šive iz zaceljene rane. To je zelo bolelo, bolj kot tedaj, ko so mi rano šivali. Jedva sem se premagal, da nisem zarjul od bolečine. Teden morda bom še imel roko v gipsu, potem pa bom zopet sposoben za delo. A kako, Lenčka, da si odšla za tako daljno pot?« »Vprašaj Jože? Pisala sem ti, v kakšnih razmerah živim in da mi doma ni več obstati. Neprestano me je vleklo za teboj, dokler se nisem naposled odločila. Šla sem z materinim dovoljenjem in ti prinašam njene pozdrave. Dopovedala sem stari reči in razumela me je, daj si bo hudo brez mene. Mati je in več ji je do moje sreče, kot do vsega na svetu. Moja sreča pa si ti, ljubljeni. Delala bom in tudi trpeti sem pripravljena, samo da bom v tvoji bližini.« »Lenčka, kako te ljubim!« je šepetal Jože in s solznim pogledom požiral cvetoči dekletov obraz. »Veliko družbe imam. Kdo so ti ljudje, ki mirno leže na posteljah? Joj, kako blede obraze imajo!« se je plaho zgrozila Lenčka, ki ni bila nikoli videla toliko bolnikov naenkrat. »To so same žrtve dela,« se je oglasil Primc, ki je doslej molče stal ob vznožju Jožetove postelje. »Večinoma tovarniški delavci, ki so se pri delu ponesrečili. Na ta oddelek pridejo ranjenci in poboljšljeni.« »Ali je tako nevarno delo po tovarnah?« »Odkor poznamo stroje, je za tovarniškega delavca vedno več nevarnosti, da se ponesreči. Včasih je temu krivo nezadostno varnostne naprave in priganjanje pri delu, se večkrat pa okolnost, da postavljajo k stroju delavca, ki je stroja premalo vajen. A delavec mora sprejeti delo, kakršnega mu odkažejo, sicer ga ne morejo več rabiti.« »Pa gospodar vsaj skrbi za delavca, ki se je ponesrečil pri njem. Ne? Jože, ali te tvoj gospod kaj obišče, ti kaj prinese?« Jože je bridko nasmehnil se je spregledal Primčev obraz, pa je odgovoril: »Lenčka, moj gospodarji so veliki gospodje, ki pa lepo skrbé drug za drugega med seboj, a ponesrečen delavec jim je kakor pokvarjeno orodje. Zlomljen ročnik kakor ves v staro jaro in gleda, da si nabavi novo. Podobno je z nami delavci. Saj se tedaj, ko si zdrav in priden delavec, še pride vedno nekdo, ki ga bo pohvalil in privoščil prijazno besedo. V takih podjetjih kakor je ono, kjer delam jaz, so si delavci in gospodarji večni tujci. Naši neposredni gospodarji so priganjači, ki so bolje plačani kot navadni delavci. Jaz sem imel srečo, da sem naletel na plemenitega človeka, kateremu sem pri delu podrejen. Gospod Primc, koliko hvaležnosti vam že dolgujem! Bodite uverjeni, da vas moji tovariši v arsenalu nič manj ne spoštujejo kot jaz.« »Moj dragi Jože, nič več ne storim kot to, kar je moja človeška dolžnost. Saj ni dolgo tega, ko sem opravljal jaz isto delo kot ti in s tovariši. Poznam trpljenje in usodo izkoriščenega delavca, zato razumem njegov položaj. Priznam, da sem si radi tega še ohranil nekatere naklonjenosti svojih gospodarjev, toda niso me upali odstraniti, ker je delavstvo na moji strani in mi zaupa. Moram pa vestno paziti, da ne vršim natančno po zahtevi uprave podjetja, sicer bi pri najmanjši sitnosti izgubil službo. Delavci to vedo, zato čutijo, mene, jaz pa njih in smo dobri prijatelji.« Lenčka, ki ni bila vajena takih razgovorov, je le deloma razumela to razmerje med delodajalci in delavci. Zaslutila pa je v Primcu vrlega moža, ki se poteguje za delavske pravice. Že radi Jožeta jo je obšel občutek tople hvaležnosti napram Primcu. »Gospod Prime, ali bi vas smel nekaj prositi?« je nekam negotovo zopet povzel Jože in z očmi pokazal na Lenčko. »Že razumem, Jože. Pri nas bo stanovala, dokler ne pride kako drugače. Ne boj se, na varstvo moje žene se moreš docela zanesti!« »Hvala vam, dobrotni Primc!« Nekoliko minut pozneje sta se Prime in Lenčka poslovila od Jožeta. Lenčka je obljubila, da ga bo vsak dan obiskala, dokler bo moral ostati še v bolnici. ==VIII. Pri Primčevih== Zakonča Primc sta stanovala v rajanskem delu mesta v pritličju stare enonadstropne hiše. Z neko čudno tesnobo v srcu je sedela Lenčka Prime na njegov dom. Vsa zgrožena je je ležala Lenčki njena bodočnost pred očmi. Ena sama zvezda je obsevala megleno obzorje te bodočnosti: misel na Jožeta. Neizkušena od viharjev velikega življenja je kakor plašna golobica trepetala njena čista duša pred neznanimi silami, ki so jo kakor strupene sence obkrožile v trenutku, ko je stopila na tuja, nepoznana tla, ko je prvič zadihala duhce ozračja mesta. Slutila je, kako se sence spopadajo pri vsakem koraku. Razbebalje so se lede tam, ko se je obotala ob Jožetovi bolniški postelji, ob strani ljubljenega, domačega človeka je dobila zopet občutek mirne varnosti. A ko je zapuščala bolnico, so se ji sence zopet pridružile in korakale z njo vstrašeno. Edina misel na Jožeta in zavest odločne volje, kljubovati vlačnemu toku življenja za vsako ceno, to je Lenčki dajalo pogum, da se ni v omamljenosti razjokala. »Doma smo« — je prijazno spregovoril Prime in odprl vrata. Vstopila sta v svetlo kuhinjo, kjer se je vse bleščalo od drage in redne. Nasproti njima je pritekla debelušna ženica srednjih let, preprosto a jako snažno oblečena. »Jožetovo nevesto sem pripeljal, ženka!« je ljubeznivo predstavljal Prime in se ozrl po stolu, da bi ga novemu gostu ponudil. Z živahnim, odkritosrčnim očmi je premerila Primečeva Lenčko od vrha do tal, nato pa ji prijazno ponudila roko, rekoč: »Dobrodošli! Pravzaprav vas že poznam, samo videli se še nisva nobenkrat. Mnogo je pripovedoval Jože o vas. Nič ne ridite, gospodična; lepo je, da se imata rada. Jože je pošten mladenič in ima tudi kar vredna sta drug drugega. Z mojem imava Jožeta prav rada in tudi vi ste mi všeč. Kar po domače se počutite pri nas. Še zelo utrujeni? Čakajte, takoj vam pripravim kave. Dotlej pa sedite in odložite svoje stvari.« Lenčko je osupnilo toliko ljubeznivost Primečeve žene in bila je v zadregi, kako naj se zahvali. »Zahvalim, gospa, toda ni se treba truditi radi mene, nisem potrebna!« Rekla je to kar tako, da si je ni pozabila ničesar toplega, odk ar je prišla v Trst, v zavitku je imela še ostanek popotnice, ki jo je bila vzela seboj. Bila je slab in potreben okrepeval, vendar jo je zadrževala napeta sramežljivost. Primečeva je to pogodila in se ni dala odvrniti v svoji gostoljubnosti. »Je bil vesel Jože, ko vas je zagledal!« »Ni me bil pričakoval, zato ga je moj prihod iznenadil. Da bi le že kmalu ozdravel.« »Dokler ga ne bo, boste stanovali kar v njegovi sobi. Prostora imamo dovolj. Bog nama ni naklonil otrok, bosta vidva namesto njih. Nekoliko velika sta že, bosta pa zato bolj pridna,« se je šalila Primečeva. »Ali se nameravata kmalu vzeti?« Lenčka tega vprašanja ni pričakovala in je zopet zardela. Iz zadrege ji je pomagal Prime in odgovoril namesto nje: »Vse se bo uredilo, če bo Jože zdrav in če bo dobro zaslužil. Saj veš, ženka, da bosta gledala, da čimprej prideta skupaj. Dotlej pa se bosta ogledala za kako primerno službo za Lenčko. Mater ima doma, ki je potrebna hčerine podpore. Ženka, tudi prepuščam, da pojdeš Lenčki na roko z nasveti službe.« »Prav rade, takoj jutri bova šli in poiskali kaj primernega.« »Kako sem vam hvaležna! Kdaj vama bova z Jožetom poplačala vašo dobrotljivost?« je preprosto rekla Lenčka in solze so ji zaigrale v očeh. ==IX. Za službo== S svojo prijaznostjo in domačnostjo sta si zakonca Prime že prvi dan pridobila polno zaupanje Lenčke. Prime se je živo zanimal za Lenčkine razmere, skrbno je razmer v domačem kraju, saj je minilo že dolgo vrsto let, odkar ga je pogojilo mesto in se je moral daleč proč od doma boriti za svoj vsakdanji košček kruha. V tej borbi je doživel marsikatero bridko preizkušnjo in razočaranje, toda z jekleno voljo in neutrudljivo vztrajnostjo se je znal spretno izogibati tisočim nevarnostim, ki so prežale nanj, da bi uničile njegove mlade sile, mu vzele značaj in napravile iz njega bedno žrtev popačene družbe in nizkih strasti. Nikoli mu ni bilo do tega, da bi ob plačilih dnevih posedal po zakajenih beznicah, užival slabo pijačo, kvartal ali se zanimal za pokvarjeno žensko družbo. V vsem tem Prime ni slutil prav nobene zabave ali naslade. Pač pa je od mladih nog hrepenel po izobrazbi. Že kot mlad kovaški pomočnik je strastno čital knjige in časopise, hodil poslušat zanimiva in poučna predavanja ter obiskoval razne društvene prireditve. Zato je tudi vedel več kot ostali njegovi tovariši, ki so ga v marsičem radi spraševali za svet, dasi je bil mlajši od marsikaterega izmed njih. Zgoda je zadel zavedovati po časopisu tudi politično borbo, nekorčne izlive strankarstva, podlo osebno gonjo itd. Njegovi prirojeni bistro-umnosti ni ostalo dolgo prikrito, da gre tu večinoma za pohlepne interese nenasitega kapitalizma, če tudi, ki na vse grelo kake »svoje ideale«, narodnjaštvo, kakor oni, ki na »katoliški podlagi« branijo in ščitijo čast in večni blagor slovenskega ljudstva, častne pravzaprav istega boga, ki se mu pravi Mamona. Z velikim zanimanjem je čital Prime meščansko časopisje in vztrajno čakal, kdaj se bo to časopisje zednilo tudi v obrambi trpečega, izkoriščanega in prevaranega delavskega sloja. Tega, žal, ni dočakal in je moral kmalu spoznati, da po meščanski tisk naslovuje delavci samo ob gotovih prilikah, takole kake štirinajst dni pred volitvami v državni ali deželni zbor. Primecu se je to vrste »politika« zamerila. Bil je delavec, zato se je moral in hotel postati socialist. Svojega prepričanja ni vsiljeval nikomur, a tudi jemati si ga ni dal. Nobene prilike pa ni prezrl, da ne bi pridobival svojih tovarišev za stanovanjske organizacije, ki so baš v tistem času pod okriljem naglo razvijajoče se socialistične stranke lepo uspevale in nudile delavstvu pomembno zaščito. Navduševal je delavce za list »Rdeči prapor«, jim odpiral oči in opozarjal na dejstvo, da je edino rešitev delavstva izpod kapitalističnega jarma: izobrazba. V svojem dvaintridesetem letu je ustanovil Prime svoje lastno ognjišče. Poročil se je s Kristino Polansko, pet let mlajšo hčerjo iz Logatca. Spoznali so se bili z njo na nekoliko nenavaden način. Bilo je nekega večera, pozno v jeseni, ko se je Prime vračal z dela domov. Stanoval je v starem delu Trsta pri neki vdovi. Iz neke mračne ulice je planilo proti njemu nenadoma mlado dekle in vsa zasopljena pripovedovalo, da so jo obkolili za nekim voglom trije fantje in jo pričeli nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami. Jedva jim je ušla. Nenad je namerje izgotovljeno obleko neki naročnici na dom, a na povratku jo je v samotni ulici nadlegovala trojica. Primecu se je dekle zazdelo pošteno, zato je ji je uslugo ponudil z spremljevalcem do doma. Povedal ji je svoje ime in ona je zaupala njemu svoje, nakar jo je spremil prav do hiše, kjer je stanovala. Iz dekletovih besed je Primec prvo uro spoznal, da ima opraviti ne samo s pošteno, ampak tudi pametno žensko, ki je dedom svojih rok služila svoj vsakdanji kruh, skrbela za mater in podpirala še mlajšega brata, ki hodi v šolo. Očeta je izgubila Kristina še kot otrok. Posluš ga je bilo v nekem nabrežinskem kamnolomu. Tu se je spomnil Primec žalostne usode svojega očeta, ki ga je potegnil niž, in začutil je do svoje spremljevalke neko posebno naklonjenost. Poleg tega je bila Kristina čedna, prikupna deklica. Pri slovesu jo je prosil, če bi smel jo in njeno mater ob priliki obiskati. Kristina je privolila in pol leta pozneje je postala Primečeva žena. Ker ni imela otrok, je toliko več pozornosti posvečala skrbi za svojega moža ter mu vodila vzorno gospodinjstvo. V njej je imel Primec najboljšo, zvrljenko tovarišico, zakaj Kristina se ni zanimala samo za kuhalnico in lonce, ampak za vse, kar je zanimalo njenega moža. Navzela se je bila Primečevega duha in postala po srcu in dejanju idealna proletarska žena — socialistinja. V največjo radost ji je bilo, če je mogla trpečemu izkazati dobrotu, bodisi z besedo ali z dejanjem. Bila je že dolgotna članica ženskega odseka izobraževalnega društva »Ljudski oder«. Med prvimi sodelavkami v ženski sekciji je bila Kristina Primečeva. »Emancipacija žene«, »ženska volilna pravica«, »zaščita nenačakih mater in otrok« itd., to so bila vprašanja, o katerih se je Primečeva rada razgovarjala kot o možnih malenkostih osebnih zadevah svojega življenja. Zato med svojimi odličnimi sosedami ni imela iskrenih prijateljic in je imela pred njimi mir. Lenčka, dasi neizkušena poznavalka ljudi, je kmalu videla, da je prišla k plemenitim ljudem in k pravemu si domu, da se bo tudi sama pri njih razvijala. Podzavestno je slutila, da je to zanjo velika pomena in na tihem je želela, da bi tudi ona in Jože bila nekoč tako srečen zakonski par kot sta Primečeva. Drugi dan po Lenčkinem prihodu v Trst je bila Primečeva namenila, da poišče dekletu kako primerno službo. »Šli bova, da si nekoliko ogledava mesto, mimogrede pa bova tu in tam poizvedovali za službo,« je dejala in si pripravljala obleko. »Kaj pa bi najrajši delali, Lenčka?« »Karkoli. Vajena sem tudi nekoliko šivanja. Pri gospodi še nisem služila nikoli, a upam, da se bom privadila tudi tam.« »Nič strahu, videti ste zelo pripravljeni in pridnih rok. Velika gosposka navadno zelo ceni poštene, zdrave služkinje v deželi.« V tistem času ni bilo v Trstu javnih posredovalnic za delo. Pač pa so posamezne nekatere zasebne posredovalnice, med katerimi je bila med služkinjami najbolj na glasu »signora Margareta«. O preteklosti te ženske so se širile med tržaškimi služkinjami jako zagonetne stvari, tako n. pr. so pravili, da je »signora Margareta« potomka nekega starega ilirskega plemena, radi česa so ji nekateri imeli navado reči tudi »debela contessa«. Od vsega, kar so o Margareti namigovali, je bilo bajé res samo toliko, da je bila lahkega pokolenja, kar so pričali njeni temni lasje v tistem času še nekoliko poprebreni, temne lakove obleke oči in njena »slovenščina«, ki jo znajo samo tržaški Hali tako, kot jo lomijo signora Margareta. »Via della Fortuna«, se je reklo ulici, kjer je stanovala Margareta in posredovala za ženske službe. V mračnem pritličju enonadstropne hiše je imela najti dve sobi, od katerih je ena služila za stanovanje, druga pa za »pisarno«. Oprema te »pisarne« je bila pravzaprav podobna zanemarjeni kavarni, sredi katere je stala dolga, črna miza, ob stenah pa klopi. Ena sama slika je krasila ta prostor: podoba, ki je predstavljala trpljenje vernih duš v vicah. Zgornji del slike, ki naj bi predstavljal »nebeško glorijo«, kamor vodijo angelci verne duše, je bil že prav malo viden. Zob časa se je bil tisti najprej spravil na »nebeško veselje«, vicam pa je velikodušno prizanašal. V vlažnem kotu je slonelo majhno ogledalo kakor prosuto s temnimi pegami, ker je bilo že močno okrušeno. Po znoju in nekakšnem lahnem zatohlem smradu v čakalnici, ko sta vstopili Primečeva in Lenčka. Signora Margareta je kmalu sedela za mizo in pravkar listala po mastni poselki knjižici, ki je bila očitno last slabo oblečene, skrbne ženske, ki je stala vsa ponižna in vdana pred posredovalko. Na klopih ob steni je sedelo pet, šest brezposelnih služkinj. Molčale so in zamišljeno zrle pred se. Le kadar so se odprla vrata, so se hkrati sunkoma planile z očmi k vhodu, da bi videle, kdo prihaja. Potem pa so zopet sklonile glave in se trudne zamislile. »Ma ki ste pa zdaj v službi?« je zaslišala Margareta svojo klientko. »Nikjer. Bila sem v bolnici,« se je glasil tih odgovor. »E, kaj vam je bila?« »Porod.« »Come, come? Cosa e porod?« »Otroka sem imela.« »Otroka že imate? E svoj mož? On ga mora skrbeti za vas in za otroka.« »Nimam moža…« »O, povereta! Ben, boste šla ribat! Slaba sem, e, signora. Ali ne bi imeli kaj boljšega?« »Ma znaste težko bo ala. Taka ženska je vame nikde rad. Kam ga boste spravu, otroka?« »Neki ženski ga bom dala v oskrbo. Otrok mi je vlažbi ne bo v nadlego. Rada bi zaslužila in vas tolko, da bi mogla sebe in otroka preživeti. Ne morem prositi od ljudi, in ubogo nezakonsko mater so polile solze.« »Ben, ben, dajte 25 krajcarjev, pa boste šla v neki hotel posoda pomivat.« »Nimam, gospa. Brez beliča sem. Od včeraj opoldne nisem zaužila še nič toplega. Nazadnje sem se najedla v bolnici. Vam bom pozneje plačala, ko bom zaslužila.« »Potem ga ni nič z vami. Na upanje ne dajem služb. Adio!« Primečeva, ki je stala z Lenčko v ozadju, je nemirno zagnala in stopila k mizi. »Signora Margareta, jaz plačam za to žensko. Tu imate pet in dvajset krajcarjev, pa ji dajte kakšno zaposlitev.« »O, bravo, signora.« »Bog vam povrni, gospa!« se je ginjeno zahvalila neznanka, nakar je vsa srečna prejela naslov hotela, kjer so potrebovali pomivalko posode. »Si čim naj postrežem vam, signora?« se je nato obrnila Margareta z vljudnim nasmehom k Primečevi. »Za tole gospodično bi rada kako primerno službo.« »Služkinja?« »Da, tudi v kako boljšo hišo. Dekle je vajeno tudi nekoliko šivanja.« S strokovnjaškim pogledom je premerila signora Margareta Lenčko od vrha do tal in zadovoljno pokimala. »Amerikanska Consulo rabi služkinjo. Hočete?« »Ugledna hiša, Lenčka, kar sprejmite!« »Prosim,« je odvrnila Lenčka. V trenutku je napisala posredovalka nakaznico in računala samo eno krono avstr. valute. »Boljšo službo, računam več,« je pojasnjevala z nasmeškom prefrigana Margareta. Primečeva je plačala tudi za Lenčko, nakar sta šli. »Glejte, Lenčka, srečo imava! Bog ve, če bi zvita posredovalka ne hranila še službe ne za ugodnejšo priliko, ker bi dobila zanjo nemara trikrat toliko. Poznam jo, Margareto, in ona pozna mene. Naše žensko društvo »Proletarka« ji je že prav energično stopilo na prste, ker se je bavila signora Margareta včasih tudi z nedovoljenimi posli. Skrivaj je delala tudi iz selimi siroti cele nakaznice za — javno hišo, kjer izgubljene ženske prodajajo razuzdanim moškim ljubezen. To pa je po postavi strogo prepovedano in signora Margareta to dobro ve.« »V javno hišo?« se je čudila Lenčka. »V javno hišo. Lenčka, pomnite, da živite sedaj v zatrupljenem ozračju mesta. Varno boste zvedeli le maršnika, kar naj vam bo vodilo in zgled, kam zabredejo pokvarjene ženske. Največji nevarnosti pogube pa so izpostavljena mlada, neizkušena dekleta, ki pridejo v mesto iskati zaslužek. Med služkinjami je največ nezakonskih mater, ki ostanejo radi svoje nesrečne lahkomiselnosti in nebolj radi zaupne neizkušenosti zaznamovane do smrti. Koliko se jih radi obupa da razuzdanemu življenju in postanejo navadne cestne vlačuge. Koliko jih tudi je, ki si vzamejo življenje, ko spoznajo, da so bile opeharjene za svojo mladost in srečo. Zato, Lenčka, ni vedno sreča priti na poštene roke ter zdravje.« Lenčki so segale te besede v dno duše. Primečeva se ji je zdela njen angel varuh. ==X. Lenčka v službi== Primečeva in Lenčka sta potrkali na stanovanje ameriškega konzula Bostona. Odprla jima je prijazna, mlada belolična gospa. Radovedno ju je uprla v neznanki svoje velike, temne oči in ju v italijanščini vprašala, česa želita. Primečeva je pojasnila, da je milostljivi gospej konzuli pripeljala novo služkinjo ter ji predstavila Lenčko. Gospa se je nasmehnila in z vidnim zadovoljstvom motrila Lenčko. Vprašala jo je, če govori italijansko. Primečeva je povedala, da Lenčka razen slovenščine ni zmožna nobenega jezika. »Nič zato. Bova po hrvaško kramljali!« je dejala konzuleva hrvaško ter povabila obe, naj vstopita. Lenčki je bilo, kot da je prišla v cerkev, ko je stopila v razkošno opremljeno konzulatovo stanovanje. V sprejemni sobi jima je konzuleva odkazala prostor in se jima vsedla nasproti. Nato se je jela zanimati, od kod je Lenčka doma, kdo so njeni starši, ali že je bila kje v službi itd. Naposled je dejala: »Videti je, da ste pošteno dekle. Kar več ste mi. Pri nas ne boste imeli ravno preveč dela. Pospravljali boste štiri sobe, pomagali kuharici in hodili v otrokovem spremstvu, kadar ju mama ne bom utegnila spremjati. Hrano in stanovanje, se razume, boste imeli pri nas. Začetna plača pa bo, bomo še dogovorili, ko pride moj soprog iz urada.« Primečeva je gospej še vljudno priporočila, nato pa se je poslovila in šla. Teden obšleta je dobil Lenčko, ko je Primečeva zaprla vrata za seboj. Ljubezniva gospa je vendarle opazila, zakaj pristopila k Lenčki in vprašala: »Ali je gospa, s katero ste prišli, vaša sorodnica?« »Ne, dobrotna moja, je in pri njih…« Lenčka bi bila kmalu izdala še prvo uro novi gospej svojo srčno skrivnost. Močno je zardela, česar konzuleva soproga ni prezrla. »Ali niste nameravali še nekaj povedati? Morete mi zaupati vse in sploh ne želim, da bi imeli pred menoj kake skrivnosti.« In Lenčka ji je odkrito zaupala svojo in Jožetovo zgodbo. »Vse kaže, da ne boste dolgo pri nas, če se nameravate s fantom poročiti,« se je smeje menila gospa, ko je Lenčka končala. »Žal, da sva sedaj bolj oddaljena od svojega cilja kot pred mojim prihodom v Trst,« je vzdihnila Lenčka. »Kako to?« je zanimalo pozorno gospo, ki ji je očitno ugajalo kramljati z novo služkinjo. »Oba sva brez sredstev. Dolgotrajna bolezen je mojemu zaročencu pobrala vse prihranke. Začeti bo moral znova, a pri taki nizki plači ne bo mogel veliko prihraniti.« »S pridnostjo in varčnostjo boste gotovo dosegla svoj cilj, morda prej, kot se nadejata,« je tolažila konzuleva. Lenčka se je v službi kmalu udomačila. Živela je tiho in preprosto skromno in tiho življenje služkinje, ki so vajene samo bogatih in strogih gosposkih ter njenim mestnim kapricam. Lenčkina gospodinja je bila plemenita žena, ki je izhajala iz neke stare hrvaške plemiške rodbine. Bila je vzorna mati svojim otrokom, desetletnemu dečku in dve leti mlajši deklici, ki so ju vzgajali deloma v duhu starega aristokratičnega izročila, deloma po načelih svobodomiselnih vzgoj. Konsul Boston je bil tipičen Američan, vajen diplomatskih finih manir, redkobeseden, skoraj zadržan, a v občevanju veder in prijazen. Z njegovim osebno se je Lenčka le toliko stikala, kolikor je bilo to zahtevala njena dolžnost. Vendar je konzula občeval z njo enako vljudno kot z gosti, ki so prihajali zelo pogosto na obisk. Bil je mož pristne demokratične vzgoje. ==XI. Lenčka opazuje in doživlja prve izkušnje== Mlado konzulatovo služkinjo je čakalo pri gospodi marsikatero presenečenje. Ljubeznivo in naklonjeno občevanje milostljive gospe in posli z Lenčko ji je dajalo največ poguma, da je z zaupanjem gledala v bodočnost in se dokaj naglo vživela v domače razmere odličnega Amerikanca in hrvaške plemičnice. Že nekaj let je služila pri konzulu družinici kuharica Marta, rojakinja milostljive gospe. Blizu šest križev je že nosila Marta na plečih, pa je bila še vedno mladostno živahna in lahko zgovorna. Neomajno je vladala v svojem kuhinjskem kraljestvu v ponos in čast, da je od svojega dvajsetega leta prispevala visoki gospodi s svojo kuharsko umetnostjo k posladitvi življenja in ne pomni, da bi se bil kdo kaj pritožil, da si je po njeni zaslugi pokvaril želodec. Pred petnajstimi leti pa bi bila kmalu postala Marta žrtev svojega poklica. Tedaj je služila pri nekem madžarskem magnatu nekje v Banatu. Njen gospodar je bil navdušen rodoljub in je najraje cenil predvsem jedi, ki so prihajale iz madžarske narodne jedi. Prej pokončanju te madžarske kuhinje, ki so jo predstavljali Lenčki. Marta je morala jih bolnico, ker je v teh dneh jemala preganjala nevarno drevesno zadeljko. Trakulja je bila natančno štiri metre dolga. Marta si jo je bila vzela za spomin in jo je konzervirala v stekleni posodi, napolnjeni z apiritom. Ko sta se bili z Lenčko že do dobra spoznali, ji je Marta ob neki priliki pokazala to »relikvijo« in dejala: »Poglejte, Lenčka, kakšnega zmaja sem imela v sebi!« Razen te trakulje ni Marta nikdar rodila in je bila v šestdesetem letu starosti še vedno krepotna devica. Zastran verskih vaj je bila zelo natančna. Bila je članica devetih bratovščin in tirih kongregacij. Tako je zgledno skrbela za svojo dušo, gospod pa za njeno telo. »Veste, Lenčka,« je podučevala mlado služkinjo. »Veste, pri nas se veslah godé zelo čudne reči. Pregrešne reči. Naša gosposka dobiva pogosto goste. Ob takih prilikah imamo polne roke dela. Po deset, petnajst jih pride, danes in gospodje. Navadno se vrže take gostije pri nas zvečer. Sedem, včasih še več vrst jedi moram pripraviti. Ubogi Jacek, ki streže in nosi na mizo, je ves premočen od samega tekanja in nervoznosti. Res je, da dobi naslednje leto napitnino, zato pa mora vzdržati mestoma kapricam gostov. Bogato večerjo zalijejo gospa s šampanjcem. To je zelo draga pijača, Lenčka, ali ste jo že kdaj okusili?« »Še nikoli. Prvič čujem to besedo.« »Seveda, seveda,« se je smehljala Marta. »Pri vas doma ne pijejo šampanjca. To ni za vsakogar. Privlačiti mora le gosposka. Cel kmet ali delavec uživa šampanjca, bi ga najbrž gospa ne marala in bi ne bilo tudi nobene razlike med gosposko in preprostimi ljudmi. Zato pa je ta pijača tako draga, da si je navadni delavec ne more privoščiti,« je po svoje razlagala Marta. »Potemtakem je pri vas kaj veselo življenje?« se je očividnim zanimanjem opomnila Lenčka. »Veselo in preveselo. Ko jame nočna, šumeča pljuča gosposka in dame razgrevajo, postanejo naprej razposajeni, pozneje pa uganejo stvari, o katerih ti, rajši molčati… Lenčka, ali imate znanje s kakim moškim?« je nenadoma vprašala kuharica. Lenčka je osupnila, zardela in povesila oči. »Le zaupajte mi, Lenčka! Vam bom potem nekaj povedala!« je nekam nestrpno silila Marta. Lenčka je pokimala. Ni se sramovala svoje poštene ljubezni do Jožeta, dasi je bila to njena najgloblja skrivnost. »Ali vas je tisti moški že kdaj poljubil?« je dalje poizvedovala Marta. »Čemu vas to zanima?« se je čudila Lenčka. Marta je uvidela, da uhaja z vprašanji predaleč, zato je odnehala in rekla: »Vprašala sem vas pač zato, da bi ne bilo pohujšanja. Za neizkušeno dekletce ni to, kar sem vam nameravala povedati. Sicer pa: saj bi prej boste imeli morda sami priliko z lastnimi očmi videti več kot vam morem povedati jaz. Med našimi stalnimi gosti je tudi Conte Gondolatti, italijanski konzul. Prisrčen gospod z veliko plešo. Dasi je oženjen, vendar ima veliko nagne žene. Pa še veliko izbirčen ni, zlasti kadar je vinjen. Pije zelo rad in pa sladkorne jedi je neznansko. Šampanjec se ga napije in potem uganjajo drugi gostje burke z njim, čeprav je konzul. Zadnjič so ga bili nekaj zalili in se je odtrgal od družbe ter primotovil pomislite, k meni v kuhinjo. Popravil me je za obe roke, je preden sem se utegnila braniti, ter mi je jel z zapletajočim jezikom dopovedovati, da me ima rad, da je že dolgo zaljubljen vame, da hrepeni po meni itd. Pomislite, meni kaj takega pri tej starosti! Strašno sem bila užaljena, kar na jok mi je šlo. Vendar me je morala premagati, kajti bil je konzul in povrhu še pijan. Ni bil torej odgovoren za svoje početje. Skušala sem se da iznebiti, toda zaman. Pripravlja se je bil, da bi me objel in poljubil, tedaj sem se poslužila zvijače. Gospod Konte, milostljivi je tu!, sem vzkliknila. Hipoma je popustil roke in se obrnil proti vratom. Porabila sem ugodni trenutek in zbežala v svojo sobico. Nepopisno me je studil pijan veljak. Naslednji dan mi je prinesel sluga iz italijanskega konzulata veliko pismo. Konte se je opravičeval radi svojega nesrečnega vedenja prejšnji večer in je zatrjeval, da ni vedel, kaj dela. Naročil mi je, naj, molim, pismu je bilo priloženih 100 lir. Nisem marala tega denarja in sem ga kot drug dan nesla k Sv. Antonu za maše…« Lenčka je poslušala ponosno zgovorne Marte z jako mešanimi občutki. Njeno čisto, nepokvarjeno srce ni moglo doumeti, da bi bili tako imenitni in učeni ljudje, ki imajo brez dvoma odlično vzgojo, zmožni takih stvari kot je pripovedovala Marta. Globoko se je zamislila in molčala. Utomlknila je tudi Marta in z živahnimi očmi dobrotno motrila svojo mlado tovarišico. Na belo pleskanih stenah je enakomerno tiktakala ura budilka. »Kljub vsemu, Lenčka, pa človek lahko ostane pošten, tudi v takih okoliščinah. Me, ki si s trudom delom služiva svoj kruh, sva dolžni izvrševati to, kar nama nalagata gospod in gospa, nisva pa dolžni, da posnemali njihov način življenja.« »Nisva dolžni in tudi ne marava,« je nehoté dostavila Lenčka. »In če bi, postavim, tudi mogli živeti kot velika gospoda, ne bi smeli, ker je tak način življenja pregrešen in vodi v večno pogubo.« »O, in se nekaj!« je v nenadnem spoznanju povzela Lenčka. »Na čigav račun pa živi gospoda v takem razkošju? Kdo so ti ljudje, ki hodijo v frakih in cilindrih, v svili in baršunu?« Kdo so, ki se jim bleste na bledih, nežnih prstih dragulji, ki predstavljajo že sami zase premoženje? Kdo so, ki večerjajo o dvanajst najizbranijih jedi in ne nalivajo s šampanjcem? Tam zunaj ob vogalih ponosnih palač pa postajajo sirote in siromaki v raztrganih cunjah, ogoljeni, sestradani obrazi, trpljenjem v očeh, z obupom v duši. Po bolnišnicah leže žrtve dela z razmesarjenimi udi, s kakijo smrt v pljučih, zapuščeni, pozabljeni. Po tovarnah, rudnikih, v arsenalih, zunaj na deželi pa se stotisoče ljudi znoji in telesno peha za koščkom kruha, da preživi sebe in svoje. Delajo, znoje se in mučijo. Čemu? Da bi dandanes večerjali, se napili šampanjca in se vdali strastem poželenja? Ne! Zakaj take stvari morajo ostati očividno prihranjene gospodi. Delavce in kmete sta skromnejša, ker morata biti. Kako zelo bi morala biti gospoda hvaležna tistim, katerim jim tako zelo uživajo!« Lenčka je govorila kakor v nekem navdahnenju. Martinina preprosta, golo opisovanje načina življenja v aristokratskih družinah je vzbudilo v Lenčki naravni čut pravičnosti, zaznala je ogromno krivico, ki se godi enako pravni in enakosti vseh ljudi. Spomnila se je Jožeta, njegovega trdega dela, nesreče njegove in v njem je posebno vse tisto, ki jim je usoda zaznamovala roke z žulji. Dekle je bila seveda od tega, da bi razumela, čemu je take na svetu. Kakor brezno se je valjalo to vprašanje odprto, nerazvešljivo v njeni duši. Lenčkovo vsakdanje opravilo je bilo, da je morala hoditi na trg in v razne trgovine kupovati stvari, ki jih je potrebovala konzulatova kuhinja. Sprva jo je spremljala Marta, pozneje pa, ko se je Lenčka privadila, je opravljala sama. Poznala je že vse večje ulice, zlasti one, ki vodijo proti pristanišču. Saj so bile njene misli neprestano tam, kjer je bil Jože, ki se je okreval, dobil po prizadevanju Primca lažje delo. Med najživahnejšimi obmorskimi mesti v Evropi po pravici prištevajo Trst. V tistih časih, ko se je godila naša povest, je bilo to mesto v cvetočem razvoju. Najživahneje življenje je vrelo v pristaniščnem delu mesta, kjer so raztovarjali in natovarjali ogromne ladje, dovažali in razvažali blago na vse strani. V velikih pristaniških skladiščih, na kolodvoru ali tržaškim veletrgovcem. Vpitja in kričanja ni manjkalo. Na stotine različnih tipov se je gibalo na tlakovanem obrežju. Videti je bilo mišičaste orjake, ki so na globoko povrgnjenih hrbtih prenašali težke zaboje in vreče živeče v ustih ugasle konce cigare; pa tudi malomarno nepostane lumpen-proletarij, v oguljenih oblekah, raztrganih čevljih z rokami v hlačnih žepih. Ti so si rajši požvižgavali kakor znano bezniško popevko, nego, da bi prijeli za kako delo. Pa so pozorno prežali na priliko, kje bi se dalo priti do »poštenega zaslužka«, seveda brez vednosti policije… Splošen način življenja v Trstu državljanske je bil »fakinaža«. Vendar bi bila pestrost pristaniškega življenja brez te »fakinaže« močno okrnjena. Zato v Trstu in drugih pristaniščih nikoli ne manjka teh ljudi. Še zadnja leta pred svetovno vojno je bila gospodarska politika pokojne Avstrije za tem, da bi se razvil Trst v mogočeno trgovsko velemesto, odkoder bi bil urejen in nadzorovan promet po vsem Jadranskem morju. Trst kot gospodarsko najvažnejša obmorska točka na jugu monarhije bil hkrati močna straža proti Balkanu, kjer je imela ranjka Avstrija po aneksiji Bosne in Hercegovine še nadaljne okupacijske načrte. Te načrte pa je vojvodina Avstrije sicer sistematično, toda jako previdno, da bi zadržala pozornost balkanskih držav. Istočasno s formiranjem Trsta je Avstrija jela intenzivno skrbeti za povzdigo zanemarjene dalmatinske obale, ki je je bil dotlej baš radi njene zanemarjenosti z odprtim obalovanjem preziran tujski promet. Z izbruhom svetovne vojne pa so bili prekrižani računi Avstrije ob zadnjem. Po vojni je okupirala Trst Italija in si ga v rapalski pogodbi zagotovila zase. Namesto mednarodna luka je postal Trst monopol Italije. Posledica tega je, da je danes to mesto v popolnem zastoju, kot pristaniško mesto pa iz političnih razlogov in »patriotičnih« manir fašizma ne more imeti tistega gospodarskega pomena, ki mu je po naravi določen. Solnčnega dne se je bila Lenčka napotila k konzulatovima otrokoma na sprehod. Krenila je proti obali in nato dalje proti Servoli. Topel veter je dihal čez morsko gladino in v tisočih velikih kodrih vodne površine. V daljavi so plule male jadrnice kakor beli labodi, med njimi so orali morje parniki s kadečimi dimniki in z zategnjenim piskanjem javljali svoj prihod. Tiste dni je pripravljala prekomorska družba »Avstroamerikana« večji potniški transport za v Južno Ameriko. Okoli štiristo izseljencev je čakalo v Trstu pet dni na odhod parnika. Pomešali in v skupinah so prihajali v pristanišče spraševat, kdaj odpluje parnik. Na izmučenih obrazih jim je poznala nevolja in navajenost čakanja. Z nestrpnim hrepenenjem so uprli poglede tja preko širne morske ravni, kakor da bi jih onkraj te vodne pokrajine čakalo odrešenje. Bogve, s kolikimi žrtvami in težavami so si preskrbeli denar za daljno pot! Sedaj pa, namesto da bi nevarno ali ob času, kakor jim je bilo zagotovljeno, nadaljevali pot, morajo čakati v Trstu. To pregledovanje potnih listov, zdravstveni pregledi itd. traja že peti dan. Kdo ve, če odplujejo jutri, če ne šele pojutrišnjem? Kdor ima denar, lahko čaka. Čez dan se šeta po Trstu, zvečer pa leže v mehke pernice v hotelu. Toda tisti, ki so si bili vzeli hrano s seboj, da bi varčevali, morajo prenočevati v zbirkalnem azilu družbe, ali na oguljenem vrtu krog azila na prostem. Da, na prostem. Lenčka se je prepričala o tem. Videla je na lastne oči žalostno sliko siromašne izseljenske družine. Konzulova otroka, ki jima je bila Lenčka na manj oljubezni in pomoči cesti proti Škednju dovolila, da sta ob poti stiskala za cvetlicami, pila in smeje grloče se gačarji. Ko je ob svoji veselju sprehoda, sta se bila oddaljila od svoje varuhinje, vendar ju je imela Lenčka neprestano pred očmi. Sledila jima je proti gostemu oljčniku nasadu, ki raste tam okoli kot navadno grmovje. Nenadoma sta priletela otroka vsa prestrašena nazaj in se oklenila Lenčke. »Kaj se je zgodilo?« je zaskrbelo Lenčko. »Cigani!« je kratko povedal mali Bill in pokazal z drobno ročico proti oljkam. Dekletu je šlo na jok. »Ne bojta se! Pridnim otrokom ne store cigani nič žalega. Vidva sta pridna, zato pojdita brez strahu mimo njih!« Dasi so Lenčkine besede pregnale otrokoma največji strah, vendar sta se iz previdnosti krčevito držala Lenčkinih rok. V senci visokega črnega trna je počivalo troje ljudi: slabo oblečen moški s temno brado je ležal vzvrat, kapo je imel nizko na trebuhu, pod glavo pa si je bil podstavil ogromno culico. Poleg njega je sedela ženska in s skrbljenim glavnikom česala bujne lase, ki so ji kakor slap padale čez obličje. Radi tega Lenčka ni mogla videti njenega obraza. Pač pa je opazila, da je v neznankinem naročju nekaj žemelo. Nežna ročica se je bila izmuznila med gube bluze in nevede razgaljala več kot je bilo potrebno doječ materi. Ko je ženska skozi pramene razpletenih las opazila, da se bližajo vetelci, je naglo zajela lase v dlan in jih popravila nazaj, da so se ji vsuli po temenu. Z drugo roko si je hotela zapreti bluzo, radi česar se ji je otrok jokal. »Gospa!« je zaklicala ženska Lenčki na cesto. »Ali ste kaj čuli, kdaj odpluje veliki parnik v Ameriko?« »Ničesar vam ne morem povedati, ljuba žena!« je prijazno odvrnila Lenčka. Tukaj je govorila hrvaško narečje s slovenskim naglasom. Lenčka je postala radovedna. Zato je jela poizvedovati: »Od kod pa ste doma in kam ste namenjeni?« Tedaj se je dvignil mož in povedal: »Iz Bele Krajine smo doma, vi pa najbrž kje z Kranjskega, če prav sodim po govoru!« »Uganili ste. Gorenjka sem. V Trstu samo služim.« »Glejte, tako moramo vsi s trebuhom za kruhom, ker nas more preživljati domovina. Mi moramo v Ameriko.« »Čemu odhajate z ženo in otrokom?« »Ali naj greva brez njih? Brez doma smo. Imeli smo dom, toda prodali so nam ga upniki. Nisem zmogel očetovih dolgov, pa je prišla domačija na boben. Ostalo je jedva za pot v novi svet. Morda nam bo sreča onstran morja bolj mila. Hudo je iti z doma, ali če ga vzamemo, moramo iskati drugje zaselkovanje in poniževanje. Bolj privlačijo siromaku kot zavidajo bogatin bogastvo. Obračunal sem z domovino, dal sem ji, kar je terjala od mene. Uzalila me je, ker ni imela usmiljenja in potrpljenja z menoj. Tujec sem postal na rodnih tleh, domovina tujcev pa je tujina. Zato potujemo v tujino. Nihče ne bo potočil solze za nami, za nikomer ne bomo žalovali mi. S silo se je treba zatreti v srcu toplo misel na dom, kadar ga nima več. Zakaj misel na izgubljeno srečo te utegne samo ovirati pri iskanju nove sreče. Preteklost je pomanjkljivo jamstvo za bodočnost. Kar človek sproti ustvarja in pridobiva, s tem si zagotavlja bodočnost. Če danes ne bom delal, jutri ne bom jedel. Siromaki nimamo nobenih rezervnih zakladov, ki bi jih mogli črpati v brezdelju. Glejte, v teh žuljavih rokah je sreča moja in moje družine. Ni je resnice nad to resnico, pravica pa je pri Bogu. Ne bojim se tujine!« Preprost mož, ki ga je bilo kaljeno trpljenje, je govoril Lenčki trde besede, v katerih je Lenčka čutila vso neizprosnost življenja. Z vso silo se je dvignila v njej sočutje, da bi se bila od te bede, iz doma pregnanih družinic najrajši zakrila. Želela jim je srečno pot, ne napijo pomolila in se odpravila z otrokoma, ki sta postajala nemirna nazaj proti mestu. »Kaj pa govorila o ciganom?« je hotel vedeti s potom mali Bill. »Niso cigani, Bill. Ubogi ljudje so, ki morajo po svetu, da si zaslužijo kruh,« je poučila Lenčka konzulatova sina. »Čemu si morajo služiti kruh? Meni ga mora pa kar Marta dati, kadar sem lačen. In kave tudi, pa čokolade, piškotov, tort, kar hočem.« »Ti in tvoja sestrica sta srečnejša, ker imata bogatega očeta in dobro mamico, ki skrbita za vaju.« »Zakaj si govorila s tem možem, ki je tako trd in umazan?« »Bill, z vsakim človekom moramo biti prijazni. Vsakega spoštovati, samo če je pošten. Pred Bogom smo vsi enaki.« »Jaz nočem biti kakor je ta umazanec. Jaz sem konzulov. Tudi jaz bom konzul!« se je repenčila aristokratska kri. Lenčka ni hotela razumevati otroku več razlagati pojmov o socialnem sožitju bogatih in revnih, ker je uvidela, da vtepuje dečku docela nasprotne nazore. To pot se je Lenčka pozno popoldne vrnila z otrokoma domov. Milostljive ni bilo doma, ker se je bila z nekim mladim baronom odpeljala v avtomobilu nekam na Kras. ==XII. Ob morju== Ko je Jože Poznik zapustil bolnico, je šel proti obali in gledal kako se spuščajo žarki v morje po svoji poti ter se zopet v velikih lokih dvigajo. Opazoval je v daljavi gugajoče se jadrnice in čutile ter nehotel spominjal na domače zibel, ki je tam doma poleg koče pel. Te zibel na morju so mu zdelo bolj nevarne, kolikor jih vihar prevrača in jih pokoplje v hladni grob. »Ah kaj, tudi v zibelkah poleg koče joče jih veliko v revščini utone!« je poglasno dejal Jože sam pri sebi. Nato je je krenil proti trdil luki, da bi videl večje oceanske parnike, ki vozijo v Ameriko in s katerimi se je že več njegovih prijateljev odpeljalo v drugi boljši svet, kjer je velikopleta in vsega dovolj. Tudi Jože je hrepenel po tem, da bi se prepeljal tja, kjer je sreča doma. Upal je, da prihrani toliko denarja, da si kupi listek zase in za Lenčko. To je bil njegov trdni sklep, ki ga Lenčki še ni odkril in je hotel to storiti šele potem, ko bi imel dovolj denarja prihranjenega. Na pomolu proste luke se je Jože ustavil in ogledoval je prekooceanski parnik, ki so ga natovarjali. Veliki žerjavi so se igrali z zaboji, jih prijemali, dvigali in spuščali na pristaniški rob. Poslušal je rezka povelja, ki jih je na krovu stoječ častnik parnika delal. Od daleč je ugledal v uniformi oblečenega uradnika, ki je nesel v roki zavoj papirjev, za njim pa je stopalo par sto ljudi, moških in žensk, vsi so bili težko natovorjeni z velikimi kovčki. Bill so to izseljenci, ki so se pomikali proti parniku. Tik mimo njega je šla Lenčka z otrokoma v naročju in z veliko težko culo na desni rami. Poslušal je njih govorico in slišal je dolenjsko narečje, hrvaško in poljsko govorico. Vsi ti so se vkrcali na parnik »Marta Washington.« »Revni ljudje so to, vsi ti gredo v boljši svet, za kruhom, ker ga jim domovina ne da dovolj,« tako je Jože mrmral sam pri sebi. Lenčka ni vedela, da je Jože že zapustil bolnico; bila je sobota in drugi dan v nedeljo ga je nameravala obiskati. Z obema otrokoma je šla na sprehod po pomolu proti prosti luki. Živahno se je z otrokoma razgovarjala in ni opazila Jožeta, ki je stopil zad za velik zaboj, ki je stal tik njega. Opazoval jo je od daleč in še nikoli se mu ni zdela tako ljubka kakor danes. Vznemirjen je bil in drhtel od radosti. »Kaj bo neki rekla, ko me uzre?« je Jože tiho dejal. Ko je bila le še par korakov oddaljena od njega, je stopil pred njo. Ko ga Lenčka uzre, za hip ostrmi, nato pa skoči proti njemu in mu stisne zdravo roko. »Kaj ti tukaj? Ali so te že izpustili iz bolnice?« »Kakor vidiš, da, in pravkar sem se mislil odpeljati v Ameriko sedaj pa, ko si ti prišla, bom se pa še malo zadržal,« se je pošalil Jože. »No, pa bi se odpeljal tako daleč od mene?« ga Lenčka nagajivo vpraša. »Najbrž ne, skoro gotovo pa se bova peljala skupaj,« ji Jože odvrne. »To bi bilo predaleč od doma, od domovine. In mati?« »Ah, Lenčka, mi delavci nimamo domovine; kamor nas pelje pot do kruha, tam je naša domovina, tam naš dom. In tam bova tudi lažje podpirala tvojo mater!« O tem bosta še govorila, lahko je mogoče, da si tudi tu ustanovita svoje ognjišče; mu smehljaje odgovori Lenčka. Otroka sta postala nestrpna in Lenčka se je morala vrniti od Jožeta. Vsa srečna je bila, ko je videla, da je Jože tako pogumen in da se mu je zdravje dobro. Nikoli ga še ni tako vzljubila kakor takrat. Jože je bil osem dni doma, potem pa je šel zopet na delo. Pri delu je Jože kmalu pozabil Lenčkine besede, ki ga je prosila, naj bo pri delu bolj previden in naj pazi, da se mu ne pripeti zopet kaka nesreča. Uporabljal je pri svojem delu vso svojo moč in spretnost. Prime je vse to videl in tudi drugi so mu to priznali. Kmalu je postal Jože predelavec in imel je svojo skupino, za katero je prevzemal akordna dela, ki so se izvrševala pod njegovim nadzorstvom. Jože je dobival sedaj tudi večjo plačo. Verčeval je, le kadar je bila Lenčka prosta, je šel z njo na sprehod, drugače pa je bil doma in čital kako knjigo. Vsa dela, ki so mu bila poverjena, je točno izvrševal, vendar pa je dostikrat prišel v nasprotje z uradniki. Včasih, kadar je prevzemal akordna dela, se je potegoval za svoje ljudi, da so bolje zaslužili in bil zaradi tega tudi pri delavcih zelo priljubljen. Ladjedelnice so bile vedno bolj zaposlene. Avstrijsko vojno ministrstvo je naročalo več in več torpedov in drugih parnikov. Ladjedelnice niso mogle zadostiti naročilom. Uprava ladjedelnice se je posluževala raznih trikov, da je imela čimveč dobička. Od ravnateljstva so se uprizarjale delavske stavke na tako umetničen način, da delavstvo samo ni vedelo, zakaj da je pravzaprav stavkalo. Nasprotno pa je ravnateljstvo poročalo ministrstvu, da delavci nočejo delati in da mora ravnateljstvo do tedaj da detem zvišati delavske mezde. Jože se je živo zanimal za vse to podjetniško politiko napram delavstvu in iskal je stike z ljudmi, da bi zadevo spravil v javnost. Jožetu se je to posrečilo in res je našel politike, ki so zadevo spravili pred avstrijski parlament v obliki interpelacije. Ravnateljstvo se je čudilo, kaj da je bil oni izdajalec, ki je vse to odkril in s tem javnost obvestil. ==XIII. Alfredo Baselli== Ni dolgo trajalo, ko si je bilo ravnateljstvo na jasnem, da je treba obrniti pozornost na tipkarico Alfredo Baselli in na delovodjo Jožeta Poznika in začelo oba zasledovati. Tipkarica Alfreda Baselli je bila zelo inteligentno dekle, prepojeno je bila skoz in skoz s socialističnim duhom. Jožetu se je imponiral, njegov neustrašen temperament je dostikrat občudovala in mu je konečno vse špekulacijske zadeve, tičoč se delavstva, od strani ravnateljstva izdajala. Ko ji je nekoč dal generalni ravnatelj koncept poročila na vojno ministrstvo, v katerem je poročal, da mora delavec plačevati po 12 kron dnevno in da vsled naraščajočih delavskih plač ne more držati obveznosti pogodb z ministrstvom na Dunaju ter prosi za storniiranje naročil torpedov in s tem izsilil od ministrstva večje vsote, je Alfreda napravila mesto dveh tri kopije in si eno pridržala. Jože je večkrat po delu čakal na Alfredo; v parku sv. Andreja sta se shajala in kadar je imela kaj novega poročati, je šla vselej skozi park, kjer sta se dobila. Tako sta tudi ta dan prišla skupaj. Ko je Alfreda zapustila pisarno in hitela proti parku, jo je Jože že od daleč opazil in tako si je mislil: »No, danes pa ima gotovo kaj novega, ker se ji tako mudi!« »Dober večer, pozdravljena gospa Alfreda! Danes ste pa nekam urnih nog, gotovo imate kaj novega?« pravi Jože. »Da, danes sem vam prinesla kopijo poročila, ki je šlo na Dunaj in ki je dokaz perfidno. Pomislite, ta kapitalistična drznost! Tu vam poročajo, da morajo delavce plačevati po 12 kron na dan in vsled naraščajočih mez morajo prositi za storniiranje naročil nadaljnjih torpedov. Ravnateljstvo pa dobro ve, da ne pride do preklica naročil, temveč da se vsota zviša. Le pomislite to, v resnici so delavske plače, kakor sami veste, od 5—7 kron, ne pa 12 kron, kakor ti poročajo.« »Silna drznost je to, kar počnejo kapitalizem,« je pritrdil Jože. »Da, na račun delavstva si kopičijo svoje bogastvo, ne da bi se zadovoljili samo s tem, da proletariat gara zanje, temveč ga še posebej sleparji.« »Prepiš tega pošljem na Dunaj, da bodo ministri vojne interpelirali.« »Da, da in treba mu je tudi listo resničnih delavskih plač poslati, da na ta način spravimo vse sleparijo na dan.« »Imate prav, tako bom tudi naredil,« ji pravi Jože. Alfreda se od Jožeta poslovi in pravi: »Pozdravite mi Primca in njegovo ženo, če bom imela v nedeljo čas, pridem k njima.« »Hvala vam, na svidenje v nedeljo!« Alfreda in Jože se nista od četrtka do nedelje nič več videla. V soboto ob dvanajsti uri prilati ves zasopljen generalni ravnatelj v pisarno. Niti na pozdrave uradnikov v uradnice se ni oziral. Kakor običajno, šel je v svojo sobo in po hišnem telefonu poklical tajnika. Ko ta vstopi, mu naroči: »Skličite mi takoj upravni svet na sejo, ki se vrši danes ob šesti uri.« »To je nemogoče, gospod generalni ravnatelj, ker gospodje niso tu.« »Porabite ves aparat, da pridejo čimprej skupaj!« mu veli generalni ravnatelj, ki je nervozno hodil sem in tja po njegovi sobi. Tajnik se prikloni in odide v pisarno, napiše koncept in pokliče Alfredo k sebi in ji pravi: »To mi takoj napišite in nujno razpošljite. Gospod grof Barnelli in vladni svetnik Cingrilli se nahajata na Dunaju, pošljite jima vabila ekspresno in skušajte dobiti telefonsko zvezo z njima ter jih povabiti na sejo.« Uradniki so opazili vso to nervoznost in so se vprašali drug drugega, kaj neki se je moralo zgoditi. Alfreda, ki je slutila, za kaj da gre, se je pa vse kaj vedla, kakor da bi za njo bila to deveta briga. Takoj drugi dan po seji upravnega sveta je bilo ravnateljstvu na jasnem od kod izhajajo vse ta pojasnila vojnemu ministrstvu. V ponedeljek dopoldne sta bila poklicana Alfreda in Jože Poznik k ravnateljstvu. Na mizi je bila pripravljena za vsakega trimesečna plača v naprej in pa spričevala. Ravnatelj je ravnatelj iz vsakega posebej poklical k sebi in v kratkih besedah tudi odslovil: »Ravnateljstvo na vašo službo ne reflektira več, tu imate plačo v naprej za odpovedni rok.« Jože in Alfreda sta vedela, da je vsako zagovarjanje in vprašanje odveč ter tudi ni eden na drugega reagiral. Alfreda, ki je bila prva v pisarni, je Jožeta čakala na cesti. Nikoli še ni bil Jože tako potrt kakor takrat. Ni mu bilo zanj, temveč za Alfredo mu je bilo. Ves plah se je Jože približal Alfredi, ona pa je pa tako opazila in predno ste kaj rekli, pravi: »Potrt ste, gospod Poznik, ni iz tega delajte skrbi, mladi človek ste, polno življenja in agilnosti vam je prirejeno, lahko boste prišli do kruha.« Ves obupan je Jože poslušal Alfredine besede in ji plaho rekel: »Za vas mi je, gosposka, ne zame, jaz imam še tak svoj načrt.« »Tudi jaz ga imam, davno že nameravam, da grem v Ameriko, strica imam tam, večkrat mi je že pisal, naj pridem k njemu.« Začudeno je Jože poslušal Alfredo, zrli je naravnost v oči, plahost mu je pa izginila z obraza in komaj so mu besede na pol glasno zdrknile iz ust: »To naključje!« »Zakaj naključje?« je dostavila Alfreda. »Gojim že dalj časa to misel, da bi šel v Ameriko. Kakor veste, sem zaročen in prav radi tega hočem iti v Ameriko, da si tam, kolikor mogoče nekaj prihranim in ustanovim svoj dom.« »Vse je mogoče, lahko da imate srečo. Moj stric je tam točene v Pittsburghu v železni tovarni, mislim, da so železarne. Imel je nekaj let nazaj časa je študiral kemijo, zdaj pa mu prav dobro gre. Mene vedno vabil, naj pridem k njemu. In tako sem sedaj našla priliko, da se popeljem čez lužo. No, mogoče je, da se skupaj peljeva?« »Vse je lahko, če prehitro ne odidete, jaz imam še nekaj dni opraviti tu, potem pa se odpeljem. Najbrž tudi moja zaročenka.« »To bi bilo prav, da bi se peljali skupaj. Čez osem dni odpluje parnik »Marta Washington«, tam se lahko odpeljemo, do tedaj pa uredimo naše zadeve tu.« Tako je Alfreda Jožeta prepričevala. Jože je bil ves vesel za to, da se pelje skupaj z Alfredo. Njen pogum je le občudoval in Alfredo visoko cenil. Poslovila sta se, prej pa se domenila, da se drugi dan snideta pri Primečevih. ==XIV. V Ameriko!== Jože si iz tega, da je izgubil službo, ni ničesar storil, tudi Lenčki ni nič omenil. Imel je svoj načrt že davno skoval. Takoj prve dni, ko je bil brez dela, je popravil skupaj svoje stvari in si vse potrebno preskrbel, da se odpelje čez veliko lužo; predno pa to stori, je hotel z Lenčko govoriti, da ne bi o njem kaj slabega mislila. Krasen dan: na nebu ni bilo niti oblačka, nebo je bilo, kakor da bi se nikdar ne grešilo, niti se strele na zemljo poslalo, nikoli še toliko cvetju pomislilo, nikoli še hudournikov zakrivilo. Morje je bilo brez najmanjšega valčka, le večerni zrak se je zrcalil v njem. Tu pa tam se je videlo srebrne trake na morju, ki so jih pletli vijaki parnikov, prihajajoč v pristanišče. Jože je sedel na bregu v parku sv. Andreja in čakal na Lenčko, ki je imela priti ob treh popoldan. Lenčka je nekoliko zakasnila kakor sta se zmenila. Medtem, ko je Jože opazoval vso to krasoto morske narave in bil zatopljen v ugibanje njegovega bodočega življenja, ga je Lenčka vsa zasopljena prijela za roko in mu dejala: »V kaj si tako zatopljen, kaj neki ugibaš?« Jože se ozre na njo in ji pravi: »Kaj pa tako hitro hodiš, da si vsa potna. No, kaj mi boš povedala?« »Veliko ti imam povedati; svojo službo bom zapustila, moram jo zapustiti.« Zadnje besede je Lenčka povdarila z nekako skrbjo in Jože je to takoj opazil in ji rekel: »No, pa kaj zato, s tem se najine graščine še niso podrle in sedaj, ko imava oba čas, bova itak moze sestavila.« »Ah, Jože, ti se vedno šališ, mene pa vendar skrbi,« mu reče Lenčka. »Kaj te bo skrbelo, mene pa prav nič ne skrbi, niti to ne. Če sem brez dela. Kaj pa je bilo takega, da moraš iti iz službe?« »Konzul je odpotoval in gre v Ameriko, mene pa ne vzame na potovanje, da bi šla z njimi. Le pomisli, kako naj to storim, ko vendar od tebe ne grem nikamor!« Pri teh besedah sta zdrknila po njenih licih dve debeli solzi, kakor da bi padla dva bisera na tla. Jože napravi resen obraz in ji pravi: »Torej, ako brez mene res nikamor ne greš, tedaj ostani pri konzulu v službi in se pelji z njimi v Ameriko, ker jaz tudi pojdem tja.« »Kako? Kaj nameravaš? Vidiš, ti se zopet šališ!« Lenčki so se ponovno utrnile dve debeli solzi. Jože je videl, da jo muči. »Glej, jaz sem že vse preskrbel, da greva v Ameriko; imam že vse pripravljeno, denar za vozne listke zate in zame, če pa ti ostaneš pri konzulu, tedaj kupim samo en vozni listek.« Lenčkino obraz se je jasnil in sama ni vedela, kako so njene ustnice prišle na Jožetove, le nekaj gorkega je čutila po vsem telesu, čutila je, kakor da bi ji padel kamen od srca. Oči je imela uprte v Jožetove in videla je, da ji hoče Jože še nekaj povedati. Bila je tiha, čez nekaj časa pa mu pravi: »Jože, kakor boš ti rekel, tako bom naredila!« »Da, odločil sem se, da grem za kruhom. Kjer bo boljši kruh, tam ostanem. Preverjen sem, da v Ameriki večje kose režejo in radi tega greva tja. Predno pa greva, te pa hočem poročiti, da prideva tja kot mož in žena; to se pravi, da tebi prav.« Pri teh besedah je Jože ljubeznivo pogledal. »Napravi, kakor veš, jaz sem le srečna, če sem pri tebi!« Zmračilo se je že, lahek, hladni val je zbudil Lenčko in Jožeta iz kramljanja, tedaj sta vstala, sedla še del poljuba, in nato sta šla proti Lenčkinemu domu, tam sta se poslovila do drugega dne, ko sta zopet prišla skupaj in šla k Primeu. Jože je Primeu svoj načrt že prej razložil. Primečeva je bila vesela, ko je zagledala Lenčko in ji dejala: »No, Lenčka v nedeljo imamo občet, kaj ne?« »Povsem ste me iznenadili. Ta je prav dobra, da drugi prej veste, kdaj se poročim kakor jaz kot nevesta,« je Lenčka nekam prav zadovoljno dejala. Primec in Jože so se smejali, niti niso opazili, da so se vrata odprla in že je stala tu Alfreda in jima rekla: »Dobro voljo ste, to me veseli, kaj imate?« »Dobrodošla, prijateljica!« je Lenčka za roko pozdravila. »Pozdravljena, Lenčka, kaj je novega? Reči te, da vas mora vsak kupiti, tako zlasti!« »Saj so me ravnokar zabranili, ravno sedaj so mi povedali, da bo v nedeljo moja svatba in jaz kot nevesta sem prav sedaj izvedela za to, pomislite!« »Zato ste tako vesela, to je prav Lenčka!« Alfredo so povabili k mizi in se nato razgovarjali o vsem, kar je prišlo posled. Potem pa so se pogovorili, kako in kaj, da vse krenemo za prihodnje nedelje. Lenčka je bila vesela, le neka skrb se je hotela plaziti krog nje, sama pa ni vedela, od kod prihaja. Bolj, ko se je hotela znebiti vsake skrbi, tembolj se je morala neka megla krog nje gostila. Tako je je nenadoma zamislila. Vsi štirje so to opazili in najprej, da nekaj premišljuje. »No, Lenčka, kaj premišljuješ?« jo vpraša Primečeva. »Saj res, nekam se je zamaknila,« vpade Alfreda. »Sama prav ne vem, skrbi me, kaj vse še doživiva,« je Lenčka rekla. »Mogoče se premišljuješ, da bi Jožeta vzela za moža?« je rekel Primec. »To ne. Ta sklep je že davno narejen in o tem govoriti ni bilo odveč. Skrbi me za Jožeta, kaj bo počel, ko pride v Ameriko.« »Kaj bo počel? Kaj pa sem delal tu? Grem za kruhom, za boljšim kruhom, kakor gredo drugi — tako jaz. Upam, da naju tam sreča čaka, sreča večja kot tu. Ko bova pa toliko prihranila, se vrneva v domovino, na Gorenjsko, prevzameva materino hišo, poplačava dolgove in imela bova svoj dom,« ji je Jože dejal z neko dobro voljo. Lenčki, ko je slišala besede »svoj dom«, je takoj odleglo, postala je vesela in mu rekla: »Bog te naj usliši!« Drugo soboto se je konzul s svojo družino odpravljal za tri dni v Benetke. Stara kuharica in Lenčka sta bili sami doma, kar je prišlo Lenčki ravno prav, da se je lahko nemoteno pripravljala na poroko. »K dežju se pripravljata in jutri bo skoro gotovo odpeljalo,« je rekla Lenčka kuharici. »To je dobro znamenje, če dejujeta, kadar se gre v poroki, taki ljudje imajo srečo,« je modrovala stara Marta. »Mislite?« ji pravi Lenčka in se ji nasmehne. »Da, da! Sedaj pa Lenčka obleci novo obleko, da vidim, kako ti pristaja.« Ko se je Lenčka oblekla, jo je stara Marta, izkušena o teh stvareh, ogledala in ji gube na obleki skrbno popravljala. Hodila je krog nje, kakor da bi imela lastno hčerko pred seboj. »Lenčka, sedaj morava pa le lase urediti!« »Zakaj naj uredim lase, zjutraj jih spletem kakor to vsak dan naredim,« ji pravi Lenčka. »Ne, ne navidi jih bova!« »Tega pa že ne, da bi jaz svoje lase pustila z vročimi kleščami žgati, tega pa se ne!« je Lenčka odločno odgovorila. »Pa vendar Lenčka, vse tako delajo in k poroki se tudi vsak dan ne gre!« »In če tudi vse tako delajo, ni nikjer zapisano, da moram tudi jaz! Pa tudi ne bi bilo gaš takega po volji!« »Oh, kakšna si, saj vendar gre k poroki!« ji reče stara devica Marta, poleg tega pa je mislila na onega kovačnika, ki sta se pred tremi leti ljubila in ki jo je radi starinstva pustil na cedilu. Ko je bila Lenčka oblečena v poročno obleko, ki sicer ni bila razkošna, katera pa ji je kljub temu tako pristajala, da je zgledala kakor sveže utrgana vrtnica. Drugi dan je rosilo, solnce je proti deseti uri dopoldan raztrgalo megleno tenčico in solnčni žarki so se napajali po naravi, po morju pa so pometli vse do zadnje meglice. Zrak je bil čist, na morju se je videlo daleč. Parniki so se videli v daljavi kakor orehove lupine. Primec in Jože sta vse to opazovala skozi okno Primečeva stanovanja. »Deset je ura, bosta morala iti,« jima pravi Primečeva. »Da, da, morava se peljati še po družico,« je rekel Primec Jožetu. Ko sta hotela oditi, jima Primec ustavi pri vratih in prime Jožeta za roko. »Vobilo sreče, Jože, bodita srečna! Ljubezen v zakonu je najpridnejši česar, ki krepi življenjsko pot možu in ženi! To je prava vez! Vez s cerkveno toljo je le formalnost današnjega družabnega reda. Prava vez pa je v srcu dveh, ki sta sklenila, da se podata skupaj na življenjsko pot in ki hočeta vse bridkosti in vse veselja deliti!« Tako je Primečeva blagoslovila Jožeta predno je odšel k poroki. Na Jožeta so besede Primečeve napravile silen vtis in komaj je spravil iz ust besede: »Hvala lepa, gospa!« ==XV. Svatba== Nato sta odšla v cerkev. Pred cerkvijo Sv. Antona sta vzela izvozčka, ki jih je peljal do Alfreda. Ko sta prišla k Alfredi, je ta bila že oblečena za poroko, bila je v beli obleki, ki ji je jako pristajala k zagorelemu licu in njenim temnim lasem. Alfreda je bila sloko in gibčno dekle, silno zgovorna in lepih manir. Znala pa se je prilagoditi vsakemu človeku, bodisi prenapeti gospodi, pa tudi navadnemu delavcu. Ko sta Primec in Jože vstopila, ni čakala Prime Alfredinih besed, temveč je povedal, po kaj sta prišla: »Dober dan, Alfreda! Prišla sva, če bi hotel iti pomagat, da danes zvezemo Jožeta in Lenčko!« »O to pa prav rada, sicer pa kakor vidita, sem že pripravljena na to, vendar pa vaju prosim, da malo sedeta in se okrepčata, da bo bolje držalo.« Alfreda je smehljaje obema ponudila sedeže. Marta se je ves dopoldan sukala krog Lenčke. Sedaj ni bilo to prav, sedaj zopet drugo ne. Lenčka je postala že nestrpna in komaj je čakala, da že enkrat oddide. Marta pa je vedno kaj našla, kar ji ni bilo po volji. Nenkrat se odpro vrata in Prime in Jože sta vstopila. Stara Marta ju je sprejela, Lenčka pa se je zadnji skrivala. »Kaj pa želita, čedna gospoda?« je vprašala Marta. Prime jo je takoj razumel in ji odgovoril: »Golobico imate tu, naša je!« »Ali jo morda tale,« pokaže Marta na Lenčko. »Da, ta je naša in vzamemo jo!« je rekel Prime. »Če boste pazili na njo, da vam ne uide, tedaj vam jo damo, obljubiti morate!« »Pazili bomo in radi jo bomo imeli!« Marta prime Lenčko za roko in jo izroči Primeu. Ko so prišli na ulico do voza, sede Prime poleg Lenčke, Joža pa zraven Alfrede. Prime se obrne proti Lenčki in ji smeje pravi: »Lenčka, škoda, da nisem jaz ženim, najlepšo ženo bi imel!« Lenčka je po teh besedah zardela, da je izgledala kakor cvetoč rdeč nagelj na gorenjskih oknih. Poročne formalnosti so hitro izvršili v cerkvi sv. Antona. Lenčki in Jožetu so se s tem dolgo gojene želje izpolnile, oba sta se čutila srečna. Od poroke so se peljali na Primečevo stanovanje. Primečeva jima je prišla naproti in jima voščila obilo sreče, nato pa jih povabila, naj sedejo za pogrnjeno mizo. Alfreda in Prime sta bila polna humorja, tudi Jože je bil vesel. Lenčka pa se v svoji notranjosti ni mogla načuditi tej gostoljubnosti, mislila si je, da bo s cerkveno formalnostjo že vse narejeno, kar sili k njeni poroki. Primečeva pa je šla medtem ven in precej časa je ni bilo nazaj. Lenčka se je to čudno zdelo in je sčasoma postala nemirna. Jožeta je parkrat vprašala, kam je šla gospa, pa ni dobila nikoli pravega odgovora. Nenkrat se odpro vrata in Primečeva vstopi notri, pogledala je svojega moža in pa Alfredo. Oba sta jo takoj razumela. Alfreda, ki je s Primecem vstala izza mize, de na to: »Odideva, kaj ne?« »Da, da, kar gremo,« je rekla Primečeva. Vsi so vstali, le Lenčka je bila zadnja. Ona ni vedela kam, da nameravajo iti, zato je vprašala Alfredo: »Kam pa gremo sedaj?« »Na očet vinar!« ji smeje odgovori Alfreda. Zunaj je čakal voz in gostje sedejo na voz, izvozček pa je pognal. Lenčka ni vedela, kam se peljejo, pa tudi ni hotela vprašati. Voz je oddrdral proti raju in zavil nato nad cerkvijo ter se ustavil pred Boletovo gostilno, pred katero jih je čakal dokaj brhki fant s harmoniko, ki se je takoj zaigral koračnico in šel pred njimi v sobo, v kateri je bila pogrnjena miza za svate. Ko so vsi svati Lenčki in Jožetu čestitali, so se na to usedli krog mize. Lenčka se je pravzaprav šele zdaj zavedela, da je to njena ohcet. Srce ji je jelo utripati, postala je izredno vesela. Sedaj se je štela med najbolj srečne ljudi na svetu. Ni se pa mogla otresti neke skrbi, ki jo je večkrat pobožala okrog srca. Ko pa je njene svatbe bolj in bolj gledala, je spoznala, da sedi med samimi domačimi znanci. V harmonikarju je spoznala Slamarjeva Franceta, ki je še pred leti odšel iz njene rodne vasi Kovora. Ko je ta opazil, da ga je Lenčka spoznala, ji pravi: »No, Lenčka, ali si kdaj mislila, da se na tvoji ohceti srečava!« »Ne, tega pa nisem nikoli mislila,« je Lenčka pripomnila. Slamar pa je nato raztegnil meh in pričel igrati. Jože vstane, prime Lenčko in če tudi sta se že dalj časa poznala in ljubila, sta se privkrat zasukala. Lenčki je bilo kakor, da bi jo veter nesel naokrog, tega sploh ni vedela, da zna Jože tako plesati. Slamar pa je vlekel harmoniko in zraven pel: »Le vrti jo, vrti, zato si jo vzel, ženko imaš zato in bodi vesel! Nevesta zlomi si danes svoje venčice, otročci jo pridejo, dvakrat po šest…« »Oho,« se oglasi Lenčka med plesom. Jože pritisne Lenčko še bolj na svoje prsi in se hitreje jo je zavrtel. Primečeva pravi svojemu možu: »Zal par, kaj ne?« »Kakor bi jih zbral,« ji odgovori Prime, ki je nato vstal in odšel. Primea dolgo ni bilo nazaj. Lenčka je to opazila in naposled Primečevo vprašala: »Kje je vaš mož, da ga ni tako dolgo nazaj?« »Bo že prišel, ima še kje kak opravek!« ji Primečeva smeje odgovori. Komaj pa je to povedala, so vrata odprla in Prime pripelje za roko konzulatovo kuharico Marto, ki je bila tako naličana, kakršne Lenčka še ni videla nikoli. Ko jih Slamar uzre, potegne svoj meh in zaigra staro polko. Prime pa Marto zavrti, gostje so pa ploskali. Lenčka se je čudila, ko je bilo vse tako lepo organizirano. Marta se nato vsede poleg Lenčke in jo poljubi kakor otroka. Nato pa ji je pritekla pripovedovati, da se konzul zvečer odpelje in da gre tudi ona z njim v Ameriko. Če tudi je bila Lenčka vsa radostna, jo je ta novica iznenadila in počela jo je skrbeti, bojše objemati. Ni pa hotela tega nikomur pokazati. Svatje so vsi postali zdane volje in vrsti so se par za parom do polnoči, opolnoči pa so Lenčki sneli venec z glave. Bilo je uro odmora in nato je harmonika zopet zapela in nehali, ko so solnčni žarki že božali morsko gladino… Drugi dan zvečer je prišel Jože k Lenčki, našel jo je vso objokano. »Kaj ti je vendar? Ali si žalostna, ker si me poročila?« jo Jože prijazno vpraša. »Oh, to ne, srečna sem, da si moj mož,« in ga je poljubila. »Vendar, pomisli, ločiti se morava, oditi, takoj jutri se morava ločiti. Pomisli, naj se peljeva čez Francesko in tam v nekem pristanišču se vkrcava na parnik, tako da se ne moreva skupaj peljati.« »To vendar ni taka nesreča. V Ameriko se peljejo in jaz se tudi peljem. V Ameriki pa bova prišla skupaj,« jo je tolažil Jože. »Amerika je velika.« »Ravno zato, ker je velika, bo tudi za naju prostora tam. Za teh par dni, ko se peljemo po morju, se ne moreva biti skupaj, morava pa potrpeti, tem slabše bodo najine urice potem, ko prideva skupaj!« Tako je Jože tolažil svojo mlado ženo, posuši jo je s poljubi in Lenčko je dejstvo vrnila. Drugi dan je Jože obiskal Alfredo. Povedal ji je, da se pelje čez Francesko in pristanišče Cherbourg in je tudi njo povabil, naj se pelje po tej liniji. Alfreda pa mu je pojasnila, da ji je zelo žal in da tega ne more storiti, ker ima že listek od Avstro-amerikane in da se pelje s parnikom »Marta Washington«. ==XVI. Potovanje== Silno neljuba je bila Jožetu ta novica, pa kaj je hotel storiti. Hotel je biti blizu svoje žene, saj jo je vroče ljubil, ljubil čez vse na svetu. Prepričan pa je bil, da ga tudi Lenčka ljubi, dasve. Poslovil se je bil od Alfrede. Poslovila sta se kot dobra prijatelja, oba z upanjem, da se kmalu vidita v Ameriki. Ko je Jože od Alfrede odšel, je krenil naravnost proti glavnemu trgu, kjer se je nahajala pisarna francoske proge. Uradnik mu pojasni, da se mora takoj odpeljati, če hoče priti do nedelje v Cherbourg, ker odpluje parnik »Olimp« iz pristanišča Cherbourg v nedeljo ob deveti uri dopoldan. Jože si je vzel listek pri omenjeni družbi in se je šel isto noč odpeljat. Sedel je služajno celo noč sam v kupeju in kar ni dremal od utrujenosti, je pa premišljeval o svoji ženitvi. Bolj pa, ko je o tem premišljeval, bolj si je sam sebi očital, da nekaj ni storil pravilnega. Očital si je, da se je poročil svojo izvoljenko, ne da bi ji poprej preskrbel ognjišče in bivališče. »To ni možato!« tako je sam sebi rekel. S to mislijo se je ves čas ukvarjal. Zdelo se mu je, kakor da bi ptico, ki je na vrtu veselo vrgolela, ujel in jo imel zaprto v tesni kletki. Trudil se je, da bi se sam s seboj sprijaznil, pa mu ni uspelo. Ves potrt je postal. Niti dobro se ni zavedel, kdaj so ga slovesno pozdravile praznično oblečene, s srebrom pokrite Karavanke, ko se je peljal mimo njih. Niti ni slišal dobrih mater kraljic Karavank, ki so čaku Triglavu šepetaje pripovedovale, da jih brez slovesa zapušča ob tolikih sinovih tudi pridni Jože, ki je v njih vznožju zagledal luč sveta. Zadnji blagoslov so mu dale, ko se je pripeljal v Beljak, blagoslov, ki se je glasil: »Zdrastvuj! Sreča te naj spremlja in ne pozabi na nas!« Na beljaškem kolodvoru je Jožeta klic »Vsi izstopiti!« prebudil iz njegovega premišljevanja. Hitro je izstopil in šel je proti čakalnici. »Kam se peljete?« ga vpraša vratar. »V Ameriko!« odgovori Jože. »Kar tje k onim na desno v kot, tam so Amerikanci,« mu veli vratar. Jože se približa gruči kakih štiridesetih, bili so možki, ženske in tudi nekaj otrok vmes. Jože postavi svoj kovček k drugim. Čudno se mu zdi, naposled so ga jeli nekaj spraševati pa jih ni razumel, bili so sami Poljaki. Slabotni, če tudi še mlajši ljudje. Iz dveh besed komaj skoval enega Jožeta. Iz kota se mu je bližal mož, nekoliko močnejši, nekako petinštirideset let star človek, ki se je vedno bolj rinil proti Jožetu in se je naposled do njega in ga plaho vpraša: »Kam pa, kam?« »V Ameriko!« mu odgovori Jože. »No, sedaj sva vsaj dva Slovenca skupaj!« »Od kod pa si?« ga vpraša Jože. »Iz Gorenjske vasi pri Ribnici, če veš, kje je to.« »Vem, na Dolenjskem. Kaj te je napotilo v Ameriko?« ga vpraša Jože radovedno in obenem nekoliko ujetneža. »Hm, kaj me je napotilo? Saj veš, revščina! Pa, če hočeš, ti to podrobno povem. Imam v Gorenji vasi malo posestvo. Moj oče je rad nekega pota, ki pelje mimo vrta, tožil s sosedom. Pravda je tekla dolgo časa: Basenan, ki ga je pri tem podpiral tudi župnik, je — kakor mi je mati pripovedovala — pokrivem prisegel in je pravdo dobil. Moj oče je od samega gneva nato čez eno leto umrl. Takrat sem imel jaz dvanajst let. Nato sem dobil varuha, ki pa je pustil od hiše domačega vse prodati, vozove in druge potrebne stvari. Trdil je vedno, da je fant še mlad in da se bo dolgo ne bo treba robilo. Potem je dolg na posestvu vedno bolj rasel. Lahko leto sem se oženil, videl pa sem, da mi z malo doto svoje žene ni bilo mogoče iz dolgov zlezti, pa če bi še tako garal, ne! Tedaj pa sem sklenil, da grem v Ameriko, da mogoče tam zaslužim in prihranim toliko, da poplačam dolgove, če bog da!« »In žena, kje je?« ga vpraša Jože. »Doma. Kje naj bo? Doma sta. Z mojo materjo bosta opravili še čas, da se vrnem. Če mi bo v Ameriki dobro šlo, pa bo tudi za njo prišla.« »In če jo imaš rad in ona tebe, bosta gotovo gledala, da prej ko prej prideta skupaj!« je pripomnil Jože. »O, da, naju je zvezala ljubezen, ki ne ugahne, temveč plamti vedno bolj!« odgovori mu Brinar. Za Jožeta so bile to tolažilne besede, mislil si je, da je tako kakor pri meni. Tudi on ima upanje na boljšo bodočnost. Tudi on gre v svet, tja preko za kruhom, tudi on ljubi in je ljubljen. Tako je Jože tolažil samega sebe. Medtem se odpro vrata čakalnice in vratar zakliče: »Odhod! Proti Linzu, Innsbrucku, Švici, hej tudi za vas Amerikance!« Vsi so pograbili svoje kovčke, le ena žena ni mogla zdržati svojega štiriletnega otroka, ki je brezskrbno spal na trdi klopi tretjega razreda čakalnice. Vzela ni, kaj naj hitro stori. Pritislne ji otroka pa ga mogla nesti. Ko opazi Jože močno situacijo, pograbi otroka in ga nese v vagon. Hvaležna je mati pokimala Jožetu. Jože in Brinar sta se vsedla v kupeju na levo stran k oknu. Ko je vlak odhajal, pogleda Jože skozi okno in vidi kako ga pozdravljajo Karavanke in glasno jim je rekel: »Zbogom, domovina!« Jože in Brinar sta med vožnjo postala intimna prijatelja, drug drugemu sta se zaupala in drug drugemu dajala pogum; oba sta imela isto pot, pot za kruhom. Leto sta seboj pogovarjala, kako bosta v Ameriki. Kovla sta načrte vsak zase in si pripovedovala, kako si uredita dom, kadar zaslužita toliko denarja, da se lahko vrneta. Za delo jih ni prav nič skrbelo. Bila sta oba močna in zdrava kranjska korenjaka. Ko so se jima drugo jutro pokazale švicarske Alpe, se je Jože spomnil domačih Karavank, pod katerimi je zagledal luč sveta. Tedaj je postajal nekako otožen. Ta otožnost je postala še večja, ko se je spomnil na Lenčko in je ljubljeno, ali je na poti pred njim ali pa še le pred njim. »No, Jože, kaj si tako zamišljen?« ga prekine Brinar. »Premišljujem, kam naju popeljejo še vse pota, ki jih imava prehoditi v najinem življenju.« »Ej, prijatelj! Vsa pota peljejo za kruhom. Vsi tisti, ki so odšli iz naših krajev, so ali za kruhom. Zapustili so domove, zapustili starše, zapustili žene in otroke in šli so v svet, v svet za kruhom, ker ga doma ni bilo dosti. Delali so, žuljeve roke so imeli, pa vseeno niso dobili dovolj kruha za ta trud. Tako je, vidiš, moj dragi Jože!« »In med vsemi tistimi sva tudi midva, hočeš reči,« je pripomnil Jože. »Tako je! Vsaka ptica hoče imeti svoje gorko gnezdo. Istotako si človek išče in med temi iščeva tudi midva.« Besede Janeza Brinarja so na Jožeta tako vplivale, da ga je naravnost vzljubil. V nadaljnjem pogovoru sta Jože in Brinar sklenila, da bosta v Ameriki delo iskala skupaj. Niti Janez, niti Jože ni zapazil, da je vlak zapustil slikovito Švico in da sta se nahajala že na francoskih tleh. Hitrost vožnje pa je vzbudila obeh iz zatopljenih misli in pogovora. Jože je gledal skozi okno kupeja in videl, kako frči drevesa mimo vlaka in kako se spreminja slikovita pokrajina. Tovarne, dimniki, hiše so letele mimo vlaka kakor pisani golobi. Ves drug svet se jima je zdel. Ko je stopil sprevodnik vlaka v vagon in revidiral vozne listke, je Jože opazil, da ni videti več onih vojaških kretanja kakor doma in prej med vožnjo. Neko uglašeno vljudnost, fine manire in elastičnost je opazil na službenem osebju. Jože se je veselil, mislil si je, no, kmalu smo v pristanišču, tam dobim Lenčko. Prehitel pa je ves dan. Vso noč so letele luči mimo vlaka, kakor da bi se zvezde utrinjale. Šele proti jutru so pršli na cilj v pristanišče Cherbourg. Zarano zjutraj je nastalo vrenje krog izseljenskega doma. Jože in Brinar sta bila prva na nogah. Ko sta se opravila in šla ven na prosto, ju je zlato solnce s svojimi toplimi žarki obsijalo. »Lep dan je, kajne Jože?« mu je Brinar rekel. »Da, za odhod kot nalašč, bova vsaj kaj videla. Včeraj je itak ves dan deževalo,« mu odgovori Jože. Kmalu nato pa sta slišala uslužbenca, ki je klical za odhod v pristanišče k parniku. Vsi izseljenci so se zbrali in uslužbenec je postavil po dva in dva skupaj, nato pa so odšli proti pristanišču. »Glej, Jože, koliko je parnikov, kateri neki je tisti, ki nas popelje v drugi svet?« »Bomo že videli,« mu Jože mehanično odgovori. Njegove misli pa so švigale le tja do njegove žene. »Ali jo bom videl, ali je že tu?« Le to je ugibal. V pristanišču, ko so prišli do parnika, je šlo vse gladko. V kratkem času so bili vsi že vkrcani. Jože sam ni vedel, kako je prišel na parnik, ker njegov pogled so leteli kakor blisk po vsej ladji, da bi ugledal svojo ženo Lenčko, pa ves trud je bil zaman. Lenčke ni nikjer opazil, prosto zibati po parniku pa ni mogel. Tam, kjer so bili vkrcani oni, ki so jih avtomo bili pripeljali v pristanišče, ni smel. Ker se je gospa peljala na parniku, tam ni bilo prostora za navadne zemljane. Jože se je udal usodi in se tolažil s tem, da v Ameriki pri izkrcanju gotovo pride z Lenčko skupaj. Po nekako dveh urah čakanja je zatulila sirena s svojim zamolklim glasom, čakala so še nekaj časa in sirena je zopet zaječala. Sedaj pa so začeli stakati stroji in parnik se je jel odmikati. Jože in Brinar sta pa zaklicala: »Pozdravljena, stara domovina!« Parni stroj v ladijskem trupu so vedno bolj hiteli stokati in to stokanje je kmalu spremenilo v neko brnenje. Parnik si je oral svojo cesto, za njim pa se je pletel srebrni trak iz morskih pen. Jože je postal nekako potrt. Brinar je opazil in ga skušal spraviti v dobro voljo. »Povod za razlika, tudi tu jo vidiš. Ljudje, ki gredo za kruhom, se vozijo kakor natovorjeno blago. Oni pa, ki nič ne ustvarjajo in samo uživajo in se vozijo samo zato, da čas preganjajo, pa sede v razkošnih hotelih, igra jim godba in se veselijo.« S temi besedami je Brinar zbudil Jožeta iz globokega premišljevanja. »Glej, tudi jaz sem to premišljeval, kaj hočeš? Dokler se delavstvo ne bo zavedalo, da sta le dva razreda med ljudmi, bo vedno tako!« »Bog je svet tako ustvaril, in pri njem si mora vsak sam pridobiti srečo,« je Brinar pripomnil. Jožeta so te besede silno iznenadile, postal je nemiren. Brinar je vedel, da nabira za njega besed. »Da, ti vidiš one, ki pri obilnem izhan sede, ti vidiš pravice, da je povod razlika in pravi, da si mora vsak sam iskati srečo pri Bogu. Poglej one Poljakinje tam z otrokom v naročju, jo opazuj, koliko trpi, da svojega otroka ne prekrmila. Na njenih ustnicah lahko opaziš vroče prošnje do Boga, da bi ji dal srečo in zdravje, njej in otroku. Ali misliš, da je ona šla dela dene moliti? Ona moli in vzdihuje proti Bogu, odkar je začela govoriti. In kje! Ni še prosila milosti. Le premišlj nje trpljenje, njeno dolgo pot, ki jo mora ravno napraviti, da pride do koščka trdega kruha. Nasprotno pa oni, ki se peljejo gori nad nami, ki jim vrši godba, da si krajšajo čas, ki ne vedo, kaj je trpljenje, kaj je biti lačen! Ali si te vidi, da bi kdo od njih pobožno vzdihoval proti nebu? Ne! Ampak zasmehujejo tiste, ki se z Bogom tolažijo in od njega pričakujejo boljše časov.« »Jože, ti tako govoriš, kakor da bi ne bilo Boga!« »O, da, Bog je, nebesa so, tudi pekel je, vse to eksistira. In vse to so ustvarili oni, ki omamljajo s tem vedno ljudstvo, omamljajo zato, da bi ne imelo časa zavedati se svoje moči!« Brinarja so Jožetove besede ganile v globoko premišljevanje. Končno mu pa pravi: »To pa tako bilo in tako ostane; nam je tako usojeno.« »Je bilo tako in je tako! Do bilo je tako, bilo je že slabše! Bili so sužnji, s katerimi so trgovali kakor z blagom. Danes tega ni več, vsaj v civiliziranem svetu ne. Ni se pa suženjstvo odpravilo z uzakonjenjem, temveč s uporom, s spoznanjem sužnjev samih.« »In kaj pa smo danes drugega kakor sužnji?« mu Brinar vpade v besedo. »Res je, tudi danes smo sužnji, četudi v drugi obliki. Pa tudi to se da in se bo odpravilo, kadar bo zavednost delavstva dozorela.« »In kako naj to dozori?« »Dozorelo bo gotovo; čimbolj se bo delavstvo oklenilo svojih delavskih organizacij, tem prej bo osvobojeno.« »Pri nas imamo toliko delavskih organizacij in vse kup imajo nič posebnega haska,« pravi Brinar. »Vem tudi to, da imate v vsaki fari organizacijo, ki jo vodi župnik ali pa kaplan. To pa niso razredne organizacije! Delavska organizacija je le tista, ki stoji na razrednem principu, kajti kapitalizem ne zbira na eni, delavstvo pa na drugi strani. In vse te more biti!« Ves dan sta Jože in Brinar razpravljala o teh problemih, parnik pa je rezal nemoteno globoko v morje svojo brazdo, za parnikom pa se je v solnčnih žarkih lesketala srebrna cesta, ki je daleč zadaj izginjala. ==XVII. Drugo potovanje== Parna lokomotiva je bruhala iz dimnika cele kolobarje dima in pare proti nebu, kakor da bi imela neko jezo nad njim. Tudi ne ustavila na vsaki postaji, dostikrat je kar po deset postaj izpustila, češ, kdo pa ste vi tukaj, da se bom zaradi vas ustavljala. Tudi na hitrost se ni ozirala. Tekla je kolikor je pač mogla. Od Trsta do Solnčnic Gore se ni ustavila, Gorica pa samo minuto in drdrala je naprej do Jesenic. Po Jesenicah pa je zopet po kratkem oddihu zapeljala v karavanški predor na Hrušici in po par minutah zagledala v Podrožici kraj, kjer je nekdaj nahajala Miklova Zala, ki je bila boje najlepše deklo v tem kraju in ki so jo hoteli Turki za vsako ceno imeti. Tudi se ni ustavila, temveč sopihala je naprej, naprej, ker se mudi, kajti v vlaku, ki ga vleče, so sami boljši ljudje, ki se vozijo z ekspresom. V drugem vagonu prvega razreda je sedela konzulatova madama z mladim, elegantnim gospodom. Imela sta sama cel kupe. Zastori so bili zagrnjeni na obe strani. Radovedni sprevodnik pa je stal na koridorju in tiščal svoje uho na vrata. Nič ni slišal, le sem in tja kak tlesk poljuba. V tretjem vagonu drugega razreda pa sta sedeli stara Marta in Lenčka z obema otrokoma. »To jih mora veliko stati ta izlet?« je rekla Lenčka Marti. »Beži, beži, niti beliča jih ne stane. Konzulu napravi račun in mu je vse povrnjeno,« ji odgovori Marta. »Ali tudi za naju dve?« »Gotovo, drugače naju ne bi vzel seboj. Služinčad vendar dobi kjer hode.« »Silno me skrbi za Jožeta, kje neki se že sedaj nahaja? Jaz kar pravim, da se mi pred očmi odpeljem po morju kakor on,« tako je Lenčka tarnala Marti. »Ne bo tako, Menčka, ker naš gospod se nahaja po uradnih opravkih v Parizu in kdo ve, če ga ne bomo še tam morali čakati.« »Mislite?« »Prej ko ne, da bomo ostali nekaj dni v Parizu!« ji pritrdi Marta. »Ko bi to vedela, bi rajši šla z Jožetom, kdo ve, če se sploh še kdaj srečava!« »Beži, beži! Bog vaju je skupaj spravil in Bog vaju bo povezoval, da bosta živela skupaj. Bog svetega zakona ne pusti razdvojiti. Le zapomni si to, Lenčka!« Ko je vlak drdrdal od Bleda proti Jesenicam, je Lenčka Marto nenadoma prijela za roko in jo pokazala: »Vidite tamle pod ono planino — kaže na Zelenico — tam sem pa jaz doma.« »Krasni kraji so to!« ji odvrne Marta. »Da, tam je moj raj, moj Jožetova domovina.« »Hm, domovina!« »Da, domovina, moj rojstni kraj,« in pri teh besedah so Lenčkine oči v rosi zaigrale. »Kaj si naredila, Lenčka, da se jokaš?« se nad Marto začude mali Bill. »O, nič, pri oknu se je uščipnila, le ne hodi vedno k oknu, da se tudi tebi kaj ne zgodi!« je Marta pokarala otroka, ki se pa ni veliko zmenil zato. Ekspresni vlak je hitel proti Malnici in Visokim Turam, ko je dospel v Isel, je dalj časa stal; veliko gospode je izstopilo in vstopilo na tej postaji. »Kaj neki je ta postaja, da toliko gospode izstopa in vstopa?« je Lenčka vprašala Marto. »Ah, Ital, tu hodi na oddih naš presvetli cesar Franc Jožef, gotovo je tudi sedaj tukaj, ko je toliko visokih oficirjev izstopalo in dva generala sta bila poleg.« Lenčka ni poznala oficirskih stasar, zato ji je Marta hitela kazati, kaj je ta ali oni. Tudi oni elegantni gospod, ki je sedel z gospo konzulo, je tu izstopil. V slovo ga je gospa objela s poljubom in ko je bil že zunaj, je šel še enkrat proti oknu kupeja in gospej enkrat poljubil roko. Seveda stari Marti kaj takega ni ušlo, in tudi to pot je gledala skozi okno. »Glej, glej, Lenčka, ta je pa tisti gospod, ki se je peljal z našo gospo.« Lenčka se nagne skozi okno in pogleda. »O tega gospoda sem že večkrat videla pri naši. To mora biti kak sorodnik gospe.« Marta se ji nasmehne: »Hm, sorodniki se ne pozdravljajo tako!« »Mislite, da mora biti kdo drug?« »Ej, Lenčka, gospoda ne poznata nobene morale. Gospa samo nam priporoča in govori o morali.« »In če bi gospod zvedel kaj takega?« »Lenčka, tudi gospod ni nič boljši, vsi so enaki.« Lenčka se je pri tem potopila v globoko premišljevanje in si je rekla, da bi Jožetu ne naredila kaj takega. Zvesto mu bom ostala do hladnega groba. Drveči vlak je prihajal naprej proti Solnogradu. Tam pa so izstopili. Gospa je poklicala pri vhodu stoječega hotelskega slugo in mu nekaj naročila. Hotelski sluga je takoj pograbil kovčke in nesel v svoj avto, nato pa Lenčko, Marto in otroke povabil in jih odpeljal v hotel »Sonnenwenden«. Gospa se ni peljala z njimi. V hotelu so bile nagrene tri sobe, dve za otroke in služinčad, ena pa za gospo. Konzulove gospe ni bilo ves popoldan videti, šele proti večeru je prišla v spremstvu z onim gospodom, ki je v Ital izstopil. V Solnogradu so ostali dva dni in dve noči. Lenčkine sobe z otroki je bila poleg sobe, v kateri je spala gospa konzulatova. Mejila je le tanka stena in sredi vrata, ki so bila zaklenjena. Lenčka ni dosti spala, niso trole skrbi za Jožeta, domalega vse noči je premišljala, kako in kje se snideta. Kar ji je Marta na postaji v Ital povedala o onem elegantnem gospodu, je Lenčka tu noč sama doživela. Tleskanje poljubov, vzdihovanje, smeh v sobi gospe konzulatove je motilo Lenčkine premišljevanje o Jožetu. Čez dva dni so se odpeljali iz Solnograda v Innsbruck in čez Švico na Francosko, pa ne v pristanišče Cherbourg, temveč v Pariz. Tudi v Parizu so ostali celih pet dni. Gospod konzul je imel tu uradne opravke in se je moral poprej odpeljati v Ameriko. Gospa je Lenčki povedala, da ostanejo najbrž en teden v Parizu. Lenčka je bila vsa potrta po tej novici, premišljevala je samo to, kdaj se snide z Jožetom. Sedaj pa, ko ji je konzulatova to povedala, je bila bolj potrta. Izkušena Marta je na Lenčki opazila to in jo vedno tolažila. Ravno je z njo, kakor da bi bila njena lastna hčerka. Lenčka se je udala usodi in se skušala sama sebe tolažiti. Mora pač tako biti, če ju je Bog zvezal skupaj, bo ju tudi poslal in k skupnemu življenju dovedel. Trnjeva pota so hoditi za kruhom, nam je že tako usojeno. Skrb je imela le za Jožeta, da se mu ne bi kaj pripetilo. Vzdih, ki jih je njena duša proizvajala, so bili le za njenega moža. Kakor kristal je bila njena ljubezen do Jožeta. Vse pa, kar je doživela na poti, posebno v Solnogradu, se ji je studilo. V njej je usahnilo vsako spoštovanje do konzulove gospe. Le navidezno jo je spoštovala, ker je morala. Niti Marti ni nikoli omenila o tem, temveč pustila je, da je v njej sami tlel ta stud. V Parizu so stanovali v enem najboljših komfortnih hotelov. Gospod konzul je že prej tam stanoval. Dan pred odhodom je dal g. konzul večerjo na čast madžarskemu konzulu. Dine se je pričel ob pol deveti uri zvečer. Razen hotelskih uslužbencev sta morali tudi Lenčka in Marta pomagati. Po večerji so pričeli pokati steklenice šampanjca. Na dineju je bilo kakih dvajset gostov, med njimi je bilo samo šest gospa, vsi drugi pa so prišli sami. Preneči šampanjec je razburkal kri od malega vsem. Fine manire, ki so jih prinesli s seboj, so začeli metati pod noge in razuzdanost je vladala vseskozi. Lenčka se ni videla nikoli kaj takega. Neki madžarski gost je vzel pepelnik in stresel čike od cigaret v kozarec, nalil vanj šampanjca, pomešal in nato odvil drugi kozarec, tako da se šlo videli, veljal nato zunanji stoječemu uslužbencu, naj vstopi in ko je ta z globok poklon vstopil, mu je velel, naj spije kozarec šampanjca. »Uslužbenec, ni hudega ukusa, prime za kozarec in spije se prikloni in odide. Pri omizju pa je nastal nepopisen krohot. Vsi so se naslajali ob tem. Lenčka je to dobro vedela, da pijančevanje in lepa čednost, posebno za ženske ne gresta skupaj. Vendar, ko je šla ven, ni pogledala ne na desno ne na levo, temveč pljunila je od studa nad družbo, ki ji mora služiti. Čez kake pol ure nato, ko je Lenčka stopila na mostovje pred svojo sobo, je prišel ven oni gospod, ki je prej dal kozarec šampanjca spiti uslužbencu, pogleda gor in dol, segel nato v listnice, vzel bankovec za sto frankov, kakor bi hotel in ji hotel stisniti v roke bankovec in jo potisnil v sobo. Lenčka se je takoj zavedla, kaj ji hoče in ga je osorno potisnila ven. Z vso silo jo je prijel okrog pasu. Lenčka pa je morala porabiti vso svojo moč, da se ga je otresla. Pri tem se je nad prepirjo spotaknila in padla. Lenčka pa je zginila v sobo in se zaklenila. Zjokala se je nad tem početjem. Čez nekaj časa pa je prišla g. konzula in pokarala Lenčko, zakaj je bila sirova z gospodom. Tedaj pa se je Lenčka spomnila Primečeve, ki ji je pripovedovala o velemestnem življenju. ==XVIII. Ob kipu Svobode== Z jugozahoda so se kopičili na nebesni obali črni oblaki, ki so zavzemali čedalje večji obseg, se bližali in bliskali, tako da so zatemnili vseprek. Švigi bliska so osvetlili najostrejše nebotčnike, morski valovi so postajali vedno večji in z vso jezo so butali ob parnike, ki so bili usidrani v pristanišču, s peno jezno so klicali druge še večje valove, ki so se bližali pristanišču, na pomor. Redke debele kaplje so se spremenile v ploh, ki jo je spremljalo pretresujoče grmenje. Na parniku se je vse poskrilo pod streho. Ura je bila dve popoldan, nastala je taka tema, da so morali vse luči prižgati. Cele dve uri je trajala ta nevihta. »Lep sprejem, kaj ne, Jože? To ne pomeni nič dobrega!« »Hm, je pač povsod enako, kaj misliš, da v Ameriki ni neviht? Nevihta nikjer nič dobrega ne stori, ne tu v Ameriki in ne pri nas!« mu Jože mehanično odgovori, njegove misli pa so plavale vse drugod; imel je še vedno iskrico upanja, da se nahaja Lenčka na parniku. Med tolikšnim številom potnikov je vse mogoče, da se nahaja tudi konzul s svojo družino in da ji pa zdaj zagleda Lenčko. Ko so se potniki I. in II. razreda izkrcavali, so Jožetove oči neprestano švigale semintja, toda vse je bilo zaman. Brinar ga je pustil in ga ni hotel motiti toliko časa, dokler ni šel zadnji potnik v premstvu dveh policistov in dveh detektivov. Bil je slok, elegantno oblečen delavec neke »Ameriške banke«. Potniki I. in II. razreda so bili hitro izkrcani. Izgnali so drug drugega z avtomobili v velemestnem vrvežu. Druge izseljence pa so potisnili skupaj in jih odvedli kakor drobnico, ki jo privedejo na semenj, da jo prodajo. Šele drugo jutro ob devetih sta s to gmoto stopila na suho Jože in Brinar. »Jože, glej no, svojo suknjo si strgal na levi strani!« Jože se ozre, pogleda in potipa ter opazi, da je imel na levi strani pod žepom prerezano suknjo in da mu manjka listnica. Postal je kakor okamenel, ozrl se je na Brinarja in videl pri njem tudi isto. »In ti?« Brinar naglo pogleda in vidi tudi pri sebi enako usodo. Oba sta bila okradena. Najhuje je bilo to, ker sta imela v listnicah naslove svojih znancev v Ameriki. Toplo sta zrla drug v drugega. »Kaj sedaj?« pravi Brinar Jožetu. »Kaj sedaj? Sedaj ni drugega izhoda, kakor da primeva za vsako delo, da vsaj toliko zasluživa, da moreva naprej. Druge pomoči ni!« »In delo, ki ga dobiva, niti vprašati ne znava zanj,« pravi Brinar ves obupan. »Hm, kaj sedaj, sedaj se morava pač pobrigati, da prideva hitro do kakega dela in da prideva pod streho, tu na cesti ne moreva ostati!« Zadnje Jožetove besede so bile bolj osorne. V takih momentih Jože nikdar ni izgubil poguma, bil je bolj vajen velemestnega življenja kakor Brinar, ki je bil prvo pot v svet. »In kaj naj počneva, ko sva brez vseh sredstev, ne ve tudi le pojavlja?« »Kaj naj počneva? Jutri navsezgodaj morava dobiti kako delo in potem bova že videla, kaj bo; le ne obupavaj kakor otrok,« ga Jože tolaži. »Lopov, ki ti kaj takega naredi, da ukrade revča,« vzklikne obupno Brinar. »To je šola, v kateri se boš naučil, da ne pride vse zastonj in kdo ve, koliko se jih še naučiva!« mu pravi Jože, ki je zbral v sebi vso energijo, da premagata vse neprilike. Vso noč sta ostala v pristanišču, sedela sta na svojih kovčkih in dremala do jutra. Jože vstane prvi in se obrne proti Brinarju ter mu pravi: »Ti bodi pri kovčkih, grem jaz malo naokoli, da pogledam, kaj se da ukreniti, mogoče dobiva kako zaslino delo.« Jože je hodil gor in dol po pristanišču. Pri nekem parniku, ki so ga natovarjali, je slišal kričanje nekega priganjača, besede so se mu zdele razumljive. Priganjač je kričal v italijanskem jeziku. Jože postrmi in gleda na parnik. Ko se je oni priganjač obrnil proti njemu, ga je vprašal za delo. Priganjač ga vpraša, če je sam. Jože pa mu odgovori, da sta dva. »Takoj lahko pričneta,« mu pravi ta. Jože skoči nato po Brinarja in sta šla na delo. Globoko dol v parniku je bilo petdeset vagonov riža, ki ga je bilo treba premetati od zdalj na gornjo etažo. Dobila sta vsak eno veliko lopato, s katero sta metala riž. Priganjač je šel to vedno prepočasi in venomer je kričal nad delavci, da prepočasi mečejo. Dolg se je zdel dan Brinarju, Jože pa ni rekel ničesar. Zvečer sta dobila izplačan in drugi dan sta zopet na delo, delala štiri dni, četrti dan pa je delo bilo končano. Jože in Brinar sta imela par dolarjev za silo. »No, jej,« pravi Jože Brinarju, ki je sedel in topo gledal predse, roke so mu visele, kakor da bi ne bile njegove, niti čutil jih ni, dlani pa je imel vse mehurjaste od lopatnega držaja. »Vidiš, tako se človek uči živeti, trnjeva pot je pot za kruhom! Tudi v Ameriki ne cedi izpod vsakega kamna med. Pa bo že bolje, le potrpljenja, Janez!« »Ne vem, če bivva zmogla,« mu odgovori Brinar. »Kaj zgubljena?! Ljudje, ki ničesar nimajo, ne morejo ničesar zgubiti, morejo le pridobiti. Glavno je to, da si pošten, stalno delaj, potem si že urediva. Vsak začetek je težak. Pa kaj hočeš, vse morava premagati, druga izhoda tu ni.« Tako je Jože tolažil Brinarja in pri tem razmišljal, kaj bi storila. Tudi Jožeta je skrbelo, vsekakor pa tega Brinarju ni hotel pokazati. Jože je križaril s svojimi bistrimi očmi vsespo vod. Zapazil je gruče petnajstih ljudi, med njimi enega, ki je veliko govoril in z rokami kazal in mahal. Približala se je tej gruči in jih poslušal. Eden med njimi se obrne proti svojemu tovarišu in mu pravi: »Če je tako, pa gremo! Tine, najbolje storimo, da gremo, vzem jaj nekaj časa,« mu odgovori drug. Jože pristopi in vpraša: »Kam pa nameravate iti?« »V Pittsburg, na delo v Bridgeville v nedeljo,« reče drugi. »Kaj pa je z vami, ali bi tudi vi šla z nami?« »Saj jih več potrebujete, kar z nami idita da nas bo Slovencev več skupaj, sedaj sva samo dva, potem bomo pa štirje!« Drugi se obrne proti Jožetu: »Le pojdita z nami, nas bo več! Odkod pa sta?« Jože mu odgovori: »Jaz sem od Gorenje, moj tovariš pa je tam od Ribnice, iz Dolenje vasi!« »He, ne, jaz sem pa tam iz Ljubljane.« »Prav iz Ljubljane?« ga začudeno vpraša Jože, ker ni se tako mislil, da Ljubljančan ni za trudnik, kvečjemu bi bil iz ljubljanske okolice in bi znal rezati žito. »Ne, ne prav iz Ljubljane, iz Horjule sem. Glavan se pišem, odkod pa si ti?« »Iz Kovora pri Tržiču, če ti je kaj znano.« »Tam še nisem bil, pač se večkrat v bližini, z očetom sem delal v Brezjah in Mariji Pomagaj. Moj oče me je večkrat zaposlil, če sem bil bolan, dostikrat sem se prehladil in kar vso zimo kašljal. Domač se nisem mogel sel, pa sem se vedno zdrav.« »Ali pa pomagaj lipov cvet, ki tu ga ima kuhati, ali pa mamka boljša na Brezjah, nekaj je že pomagalo!« se je Jože z Glavanom pošalil. »No, fini fant si, ti moraš z nami!« mu reče Glavan. Jože in Brinar sta spravila toliko denarja skupaj, da sta plačala železnico in se peljala z ono grupo ljudi v Bridgeville. Tam so takoj tretji dan stopili v delo. ==XIX. Na delu pod zemljo== Že ob prvem uri dopoldne se je Jožetu in Brinarju pokazala prava prijateljska slika. Ko sta bila poslana iz glavnega rova v stranski rov, so iz tega prinesli na nosilkah dve delavca. Prvi je imel na desnem členku levo nogo popolnoma odtrgano, zavezana je bila z umazanimi cunjami. Pod kolenom so mu odrezali spodnje in gornje hlače. Na spodnjih hlačah, ki so bili iz opranega platna in domač tkanine, je razodevalo, da mora biti ponesrečenec v bližini Brinarja doma. Jože je Brinarju tudi na to opozoril, Brinar pa ni rekel ničesar, gledal je osupel in šel naprej po rovu, Jože pa za njim. Ko sta dospela do onega kraja, kjer jima je bilo odkazan delo, pravi Brinar Jožetu: »Ali kaj čutiš?« »Da, nekak žveplen duh je tukaj, kajne?« Medtem, ko sta se razgovarjala, je stopil človek v visokih škornjih in zakričal nad njima: »No, kaj je z vama? Ali mislita pričeti z delom? Tu ni časa za razgovore!« Utišnila sta, Jože in Brinar pljuneta v roke in zgrabila lopate ter hitela nakladati na kopano v hunte. Bila sta začetnika in take niso pustili do vrtaža. Dela sta, pridno delala, naredila sta več kot druga dva. Le v pljučih sta čutila neko prasketanje, sunk si bil pri vsaki večji vdihljaji. Zvečer, ko sta šla z šihta, pravi Brinar Jožetu: »Tu pa ne ostati, nezdravo delo je to, niti tobak mi ne diši. Zdi se mi, kakor da bi žvepleno vodo pil, taka usta imam.« »Hm, kaj hočeš, počakajva par dni, da prideva do najbolj potrebnega denarja, potem poiščeva kaj drugega.« Drugo jutro sta šla zopet na delo in zopet nakladala ves dan. Zvečer, ko sta šla domov, sta se seznanila z več Slovenci. Jože je skril svojo bol v srcu, vedel se je veselo in korajžno. Vzljubili so ga njegovi sodelavci, prvi dan ko je prišel mednje. Brinar je postal bolj otožen. Ameriko si je predstavljal drugače, spoznal je takoj, da ameriški kapitalisti bolj intenzivno izkoriščajo delovno moč, da ne poznajo človeka kot človeka, da ima pri njem vrednost le toliko časa, dokler daje skok od sebe in da se ga nato, ko nima več delovne moči in je slab, vrže na cesto kot odveč trošno. Spoznal je, da je v Ameriki življenje mnogo krajše, vse to mu je rojilo po glavi. Jože je to nasprotno skrival, zavedal se je pa tega bolj nego Brinar. Ko so sedeli krog mize, ni Jože toliko spraševal, semintam se je pohvalil in se delil indiferentnega, toda v njegovih možganih je delovalo, delalo neprestano. Njegovi sodelavci so ga smatrali za človeka, ki nima nobene zavednosti in ki hodi mimo dnevnih dohodkov. Rudar Glavan, ki je bil tam nekje od Horjula doma, pa je sodil Jožeta drugače in sklenil je, da se hoče z njim bolj razgovoriti. S tem namenom je sedel poleg njega. »Kako se počutiš tu pri nas v novi domovini?« ga vpraša. »Hm, povod je enako, človek sam sebe goljufati in nalaga, da je tam ali tukaj bolje, pa je povsod ena in ista.« »Kako misliš, to tu se vendar bolje zasluži kakor pa v stari domovini, ali ne?« »O da, tudi v stari domovini se za petdeset kron dobi več kot pa za deset, kaj ne?« mu Jože smeje odgovori. Glavan je hotel poznati Jožetovo notranjost ter ga nadalje vprašuje: »Ali si pri kakem društvu že vpisan?« »Ne.« »Pa bi pristopil k društvu sv. Barbare.« »Ne.« »In zakaj pa ne?« »Svetnike in svetnice rabijo oni, ki so si jih ustvarili. Delavec pa potrebuje drugih društev in organizacij brez svetnikov in svetnic, potrebuje vero v svojo moč, to jo potrebuje!« Glavan je Jožeta verno poslušal in potiral njegove besede. Brinar se pa oglasi: »Ej, Jože je brezveren! Nato prosi njega: »Ej, zato se ti tako slabo godi, še rad boš molil in veroval.« Jože se nasmeje, Glavan pa čaka, kaj mu odgovori; ker pa je molčal, mu pravi: »Nekoliko vere pa je potrebno.« »O seveda, kdor veruje — bo zveličan — kdor pa ne, bo pa pameten, torej kdor hoče biti zveličan, ta mora verovati — pa tudi v sv. Barbaro,« se je pošalil Jože z Glavanom. Glavan je Jožeta spoznal, da ima opraviti z zavednim delavcem. Videl je pa tudi, da je Brinar z indiferentizmom prepojen in da je dostopen za vsako pametno delo ter udan Jožetu. Ko so se razhajali, je Glavan povabil oba, naj tudi drugi dan prideta, da se še kaj pogovorijo. Tako sta Jože in Brinar hodila na delo v rudnik dan za dnevom. Pogovarjala sta se le redkokdaj o svojih ženah, zato je bilo premalo časa, ker so ju zaposlili predvsem dnevni dogodljaji in pa miselnost za kakšno drugo stalno delo, ker Jože ni nameraval ostati v rudniku, Brinar pa je vedno storil to, kar mu je Jože svetoval. ==XX. Dva svetova na ladji== Drugi dan sta dobili Lenčka in Marta nalog, da imata do treh popoldne vse pospraviti, ker se nato odpeljejo v pristanišče. »No vidiš, Lenčka, sedaj pa gremo za tvojim možem,« jo je tolažila Marta. »Kdo ve, če ga najdem. Bogve, kje se nahaja.« »Beži, beži, noben človek se ne zgubi, da bi ga ljudje ne našli.« »Toda kdaj ga najdem, to je tisto!« »Le potrudi se, Lenčka, čimdalje, tem slajša je ljubezen.« »Tolažim se neprenehoma —« »Saj ti ga ne bo treba iskati, Jože te že sam poišče.« Te besede so bile za Lenčko kakor od sončnega pekola rož hladen dež. »Ah, da bi se to res izpolnilo!« »Gotovo se bo, božja usoda bo zahtevala,« ji reče Marta. Popoldne so se odpeljali v pristanišče Cherbourg in se vkrcali na parnik »Berengaria«. Lenčka si je parnik že čisto drugače predstavljala, ona ni vedela, da se pri razred na parniku prav nič ne razlikuje od komfortnega hotela, mnogo dekorativnih stvari je videla, ki so daleč prekašale hotelske oprave. Radovedna pa je bila, kako se je Jože vozil na parniku, hotela je to videti. In že tretji dan, ko se je že malo udomačila na parniku, je skušala priti v tretji razred, ni pa vedela, kako bi to napravila. Izdala je Marti svoj namen. Marta je to hitro poskrbela, pokimala je nekemu uslužbencu in mu povedala, kaj bi rada. Uslužbenec jo je vodil po vežjih stopnicah dol v splošni prostor tretjega razreda. Lenčka je videla, da sta tudi na parniku dva svetova. Ogledovala je potnike in poslušala njih govorico, ki je pa ni razumela. Pri neki ženski, ki je sedela na svoji prtljagi in dojila šest mesecev starega otroka, druga dva pa, eden dve in drugi tri leta star, sta se pri njej igrala in se pogovarjala z materjo. »Mama, ali bomo kmalu v Ameriki — pri atku?« jo je vprašal starejši. »Kmalu, kmalu, le priden bodi,« ga je potolažila mati. Lenčka je slišala, da govore slovenski in je le še postala pri njej. »Od kod ste?« jo je nenadoma vprašala Lenčka. »Tam od Višnje gore, če veste kje je to.« »Imate gotovo moža v Ameriki, kajne?« »Je, že čez eno leto je tam, sedaj pa je poslal denar in pisal, da naj pridemo za njim.« »Težko je potovati z otroci,« ji reče Lenčka. »Težko, težko, pa kaj hočete, ko smo pa morali od doma.« »Morali ste?« »Seveda, dolga je bilo pri hiši toliko, da so nam jo prodali.« »Ste imeli gotovo nesreče, da ste se zadolžili?« »I seveda, v farovžu sem že star dolg prevzela, takrat ko sva se vzela, potem pa nekaj zaslužka ni bilo, pri štacunarju pa je dolg rastel, poginila nama je nato še krava, morala sem moko za otroke jemati od soseda in tako je šlo, dokler je šlo.« »Pa denar za potovanje v Ameriko?« »I saj veste, to je ostalo od prodaje hiše, saj so nam itak dali zanjo, kolikor so hoteli. Stodvajset kron nama je dal štacunar, s tem se je šel on v Ameriko.« »Pa vam je to kaj poslal?« »O da, saj on je dober človek, samo trpi veliko, v vsakem pismu piše, kako težko delo ima.« »Kaj pa dela, ali vam kaj piše?« »Tudi to piše, v rudniku je, to je menda nevarno in težko delo.« Pri tem si je Lenčka mislila, da bi le Jože preveč ne trpel in da ne bi del delati v kak rudnik. Dalj časa se je Lenčka razgovarjala z žensko. Potolažila si je tudi svojo srčno bol in se naposled poslovila od nje. Žena pa ji je rekla, naj se kaj pride, kadar ji bo čas dopuščal. Vsak dan popoldne, ko je imela Lenčka čas, je obiskala doli v tretjem razredu mlado mater, veselje pa je otrokom prinesla peciva. Otroci so se je privadili in vedno povpraševali, kdaj pride teta. Lenčki pa je to prišlo prav, ker se je s tem posvetom vsaki dan malo razvedrila. Tako so trajali s tem obiskih vseh devet dni na morju. Dosti je žena povedala Lenčki o svojem trpljenju. Pa tudi Lenčka je njej vse zaupala. Skubena žena je sama na Lenčki opazila, da trpi in spretno jo je znala tolažiti. Ko je nekoč Lenčka tarnala, da jo tarejo skrbi in neskončni dolgčas po možu, ji pravi žena: »Oh, gospa, ne imejte toliko skrbi, vi ste mlada, polna življenja in kar je glavno, nimate otrok!« »To je, vendar pa težko prenašam!« »Privadila se boste že vsega. Ljudje, ki so obsojeni iti za kruhom, imajo mnogo trnjevih potov, preden pridejo na gladke steze. Vam pa je življenje odprto, še upanje imejte.« »Hm, bomo videli, če bo jutri kaj časa, vas pa obiščem. Pravijo, da pridemo jutri na večer v pristanišče.« »Tudi jaz bi bila rada že na cilju. Sem že kar okamenela v tej podvodni ječi.« »Zbogom, gospa,« in Lenčka je smuknila po stopnicah navzgor. Drugi dan proti poldnevu je gospod konzul naročil Lenčki, naj spravi vse v red, ker se proti večeru že izkrcajo. Lenčka je Marti to sporočila in jo prosila, da mesto nje par ur popoldne vse potrebno uredi, ker bi rada še enkrat obiskati ono ženo v tretjem razredu. Lenčka je vse pospravila kar je bilo v kabinah, ki so bile konzulu na razpolago. Več otroških stvari, za katere je vedela, da ne bodo več rabile, je zavila v papir in nesla otrokom one žene v tretjem razredu. Ko je bila že gotova, je urno skočila po stopnicah v morske katakombe. Otroci so jo že od daleč zagledali in klicali: »Teta, teta pride!« »Še pred večerom smo v pristanišču! Kmalu smo rešeni. Naš gospod nam je naročil, naj vse pospravimo,« je Lenčka pripovedovala ženi. Medtem pa sta se oba otroka obesila in jo vlekla k tlom tako radostno, kakor da bi res bila teta. Lenčki pa so od radosti zaigrale oči v morju solz. Razdelila je jima, kar je prinesla seboj. »Hvala vam lepa, gospa. Veliko ste mi olajšali to dolgo potovanje.« Tudi te njene, vase tolažilne besede so bile zame kakor kapljice na izsušeno zemljo in iz katere črpa hrano vsa roža. Upajmo, da se še kdaj srečamo v življenju.« Tako ji je rekla Lenčka, nato pa se je prisrčno poslovila. Zamolkli glas parne sirene je Lenčko zbudil iz njenega premišljevanja in ji naznanil, da se bliža nova domovina, ki ji je zbrala njen ljubljeni mož Jože. Bila je polna utuh, mislila je, da jo Jože na obali čaka in jo vroče pritisne na svoje prsi in poljubi. Ali bila je to le iluzija. Ko se je parnik ustavil ob pomolu in so se izkrcali, so sedli v avto in še to stalno na peronu železnice, ki jih je prav tako naglo odpeljal v Washington. Od tam pa zopet v avto in v hotel. Vse je šlo z neko naglico, ki je Lenčka ni znala slediti. Šele po par dnevih je pričela razmišljati, kje se nahaja. ==XXI. Veselo pismo== Brezskrbno je je prešel mučiti dolgčas, dan za dnem je vedno bolj trpela. V njenem srcu je zavladal obup. Mučili jo je nemir, a znala ga je skrivati. Nihče ni vedel, koliko trpi. Počasi je pričela veneti. Obledele je, kakor cvet brez solnca. Njeno trpljenje ni hotelo ponehati. Vedno globlje je jo je zbodalo v srcu. Preteklo je že šest tednov. Vroč avgust je vso konzulo družino izvalil v kopališče, le Marta in Lenčka sta ostali doma, da v tem času prečistita stanovanje. Lenčka je postajala od dne do dne bolj otožna, jela je posedati in pri tem zatopljena zrla v tla. Marta jo je večkrat skušala spraviti v dobro voljo in največkrat se ji je to posrečilo, vendar pa vedno redkeje. Zvečer sta sedeli na balkonu in Marta je listala koledar, ki ga je prinesla se s seboj. Neki torek pa Marta vrže koledar na mizo in skoči k Lenčki, jo prime krog vratu: »Ti draga, jutri je tvoj god, pa nič ne poveš!« Lenčka se obrne proti Marti: »Da, moje mame god je in moj. Mati mi je na ta dan vsako leto spekla potico. Res črna je bila, vendar slajša od bele v tujini.« Ko sta tako kramljali, zapoje nenadoma hišni zvonec. Marta, ki je bila bližje vrat, gre odpreti. Pismonoša jo vpraša po Heleno Poznik, Marta pa vzame pismo in urno steče k Lenčki: »Joj, mogoče je Jože pisal.« Ko pa pogleda pisavo, vidi, da ni njegova. Urno odpre pismo in prvi pogled pade podpis. Podpisana je bila Alfreda. Nato pa čita: »Draga mi prijateljica Lenčka! Upam, da te moje pisemce dobi. Obenem ti naznanim, da se nahajamo čili in zdravi, tako tvoj mož Jože kakor tudi jaz ter težimo, da prideš k nam prej ko mogoče. Posebno pa želi to tvoj mož. Sporoči, kdaj prideš, da te počakamo. Do tedaj zdrastvuj! Alfreda. (Po naročilu Tvojega moža.)« Lenčka je ostrmela in ni vedela ali naj verjame svoji sreči. Kmalu pa se je zavedla, rdečica jo je po licih oblila, čutila se je močno in pričela popravljati svoje stvari za odpotovanje. In zvečer, ko se je vrnila konzulova družina domov, je gospej takoj sporočila, da odide v svojem možu v Pittsburgh. Lenčki je življenje in odtoklo. Pohitela je v pisarni urad in oddala brzojavko na Alfredo, da sta »takoj odpelje v Pittsburgh«. Marta je imela polne roke dela, pomagala je Lenčki in jo spotoma tudi učila, kako naj potuje. Skrbela je zanjo in vesela je bila, da je že vse to uploklo, ker je Lenčki vedno pripovedovala. Težko sta se ločili, vendar pa sta bili obede veseli. Pred odhodom jo je Marta poljubovala, kakor da bi bil to njen otrok. Naposled ji Marta pravi: »Saj se bomo še videli, mogoče prej, ko jaz mislim!« Lenčka je nekako začudeno pogleda: »Videli?« »Da!« »Kako to?« »Imam pač tak vtis, moja slutnja se vedno izpolni.« »Vesela bom, če se res še kdaj vidiva!« Tudi Marta in stisne ji še enkrat roko. Lenčka se je nato odpeljala in še dolgo je gledala pri oknu ter mahala z robcem v slovo … ==XXII. Svidenje== Nedelja je bila, solnce se je že navsezgodaj smejalo; na tovarniških dimnikih so se kadnice strelovodov svetile, dimniki pa so bili zaviti v črn prah, ki se je v valove lesketal. Jože se je prejšnji dan udeležil, da vstane zarana in gre ven, ven, kjer pleše solnce po zeleni zemeljski odeji. Jože je rad hodil po polju in užival življenje, prirode okoli sebe. V Ameriki je bele spoznal, kakšno bogastvo tu v naravi, ki daje in gledal zlato klasje in bil je vesel kakor še dolgo ne. Ni pa sam vedel od kod to veselje, čutil je še kako boli srce, da nikoli ne polotila roke nanj. Sklenil je, da ostane ves dan zunaj in se vrne le proti večeru domov. Ko je gledal vzhajajoče solnce, tedaj je dejal sam pri sebi: »In bo! Bo izšlo solnce tudi za nas, solnce svobode!« Tako je Jože filozofiral in šel naprej po polju, pri tem pa se ni zavedal, da je bil že daleč. Oddaljen od svojega kraja je nenadkrat začul glasove godbe, ki so prihajali iz gostilne, do katerega je bilo še kaka milja. Jože je šel naprej v smeri godbe, kakor da bi ga nekaj tja vodilo. Ko je bil oddaljen še kake četrt ure, se mu je zdelo, da je vse bolj zagnetičen, tako in je vleko tja. Nevede je pospešil korake in že je bil tam, kjer so ljudje rajali, se zabavali in popivali. »No, zakaj bi ne šel mednje?« se je vprašal Jože. Na tej veselici je bilo več sto ljudi, cele družine so sedele krog miz in po travi v večjih in manjših skupinah. Tudi Jože je iskal, kam bi prisedel, da ne bi bil sam, da bi se lahko razgovarjal. Od daleč zagleda mizo, pri kateri so sedele same tri osebe, mož in dve ženski. Hipno je sklenil, da tja prisede. Ko se je približal na kakih petnajst korakov, je nenadoma ostrmel in vzkliknil: »Joj, ali je to mogoče, Lenčka in Alfreda!« Niso ga opazili, bili so v pogovoru med seboj. Jože je že stal tik mize, ko ga uzre Alfreda in glasno zavpije: »Jože!« Komaj se je Lenčka ozrla, so se Jožetove roke že oklenile krog njenega vratu in že so se ustnice spojile v dolg poljub — predno je mogla Lenčka spregovoriti besedico. Šele tedaj je pozdravil Alfredo in se predstavil njenemu bratu. »Si dobil pismo?« ga vpraša Alfreda. »Ne!« »Odposlala sem ga včeraj in ti naznanila, da je Lenčka pri meni.« »Mogoče me čaka doma, šel sem zgodaj z doma.« »Kje, kje je tvoj dom, kje si doma?« ga vpraša Lenčka. »Kje je moj dom, glej tam kot tvoj,« se pošali Jože. »No, seveda,« se oglasi Alfreda smeje. »Nisem tako mislila, kje si, kje se držiš, kje si v delu?« »Ne daleč od tu.« Jože je pričel razkladati, kako je prišel v Ameriko in kaj vse je doživel. Brat Alfrede ga je pazno poslušal. Jože se mu je dopadel in njegovo prostodušno pripovedovanje je napravilo nanj izredno dober vtis. Ko se je Jože nato z Lenčko razgovarjal, se je brat Alfrede nagnil do sestre in zašepetal: »Fin dečko je to, ta se bo kmalu udomačil v Ameriki.« »Saj sem ti pravila od njega, da je to zlat značaj!« »Ne bi si mislil.« »Ti mu moraš poskrbeti kako delo pri sebi.« »Bomo že kaj poiskali,« ji pravi brat. Dolgo v noč so še sedeli in se razgovarjali. Lenčka in mlada kriti svoje sreče, da sedi z Jožetom po tako dolgem času zopet skupaj. Tisti večer Jože ni šel na svoje staro mesto. Povabila sta ga Alfreda in njen brat, da je šel na njihov dom. Tudi doma so se dolgo pogovarjali. Naposled je Alfredin brat rekel Jožetu, naj kar ostane pri njih, da v par dneh že najde delo v jeklarni. Jože pa mu je dejal, da ima prijatelja, ki ga nerad zapusti, ker sta si usodo tako bratsko delila, da bi ga za enkrat težko pogrešal. Intenzivno se je to jako dopadlo, da se Jože tako toplo zavzema za svojega prijatelja in rekel mu je: »No, enega bomo pa tudi še spravili pod streho.« Lenčka se je pri teh besedah privila Jožetu. Drugi dan je Jože ostal na stanovanju. Lenčka in Alfreda pa sta ostali doma. Pogovorili so se o doživljajih, ki so jih doživeli ta čas, odkar se niso videli. Lenčka pa se je sukala krog Jožeta kakor lastovka krog gnezda. Opoldne je Alfredin brat prišel domov in komaj je odprl vrata, je vprašal, če je Jože že tu. »Še je tu, nismo ga pustile, da bi šel na delo v rudnik,« mu pojasni Alfreda. »Prav tako!« »Ali si mu mogoče dobil že kako delo?« »Doba lahko pričneta takoj jutri!« »To je pa dobro, ne bo ti žal!« Inženir je stopil v drugo sobo, kjer je uzrl Jožeta. »No, tako jutri lahko pričneta oba.« »Tako, tako, lepa hvala!« »Danes popoldne se peljite do rudnika in na večer lahko s prijateljem vrneta,« ga pouči inženir. Lenčka mu pa pravi: »S teboj grem, da vidim, kje si bil.« »Prav, le drži se ga, da se še enkrat ne zgubi. Na moža je treba paziti,« se je pošalila Alfreda. »Da, tako je, mož je božji dar in kdor ga da izgubi, nebesna zgubi,« se je tudi Alfredin brat šalil z Lenčko, ker je bral z njenega obraza, kako srečna je bila. Začudeno je Brinar obstal na vratih, ko je prišel iz rudnika domov in zagledal Jožeta in njegovo ženo, ki sta ga čakala. Ni hotel besede, Joža sam mu pravi prvi: »Po tebe sva prišla. Kar hitro pospravi svoje stvari, potem pa gremo.« »Kam vendar?« »Boš že videl,« mu odgovori Jože. Brinar se je bal, da bi Jožeta zgubil, ves njegov up je bil v njem. »Kaj gremo res drugam?« »Da, da. Tu ti je moja žena in s to greva, kar hitro pospravi!« Brinar je videl, da ni šala in takoj povezal, kar je imel, nato pa so odšli. Vsi trije so skupaj in se pogovarjali. Jože je Brinarju pripovedoval, kje bosta odslej delala. Brinar je bil ves srečen, samo da ne bo treba več delati pod zemljo, kjer ni sonca. Lenčka je bila zadnja za njima. Pred majhno delavsko hišico so se igrali otroci. Ko so bili mimo, jih ugleda desetletna deklica in zakliče: »Mama, mama — teta, teta!« Mati pogleda in spozna Lenčko, ki sta se vozili skupaj na parniku. Žene so se vse srečne pozdravile, otroci pa so se vrnili krog Lenčke in bili so vsi srečni in veseli. Jožeta je tako omamilo, da je gledal ta prizor kakor očaran. »Glej no, kako jo radi imajo, kakor da bi bili njeni,« je rekel Brinarju, ki se mu je to tudi dopadlo. Po kratkem so se poslovili in šli do glavne ceste, od tam pa so se odpeljali na novo mesto. ==XXIII. Da le nismo pod zemljo…== Drugi dan sta šla Jože in Brinar v jeklarno na delo. Jožeta ni nihče poklical, vajen je bil težkih železnih del. Brinar pa mu pravi: »Samo, da nismo pod zemljo, kjer vsako minuto preži smrt nate!« »Povsod je eno in isto, rudniške nesreče podajajo roko plavžarskim in obratno,« mu pravi Jože. »Hm, bog daj nama srečo!« je pripomnil Brinar. Jože je bil dodeljen k stiskalnici, ki je spajala pogon valjarne, Brinar pa je bil za pomagajoč pri parnem kladivu. Jože se je takoj udomačil, medtem ko je bil Brinar bolj nesrečen. Drugi dan ob deseti uri dopoldne je mislil Brinar, da je tretjič, utrgal pa se je skrbec, ki je nosil petsto funtov težko kepo razžarega železa. Dva delavca sta bila do kolen zasrčena, tretji pa je izginil, padla je nanj žareča kepa in ga spremenila v prah in dim. Brinar je prebledel in rekel sam pri sebi: »In vendar ima Jože prav! Tudi tu ne počiva smrt!« Tretji dan je letela skozi valjar dvajset čevljev žareča tračnica, zadela se je ob verigo, dvignila, šla iz svojega navadnega tira in oplazila pet delavcev, dvema zlomila hrbtenico, enega usmrtila po vratu, da mu je glava odletela v kanal in tok vode se je pordelil, glavo pa vzel s seboj. Četrtemu, ki je bil zaposlen v laboratoriju in v momentu se je mimo, mu je nad komolci odbilo obe roki. Tekočina, ki jo je nosil s seboj, ga je ožgala po obrazu. Brinar, ki ni bil daleč, je slišal besede ponesrečenca: »Jož, moje oči!« Brinar je začudeno gledal: »Moje oči!« Odbilo pa mu je roke! Ponesrečenec je v nekaj sekundah padel na tla, iz ust so se pokazale rdeče pene, nato pa so ga odnesli. Zvečer, ko sta šla z Jožetom domov, mu je pripovedoval Brinar, kaj vse je videl čez dan, nazadnje mu pa pravi: »Tu ima smrt prav bogato žetev!« »Kaj pa si mislil! Kapitalizem ne pozna nobenih varnostnih naprav za delavca, on pozna samo varnost za svoj kapital. Povsod je enako, dragi moj. Človek mora biti tu v Ameriki še bolj kot v stari domovini sam zase odgovoren.« »Je res tako, kot praviš ti.« »Da, tudi goreče kače so hude!« Jože in Brinar sta se privadila kraja, Brinar pa tudi plavžu. Brinar je stanoval pri Jožetu. Lenčka pa je skrbela za oba. Jožetu je bila dobra in skrbna žena. Čez eno leto je tudi Brinarjeva žena prišla za njim in živeli so prijateljsko ves čas. ==XXIV. Nazaj v star kraj== Lenčka je večkrat materi poslala kake dolarje, mati pa od tega ni ničesar porabila, temveč hranila vse za Lenčko, ki jo je toliko ljubila. Za Brinarja pa je bil Jože vse. Nikoli ni niti v svoji družini storil kaj pomembnega, da ne bi prej vprašal Jožeta. Preteklo je že deset let, ko dobi Lenčka uradno obvestilo od sodišča, v katerem ji naznanja, da je njena mati umrla in jo imenuje za dedinjo in da po formalnem ureditvi lahko razpolaga z materino zapuščino. Ko je Lenčka to prečitala, se je jela oprijemati neka žalost, ki pa se je stopnjevala od dne do dne. Lenčkine domotožje je bilo vedno hujše. Jože je to opazoval, bolelo ga je, nekega dne pa ji pravi: »Veš kaj, draga ženica, sklenil sem, da se preseliva v staro domovino. Nekaj denarja imava, dom tudi, bodeva že kako živela!« Lenčka mu pade po teh besedah krog vratu in ga poljubi. V soboto zvečer je Jože Brinarju sporočil, da bi zelo rad videl, če mu je mogoče, da napravi v nedeljo skupaj izlet in da bi se zopet enkrat razgovarjali z njim. Brinar je Jožeta poznal in takoj je sklenil, da pride Jože s kako izredno novico, zato je komaj čakal drugega dne. In res je Brinar ni motil. Brinar in njegova žena sta bila vedno vesela, kadar sta bila v družbi Jožeta in Lenčke in tako tudi to nedeljo. Kmalu, ko so prišli na mesto, je Jože Brinarju povedal svoj namen. Tudi v Brinarju je tlelo neko domotožje, še bolj pa v njegovi ženi. Ko se Jože Brinarju razloži svoj namen, da se hoče preseliti nazaj v staro domovino, je Brinar po nekoliko pomišljenih dejal: »Če gresta vidva, tedaj grem tudi jaz.« »Toliko sem že prihranil, da rešim doma bajto in si nabavim nekaj živine. In kdaj pa misliš, da bi odrinil?« »Kako hitro bom vse potrebno uredil.« »Dobro, tudi jaz grem takoj na delo.« Lenčka in Brinarjeva žena sta bili s tem zadovoljni, kar sta se moža pogovorila. Brinarjevi otroci so že odrastli iz večjih skrbi. Lenčka pa je imela edinega sina, ki je imel tudi že deset let. Hladen veter je pihljal, ko sta stala družini Jožeta in Brinarja na krovu parnika »Marta Washington« Avstro-ameriške proge in čakala, kdaj se pokaže obala stare domovine. Zahajajoče solnce se je nagibalo proti zatonu in se poslavljalo z zadnjimi žarki. Jože in Brinar sta opazovala te čarobne prizore in bila sta oba dobro razpoložena. Mrak je nastal, v daljavi pa so se jele pojavljati lučice in konture obali so se jele dvigati. »Vidiš Janez, tam tisto svetlobje luči — to je svetilnik tržaške luke,« mu pravi Jože. »Misliš?« »Da, kmalu smo tam, do desete ure ponoči smo že v Trstu, smo že doma, doma v naši stari domovini!« Nekako harmonično so te besede vplivale na Brinarja, ki je šele zdaj občutil pravo domotožje. »Kdo bi si mislil, da se prav čez deset let zopet vrnemo v domovino, rojstno domovino,« je rekel Brinar Jožetu. »Kaj hočeš, vsi imamo enako pota, vsi tisti, ki nas usoda peha za kruhom, imamo enake steze; kdo ve, ko se razideva, če se zopet ne srečamo na kakih novih potih!« Sirena parnika je milo rezko zatulila. Jožeta in Brinarja je zbudila iz zatopljenega kramljanja. Lenčka se je pristopila k Jožetu in rekla: »Trst, Trst, v Trstu smo, doma smo, v naši pravi domovini smo, Jože!« Jože in Brinar se ozreta, pred njima se je svetilo tisoč luči. Stroj parnika so nehali stokati, oddahnili so se od dolge poti in ladja je počasi nabirala, se večerno ustavila pred čakajočo množico izvozkov. Dva dni so ostali v Trstu, potem pa so se odpeljali. Brinar s svojo družino čez Kras proti Ljubljani in Jože proti Gorici na Gorenjsko. Popoldne se je bližal Julijskim Alpam, ki so ga pozdravljale in že proti večeru je vlak prispel proti Bledu. Tam sta Jože in Lenčka sedela na desni pri oknu in zrla na vrhove Karavank, ki jih je zlato zahajajoče solnce. Ko pa so Karavanke zagledale Jožeta in Lenčko, so jih pozdravile in oba pokarale: »Kje sta hodila toliko časa, zakaj sta zapustila zlato domovino?« Jože in Lenčka sta se tega sramovala, oba pa sta obljubila, da ostaneta poslej zvesta Karavankam, zvesta domovini. S to obljubo sta stopala v svojo rojstni kraj. Jože je prišel na Lenčkinem domu gospodariti, popravil je hišo in prikupil se nekaj sveta. Z veseljem je delal in šlo mu je vse dobro izpod rok. Lenčka je gospodinjila v zadovoljstvo vsem. Ljudje so po vasi oklicali lepe vesti: To je, v Krišljevih pečenekih in kako bogati! Mnogo je bilo med njimi ljudi, ki so zavidali Jožetu vse to. Ta stara Šavrna, nekdanja prijateljica Lenčkine matere, bila druga mnenja. Mnogo krat je rekla sosedam: »I kaj, če imata danes nekaj, saj sta to trdo prislužila!« Sčasoma pa je Jožeta najbolj mrzil župnik, to pa zato, ker se Jože ni menil zanj, zlasti pa še radi tega, ker Jože ni hotel pri pobiranju za nov zvon prispevati ničesar. Nekoč je dejal župnik zlim kličarjem: »Američana pa naj s kovan zvon ne bo pel!« Tako je pov vidrnil. Od takrat so Jožeta še bolj mrzili. Jože pa se zato ni niti najmanj menil. Soseda Sadara je bila sama, imela je kravico, ki jo je krmila in par litrov mleka je vsak dan odprodala ter se s tem živela. Pa ji je poginila krava. Od tedaj je hodila krog svoje bajte vsa potrta. Jože in Lenčka sta vse to opazovala, in nekega dne stopi Jože v sobo k ženi: »Mama, le napravite se, greva v Radovljico.« »V Radovljico, po kaj?« »Danes je semenj, tam kupiva kravico.« »Oh, kaj pa mislite, saj nimam toliko denarja!« »Bova že dobila, kar napravite se!« ji reče Jože. Tam sta kupila Lisko, Jože pa jo je plačal, nato ji je rekel: »No, le ženite jo domov, mislim, da bo dobra!« Ženica je bila vesela in zasukala se je, kakor da bi ji štirje križi padli s pleč, gnala jo je domov in pred njo je poganjala v hlev, je bila v izbo po blagoslovljeno vodo in jo poškropila z besedami: »Bog vas sreč!« Kmalu se je po vasi okoli razneslo, da je Poznik Sadari kupil kravo. Nastala sta dva tabora. Nekateri so imeli Američanca za dobrega človeka, drugi pa za brezverca, ker niti v cerkev ne gre. Pa tudi ženski svetom sta bila dva tabora. Nekatere so Lenčko spoštovale, ker je bila zelo dobra napram revežem. Druge pa so ji zamerile, ko ni za novo majnico Marijo hotela nič prispevati. Jožeta so videli sosedje večkrat v Tržiču na delavskih shodih in prireditvah. Malokdaj je bilo, da ne bi bila tudi njegova žena z njim. Sosedje so mu priredili priimek »Rdeči Američanec«. Nekatere cerkvene pa so se pokrižale in pri tem dejale: »Bog navaruj!« Minilo je štiri leta. Jože in Lenčka sta se lepo udomačila, za ljudi, ki so imeli za nju slabe besede, se pa nista menila. Oni, ki so videli v Jožetu in Lenčki dva odkrita in dobra človeka, so pa komaj čakali, da je prilika nanesla, da so se mogli z njima razgovarjati. Prišle so občinske volitve. Neki večer pridete trije možje k Jožetu in mu sporočijo, da bi radi videli, če bi prevzel tudi on kandidaturo. Jože jim je odgovoril, da tega ne stori, pač pa, ker je v njegovi moči, bo pomagal z agitacijo za delavsko listo. Zavedal se je, zakaj ni sprejel kandidature: mislil si je, da stvari veliko več koristi, če govori na shodu kot volilec in ne kot kandidat. Jože je imel prav. Na shodih, kjer je nastopal, je napravil silen vtis na zborovalce. Ko je tako jasno razlagal socialistični načeli, je zbudil splošno pozornost. S tem si je pa tudi pobesnil sovraštvo župnika in njegovih pristašev. Toda, to Jožeta ni najmanj motilo, temveč je še povečal svojo agilnost. Tudi župnik je prišel nekoč na njegov shod in mu zaklical: »Kdo bo šel z vami, z brezverci!?« »To dobro vemo, da vi ne! Emancipacija delavcev mora biti delo delavskega razreda samega! Vi pa ste eden tistih stebrov, na katerih kapitalizem oziroma današnji krivična družba sloni!« ==XXV. Pred viharjem== Janez Brinar si je svoje posestvo dokaj uredil, poplačal je dolgove pri štacunarju in v farovžu. Kadar pa je imel kaj posebnega, kar se ni mogel sam takoj odločiti, se je peljal k svojemu prijatelju Jožetu na Gorenjsko. Vesel je bil vesel, kadar sta prišla skupaj. Pa tudi Jože in Lenčka sta rada videla, če jih je obiskal. Posvetovala sta se o marsičem. Tako je tudi leta 1914, meseca julija, Brinar obiskal Jožeta. Prvo vprašanje Jožeta je bilo: »Ali si že kaj slišal? Pripovedujejo, da bo vojska!« »Prej ali slej prav gotovo!« pravi Jože. »Kajne, zaradi umora prestolonaslednika v Sarajevu.« »Tudi če bi to ne bilo, bi moralo do tega priti, ker se vse države tako oborožujejo.« »Kako to!« »Kako to! Ker se bije svetovni industrialni kapitalizem med seboj. Kronane osebe igrajo tu le neposredno vlogo. Tako je!« »No, midva se bova več prizadela, saj sva ameriška državljana.« »Kaj misliš, da to ni mogoče, da tudi Amerika ne stopi v vojni meti? Drugo pa je to, da pravzaprav nisva več Američana, temveč avstrijska dezertarja, le to je, da tega noben ne ve, da so najini ameriški državljanski papirji le potekli. Saj veš, taki prijatelji se pa vedno najdejo, da te izdajo.« »Da, da, slabih ljudi je vedno več kot dobrih,« je resni pripomnil Brinar. Medtem je Lenčka pripravila kosilo in Brinarja povabila, naj sede za mizo. Jože in Brinar sta se ves popoldne kramljala, na večer pa se je hotel Brinar odpeljati domov, toda Jože ga zadrži: »Ostani tu do jutri zjutraj, jutri popoldne se peljem s teboj do Ljubljane, imam tam neko opravilo, na večer se pa vrneva vsak na svoj dom.« Brinar se ni pustil dolgo prigovarjati, kajti doma je žena rekla, da mogoče ostane pri Jožetu več kot en dan. Proti večeru sta sklenila, da gresta v Tržič v gostilno, da se malo razvedrita in slišijo kaj ljudstvo govori. Ko so prišli v Tržič, so zavili v neko staro purgarsko gostilno, ki je bila precej zasedena, vendar pa je bilo pri mizi v kotu, ki je bila belo pogrnjena, še prostora za tri osebe. Jože stopi tja, pozdravi in prosi za dovoljenje, nakar so gostje pokimali, da lahko prisedejo. Pri mizi so sedeli: tovarnar neke usnjarske, trgovec, lekarna, povestnik kužne in višji uradnik predilnice. Pogovarjali so se seveda o vojski. Govorili so nemški. Vsi so bili navdušeni za vojno. Lenčka in Brinar sta se pogovarjala o domačih stvareh, Jože pa je sledil pogovoru svojih sosedov krog mize. Najbolj vnet je bil uradnik predilnice, ki je vedno poudarjal: »Naš presvetli cesar bo gotovo pravilno ukrenil in Srbom napovedal vojsko!« »V treh tednih jih zmeljemo, to pastirje, ki naših kanonov še ne poznajo!« se je oglasil lekarnar. »Kaj topovi! Ampak naše število pušk, niti šteti ne znajo do toliko, kolikor ima naš presvetli cesar pušk,« vpada fužinar vmes. Predilniški uradnik se majstetno obrne proti onima dvema. »To še ni vse, gospodje! Ne smemo pozabiti na naše oficirje, njih inteligenco in vojaško sposobnost napram Srbom, ki niti pismenih oficirjev nimajo. Ali jaz sem kar vesel, če pride do vojne. Naši izkušeni presvetli cesar bo tudi gotovo izvršil. Kaj pravite pa vi, gospod?« »Hm, kaj naj porečem. Če bo ljudstvo za to, potem bo gotovo nastala vojna!« mu odgovori Jože. »Kaj se pravi to, če bo ljudstvo zahtevalo? Ako bo naš presvetli cesar dal ukaz, gremo vsi kot mož na Srbe in to brez obotavljanja,« mu odgovori fužinar. Jože se nasmehne. »Gospod, vi govorite o tem, ker ste še v letih; vam ne bo treba vzeti puške na ramo in svojcev zapustiti.« »Hm, ampak koristil bom vojni. Moja fužina preuredi za izdelovanje municije in to je tudi veliko.« »Tudi to je prispevek k vojski, ki pa je seveda dobro plačan,« mu pravi Jože. Živahno govorjenje je nastalo pri omizju, temu povod je dal Jože, ki je pobijal patriotizem onih, ki jim je nosil dobičke. Delavci pri drugih mizah so pa bolje prisluhovali in Jožeta občudovali, kako spretno je pobijal gospodo. Predilniški uradnik Hartnagel potreplje Jožeta po rami. »Mi vsi smo: Für Gott, Kaiser and Vaterland. In vi, če boste tako sprehen, vam oblečejo hlen!« Pri teh besedah sune Brinar Jožeta pod mizo, češ, naj ne govori tako. Še dolgo so se razgovarjali, vsa vnema za vojsko je v Jožetu naproti strani so sedeli pri mizi štirje tovarniški delavci in eden od starejših jim pravi: »Glejte, če bi bili vsi taki kakor oni tam, potem tudi presvetli kajzar ne bi mogel ničesar ukazati!« »Bodi tiho, da te kdo ne sliši!« ga opozori poleg njega tovariš. »E, kaj, tam oni gospod ima prav,« mu ta odvrne. Delavci so postali vedno glasnejši, Jože, Lenčka in Brinar so se poslovili in odšli domov. Pri mizi je nastala tišina, naposled se je oglasil Hartnagel: »Gefährliche človek, kajne?« Ostali so le tiho pokimali, tovarnar usnjarske pa je po dolgem molku dejal: »Bomo že poskrbeli, da ne bo gefährlich!« V gostilni je nastala megla cigaretnega dima, da si komaj razločeval ljudi. Alkohol je osvojil možgane in se z njimi po svoje igral. Razen štirih delavcev je bilo vse navdušeno za vojno, in to tako, da so nastali dve skupini, ki sta se zunaj na cesti pričeli pretepati. Ko so Jože, Brinar in Lenčka prispeli domov, so se še dolgo v noč pogovarjali. »Pozno je že,« pravi Jože. »E kaj, saj je jutri nedelja, bomo pa malo dlje poležali.« »Tako je,« je pripomnil Brinar. Drugo jutro je Lenčka vstala kakor druge dni in odšla v Tržič, da kupi meso za kosilo. Jože in Brinar sta še spala in Lenčka ju ni budila. Ko je prišla v Tržič, vidi vroče ljudi pred občinsko pisarno, ki so se gnetli pred velikim lepkom. Od daleč je pogledala, ni pa videla, druga kar naslovi, ki se je glasila: »Mojim milim narodom!« Srečala je soseda, katerega je vprašala: »Kaj pa je novega, ko se tako drenajo?« »Vojska je napovedana in v štiriindvajsetih urah morajo vsi obvezanci iti k svojim polkom.« Lenčko je strel mraz, hitela je v mesnico po meso, da pride s to novico čimprej domov do Jožeta in Brinarja. Doma je bila takoj v sobi: »Jože, Jože, splošna mobilizacija je napovedana! Vstanita!« Jože in Brinar sta takoj vstala, se oblekla in drug drugega vprašala: »Kaj sedaj?« Šel je nekajkrat po sobi goridol, nato pa dejal: »Popoldan se odpelješ in grem s teboj do Ljubljane in čez noč ostaneva v Ljubljani, da vidiva, kaj in kako se bo to razvijalo.« »Dobro,« pravi Brinar. »Sam sem radoveden, jutri na večer se pa odpeljem domov, da žena ne bo imela prevelikih skrbi, kaj se men.« Jože in Brinar sta takrat po Ljubljani, največ sta se zadrževala krog kolodvora in gledala, kako odhajajo vlaki z vojaki. Dosti jih je bilo, iz katerih je Jože bral z obrazov skrb, ne več pa takih, ki so bili že hripavi od ukranja in petja vojaških pesmi. Med vsem je razlegal najbolj kasarniska himna kranjskih Janezov: »Regiment po cesti gre in moj Janez raven je …« Jože se je obrnil proti Brinarju: »Tole veselje se bo kmalu poleglo.« »Tudi jaz mislim tako,« mu de Brinar. Pa zopet so zarohneli kripavi glasovi: »Moj fantič je zrajtarja, pa nima nobenega krajcarja …« Žene z otroci v naročju so si brisale lica in materam se je poznalo na ustnicah, da so prosile boga za svoje sinove, da bi vrnili se živi in zdravi. Vme je bilo več starih devic, ki so delile vojakom aluminijaste svetinjice. Bile so Marijine device s pobožnimi trakovi okrog vratu … Vse to je Jože opazoval in si ustvarjal svojo sodbo. V ljubljanskih cerkvah so molili za presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in za njegovo zmago nad Srbi. ==XXVI. V kripnih== Jože in Brinar sta se drugi dan na večer vračala domov. Jože na Gorenjsko, Brinar na Dolenjsko. Oba sta si žvižgala iste melodije postajah, hripave petje: »Regiment po cesti gre …«. Vmes pa jok mater, žena in otrok. Peljal se je do Radovljice, kar je že Lenčka pri odhodu povedala. Ko je dospel vlak na radovljiški kolodvor, ga je tam čakala Lenčka. Jože je ni uzrl, ko ga je ona nenadoma prijela zadaj za roko. »Kako, da si prišla?« jo je Jože začudeno vprašal. Lenčka vzdihne in pravi: »Nujno te imam v važni stvari obvestiti!« »Kaj pa je takega?« »Žandarji te iščejo, bili so že trikrat danes pri nas. Oni lopovi sinoči so te gotovo denunciirali!« »Vse je mogoče,« ji Jože mirno odgovori. »Kaj naj storim, pri njih se oglasim, da izvem kaj hočejo.« Lenčka je bila v velikih skrbeh. Molče je stopala poleg njega. Blizu doma ji je dejal Jože, naj gre kar domov, on pa se oglasi na orožniški postaji. »Če te pa tam obdržijo, kaj pa potem?« »Bolje je, kakor pa da me potegnejo ponoči iz postelje!« In res jo je mahni Jože naravnost v Tržič na orožniško postajo. Ko je prišel do stražarja, mu pove svoje ime, se ta ni nič razgovarjal z njim, temveč mu je takoj napovedal aretacijo in ga privedel na postajo do prihodnjega vlaka, s katerim so ga eskortirali v Ljubljano. Drugo jutro so ga zaslišali in vprašali v kaki družbi se je nahajal prevečeranjim in kaj je govoril v tej družbi. Nato pa so ga zopet zaprli. Jože je bil brez nadaljnjega štiri dni zaprt. Četrti dan pa je bil zopet poklican, a ko je stopil v preiskovalno sobo, je ugledal Brinarja. Strogi gospod se je obrnil proti Brinarju in ga vprašal: »Ali poznate tega tu?« »Poznam,« odgovori Brinar. »Od kod ga poznate?« »Poznam ga že dolgo; bila sva skupaj v Ameriki.« Kratko je bilo to zaslišanje, nato pa so odvedli oba v zapor. Vsak dan sta dobila nov pripor. Prenapolnjeno je cvetelo tako, da so bili zapori nabito polni, potem pa so jih poslali na ljubljanski grad. Dva meseca sta zdihovali Lenčka in Brinarjeva žena doma, preden sta bila moža osvobojena. Ko je bil Brinar izpuščen iz zapora, ni ničesar vedel o Jožetovi zadevi in ves dan je hodil po Ljubljani in študiral, kaj naj napravi. Bi se peljal na Gorenjsko k Jožetu ali domov. Toda sklenil je naposled, da se prej pelje domov k družini. Na večer se je hotel odpeljati z dolenjskim vlakom. Ko pa je prišel na kolodvor, je nenadoma ostrmel, ko je zagledal svojo ženo, Jožeta in Lenčko. »Kako to, ste ali niste?« »Smo, smo že ta pravi!« mu Lenčka hitro odgovori. »Kdaj so pa tebe izpustili?« vpraša Brinar. »Včeraj! In tebe bi tudi že včeraj morali. Ženi sta bili o tem že obveščeni po dobrem prijatelju in zato sta prišli, da naju počakata. Danes pa smo čakali nate, ker smo vedeli, da se gotovo odpelješ s tem vlakom.« »Kdo te je obrn?« vpraša Brinar Jožeta. »Dobri prijatelji, ta črni.« »Tudi mene je on, treba se jih bo paziti v izogibati,« ga Brinar opozori. »Da, da, sedaj ima vsak vozel ušesa in vsaka terzijalska usta detektiv,« pripomni Lenčka. »To je nekaj strašnega. Paziti bosta morala, kaj in kje govorita!« dostavi Brinarjeva žena. Tisti večer so ostali v Ljubljani, da si ogledajo novo vojno vrvenje. Po večerji so šli v eno najlepših kavarn, ker Jože je hotel na vsak način prečitati nekaj listov, da dobi malo pogleda v svet. V vseh listih je čital o samih zmagah in navdušenju. Nakar pa se mu je vse skupaj zazdelo in predlagal je, da gredo k počitku. Drugi dan sta prišla Jože in Lenčka domov. Tam ju je že pred hišo čakala soseda. »No, mamica, kaj je novega?« jo vpraša Jože prijazno. »Občinski sluga je bil danes že dvakrat pri vas in vprašal po vas,« je nekoliko v skrbeh pripovedovala stara. »Hm, ne bo taka reč,« ji odgovori on. »Vprašal sem, pa je dejal, da boste morali iti k vojakom.« Lenčka je ostrmela, medtem ko je Jože vzel časa misli na to. Komaj pa sta prišla v sobo in odložila svoje stvari, je že prišel krog ogla občinski sluga. Potrkal je in vstopil. »Dober dan! Prinašam vam pozivnico. Že zvečer bi morali oditi v Ljubljano!« Lenčko je to presunilo in še nikoli ni bila v takih skrbeh. Tudi njega so jele prijemati skrbi, vendar je znal to skrb pred Lenčko skriti. Lenčka je položila obe roki na Jožetove rame. »Ljubi moj, imam slutnje, da se danes zadnjikrat vidiva. In teh slutnj se mi ni mogoče otresti!« Jože jo je prijel okrog vratu in jo poljubil. »Veliko grenkih dni sva že preživela in bodi uverjena, da bova tudi to prestala!« »Da bi le uresničile tvoje besede. Ali jaz nisem bila še nikdar v takem dvomu kot sedaj!« Drugo jutro je Jože že zgodaj vstal ter se odpravil proti Radovljici, da odpelje vlak za Ljubljano. Tudi Lenčka ga je spremljala na postajo. V vagonih so pozvanec prepevali. Seveda se je čula tudi kranjska himna: »Moj Janez je en zauber fant, ki ima ves nov štant, za klobuk mu pošlje zaj, da se ga bo vsak zbal …« Jože in Lenčka sta gledala pri zadnjem vagonu, kako je mlada žena z otrokom v naročju jokala za svojim možem, stara mati pa ga je držala za roke dvoje otrok. Tudi po njunih licih lih so se v jutranjih solnčnih žarkih lesketale solze za sinom. Mlad kaplan iz Radovljice je veselo trpeljal krog teh dveh žensk in jih tolažil: »Mama! Nič se ne bojte! Jernej se kmalu vrne. Kaj pa mislite, naša vojska bo kmalu vse te brezsrčne sovražnike zdrobila. Niti mesec dni ne bo trajala. Le meni verjemite.« ==XXVII. Na fronti in v Rusiji== Lokomotiva je zabrizgala. Lenčki je hotelo srce počiti in se dolgo je mahalo z belo rutico Jožetu v zadnji pozdrav. Domov gredočo jo je noč postajala težka kakor še nikoli in vedno si je dejala: »Zadnjikrat sem ga videla, zadnjikrat, mojega dobrega moža.« Takoj drugi dan se je Jože že odpeljal s svojim bataljonom v Galicijo. Po vseh večjih postajah so jih pozdravljali ljudje in navdušeni za boj. On pa je pri tem opazoval, da bi bilo to le boljše ljudje, da bi bil to narod, ki dobro rejenji ljudje so bili to, ki so vojake navduševali za vojno. Nič ni bilo proletarcev, ti so že odšli in prihajali ranjenci nazaj. Tri dni in tri noči so se vozili in šele četrto noč so se izkrcali. Nebo je bilo posuto z zvezdami. Po tihim je dejal Jožetu njegov tovariš: »Vidiš, veseli kadar se zvezda utrne, umre en človek.« Jože pa mu pravi: »To že ne drži! Tukaj jih veliko več umre!« »O več, več,« se zadnji oglasil drugi vojak. Komandant, starejši stotnik ukaze, da nihče ne sme prižgati užigalice in tiho, brez glasnega govorjenja morajo korakati. In res so hodili celih pet ur brez vsakega počitka. Ura je bila tri, bila je že tema, le proti vzhodu je bilo opaziti, kakor da bi se bledelo daniti. Vsi so bili že zmučeni. Mal hribček na desni, na levi pa voda in močvirje. Pod hribčkom vodi se je vila cesta, ob kateri je bilo visoko in gosto jelševje grmovje. Ko je bil še cel bataljon v goščavi, nenadoma silno z visokega jelševja jata vran, nato pa začne pokati puške in strojnice. Vojaki so se jeli valjati v blatu, zvijali so se zeti od krogel. Pred Jožetom je padel od strela zadet njegov prijatelj Matija iz Gorij. Jože se je spotaknil nad njim in padel na njega. Kvečeto se ga je ranjenec oklenil krog vratu, trikrat zastokal: »Moja mama,« nato pa je za vedno zaprl oči. Jože je vrgel nahrbtnik in puško proč, skočil v vodo in plaval na drugo stran. Na drugem bregu je skočil v jelševje goščavo, v kateri se je skrival in ležal vedno proti vrhu. Ko je dospel na vrh hribčka, ga je objel prvi jutranji solnčni žarek, že tam pa deset mož ruske patrulje, prijeli so ga in preiskali. Orožja niso našli, odvedli so ga v zaledje in oddali med druge jetnike. Petindvajset dni je bil Jože v ujetniškem taboru. Junaško se je boril z gladom in mrazom. Vedel je, da bo ušel rade na gorkem, zato jim je napovedal druge vrste vojno. Slekal je spodnje perilo, izkopal v zemljo luknjo in ga zakopal tako, da je le majhen del gledal iz nje. Vse lazice so zlezle iz zemlje na oni kraj, ki je molel ven. Jože je to večkrat ponavljal in si s tem lajšal svoj položaj, le kruha, kruha ni bilo. Petindvajseti dan pa je bil poslan štirideset vrst daleč na posestvo vdove Aleksinoviće, ki je padel takoj v začetku vojne. Bilo je to večje posestvo. Imeli so svojo kovačnico, ki pa je bila zaprta. Nekega dne, ko je imel Jože rabiti voz, ki pa je bil polomljen, pravi posestnici: »Popraviti je treba voz, ni ga mogoče več rabiti.« »Nimamo kovača,« mu ta odgovori. »Popravim ga jaz, gospa!« »Ako le znate?« »Znam.« Jože je popravil voz in ne več drugega. Nato pa je ostal doma, ni hodil na delo več kot težak. Delal je vedno v kovačnici. Tudi za druge sosede. Mlada vdova se ga je privadila, imela ga je rada. Vzljubila ga je in mu vse zaupala. Jože je bil skrben gospodar. Le sem in tja je postal potr. Temu vzrok je bila misel na Lenčko. Mlada vdova mu je vsako najmanjšo željo čitala z obraza, kajti Jože ni bil kot njen mož, ki je večkrat ležal pijan po cele dneve. Tudi Jože je mlado vdovo spoštoval. »Moja dobrotnica,« jo je imenoval. Prešlo je leto, prešlo drugo, tretje. Jože je zaman pričakoval rešitve. Vdal se je usodi, smatral se za moža Aleksinovićeve. Najveseljejši dan Jožeta je bil dan izbruha revolucije — dan iz ropstva izhajajoče svobode. In za njega nova domovina! ==XXVIII. Lenčka dobi pismo== Brinar je bil pravzaprav invalid. Ko je bil še otrok, so dobili v Dolenji vasi nov zvon. Pri blagoslavljanju novega zvona so fantje z možnarji streljali. Mlajši pa so si nosili na prostor, kjer so jih užgali. Nek možnar se ni hotel užgati in Brinar ga je le predčasno pogledat, kaj je z njim. V tem trenutku pa se je užgal in Brinarju na desni roki kazalec raznel. Zvon je bil krščen na ime »Sv. Rok«. Hudomušni dečko mu je ob vsaki priliki ponagajal: »Sv. Rok te je kaznoval za tvojo radovednost!« Ko je postal Brinar starejši fant, je dostikrat šel s fanti potkrovat. Veselej pa so mu fantje rekli: »No, Janez, ti pa kar svojega primi in ga toliko, ker ti je prst odgriznil.« In res, Brinar je vedno to šalo z veseljem vzel, šel pa vzorno in potrkoval z drugimi. Kljub temu, da je bil Brinar invalid, je moral k vojakom. Tam pri Gradeku, kjer je delovalo svinče in jeklo med tisoče in tisoče, je krogla prevrtala tudi Brinarju desno nogo nad kolenom, vendar se je pa hujši rešil s tem, da je prišel v neko mestece blizu Budimpešte in po dveh mesecih ozdravel. Iz bolnice je svoji ženi večkrat pisal. Prosil jo je, naj mu pošlje za približek kaj denarja in gorko perilo. Ko pa je dobil odgovor, je to v enem pismu, naslovljenem na Jožeta, potožil in vprašal Brinarju na desni roki kazalec raznel. Zvon je bil krščen na ime »Sv. Rok«. Hudomušni dečko mu je ob vsaki priliki ponagajal: Jožeta ni bilo doma, za Lenčko pa je bilo to prvo pismo, ki ga je dobila, odkar je Jože odšel. Hitro ga je odprla, na naslov niti pogledala ni. Začudeno je gledala, ko vidi, da piše Brinar. Vzela je papir in takoj mu je napisala pismo, v katerem je priložila petdeset kron. Nato pa je sklenila, da se pelje do Brinarjeve žene. Ko je drugi dan popoldne prišla k njej, ji je bilo prvo, da ji je očitala, zakaj svojemu možu ne piše in nič ne pošilja. Brinarja jo je nekaj časa gledala, nato pa stopila k omari in vzela potrdila in jih dala Lenčki. Obe sta dolgo kramljali, in zdaj je tej in zdaj drugi se utrnila solza in zdrknila po zaslzenih licih. Lenčka je vedno trdila, da je njen mož gotovo že mrtev, ker ji ničesar ne piše. Brinarjeva pa jo je tolažila. Ko je prišla Lenčka tretji dan v Ljubljano, je zopet pogledala listo mrtvih in pogrešanih. Med drugim je zagledala tudi ime »Jože Poznik, pogrešen«. »Torej ne mrtev, pogrešen je!« Tako bi to ponavljala sama pri sebi. Lenčki je ostala le še majhna iskrica upanja, da bo Jožeta še videla. Brinar kar verjeti ni mogel, da mu je Lenčka pisala in poslala denar, medtem ko mu lastna žena niti ne odgovori. Na dvoršču bolnice so morali nastopiti vsi bolniki, med njimi tudi Brinar. Komisija z nadzdravnikom na čelu jih je pregledala. Tisti, ki so bili spoznani za sposobne, so morali iti k svojim trupam in med temi je bil tudi Brinar. Srce mu je jelo utripati, češ, enkrat si jo odnesel, drugič ne bo šlo več — Komisija je odšla in Brinar je žalosten taval po dvorišču. Nenadoma pa zavpije narednik: »Kaj neki bo sedaj?« si je rekel Brinar. Nato pride poročnik in vpraša: »Ali je kdo med vami ključavničar, strugar ali kovač? Vsi tisti za en korak naprej!« »Kaj ste vi?« ga vpraša poročnik. »Pokorno javljam, kovač!« »Dobro, vi greste v tovarno varno Manfred Weiss v Budimpešto. Še danes!« In res Brinar je šel s transportom v Budimpešto. Bil je zadovoljen, da mu ni bilo treba iti nazaj na fronto, kjer smrt slavi svoje orgije. Drugi dan dopoldne je bil Brinar prost. Opoldne pa je moral nastopiti delo. Stikal je po mestu v stranskih ulicah, kaj je iskal, to sam ni prav dobro znal. Ko je prišel do zidov, ki je prodajal in kupoval obleke, se ustavi in ogleduje srajce in spodnje hlače. Zid je bil pri njem takoj, ga objel in zahteval in hvalil blago. Res je kupil spodnje hlače in srajco. Čez »žena mi ne da,« je šel dalje. Dva para perila pa moram imeti.« Zid mu je zavil v papir in odšel je naravnost v vojašnico, da se preobleče. »Kaj si kupil Brinar?« ga vpraša njegov tovariš. »Srajco in spodnje hlače,« mu odgovori ta in odvije paket. Nato sezuje čevlje in hlače ter obleče nove spodnje hlače, leva noga je šla skoz nje, desna pa ne. Brinar nato pogleda in vidi, da so nad kolenom dvakrat pošivane. Nato sleče zgornje hlače in jame parati. Njegov tovariš se mu smeje: »Te pa je gotovo napravila kaka zaljubljena na hitro, hahaha!« Ko je Brinar hlačnico razparal, je našel pismo. A ko je pogledal na naslov in videl napisano svoje ime in spoznal pisavo njegove žene, sam sebi ni tega mogel verjeti. Pismu sta bili priloženi še dva bankovca po sto kron. Prečital je pismo, v katerem mu je žena pisala: »Ljubi mož!« »Dobila sem od tebe že četrto pismo, v katerem mi ponovno pišeš, zakaj Ti ne pošljem denarja in perila. Nasprotno pa sem ti že dvakrat poslala po 100 kron v rekomandiranih pismih kakor tudi perilo in v desni hlačnici je bilo všito pismo in 200 kron priloženih. Vprašaj vendar za pisma in paket. Drugače pa, moj ljubi, smo zdravi, le za kruh je težko, niti za denar se ga ne dobi. Saj veš, jaz bi že potrpela, ali otroci, otroci so preveč, ko jim je tako malo odmerjeno. Dam Ti tudi vedeti, da je bila Lenčka pri meni. Za moža se sedaj ne ve, kje se nahaja. Bodi mi v duhu poljubljen od nas vseh, posebno od Tvoje zveste žene te ljubeče žene.« Brinar ni vedel, ali naj se veseli ali jezi nad lopovi, ki so ga okradli. Njegov tovariš, ki je sedel poleg Brinarja na slamnjači, mu pravi: »Brinar, to moramo naznaniti takoj na znaniti! Jaz grem s teboj na komando.« Drugi dan so ugotovili, da je rečunski narednik na tak način odprl stotepdeset paketov, jih pobral zase, perilo pa prodal židu. Ves denar v pismih je obdržal zase. Kako je njegova kazen izpadla, se ne ve. Ogromen kompleks tovarne je imel več dvorišč. Na eno takih je bil speljan tudi železniški tir, po katerem so vozili rekvirirane zvonove in jih tam skladali. Nobeni zvonovi niso več peli, kajti ni bilo svetnikov, da ne bi bili v njem oni zvonovi — zvonove so vse razbili in iz njih vlivali topove ter jih rabili za druga morilna sredstva. Brinar je bil oddejen še z dvema tovarišema k temu delu, da so razbijali zvonove, predvsem so jih topili. To delo je bilo zelo naporno, ker je moral vsak ves dan vihteti kladivo pri piči hrani, ki so jo tam dobivali. »Nikdar nisem mislil, da doživim to, da bom razbijal svetinje,« je rekel Brinarju Studeč Blaz, ki je bil tam nekaj oddeljen od doma. »Sedaj vidiš, kaj vse pobožen človek lahko doživi,« se je pošalil Brinar. »No, kar tiho bodi, tudi pri vas hodite vsak dan k svetnikom pete lizat,« mu Blaž zasmehljivo odvrne. Od zvona do zvona sta šla Brinar in Blaž in jih drobila. Pri nekem zvonu prileti drobec Brinarju v koleno. »O joj!« zagodrnja ta, in Blaž pa ga pogleda: »Te boli?« »Bo že bolje, naj je dosti svetnikov, eden ti že pomaga,« se je pošalil Blaž z Brinarjem in šel sta naprej do drugega, da ga razbijeta. Blaž, ki je bil prvi pri njem, dvigne kladivo in že je hotel mahniti po njem. V tem trenutku pa pusti kladivo na tla ter pravi Brinarju: »Vidiš, tu se pečati sv. Roka vidi na zvonu, to je za mene znak!« Ko je prišel Brinar zraven in pogledal zvon, spozna v njem domači zvon. V srcu ga je zapeklo in na glas je vzkliknil: »Joj, tudi ti si tu, ti, ki nosiš v svojem glasu moje mladostne spomine. Tudi tebe naj razbijem, ki si najlepši kos moje domovine, tebe naj razbijem, ki si bil najlepši glas moje domovine, ki si mi tolikokrat pel, pel si mi od mladega do tedaj, ko sem moral iti za kruhom v daljni svet. Vedno, vedno si me spremljal, spremljal do takrat, ko mi je domovina odrekla kruh!« Sele sedaj je Blaž spoznal za kaj gre. Ves čas je gledal Brinarja. »Noben blaglovom ni pomagal, čifut Manfred Weiss se sedaj njegov gospodar.« »No, ali se vama ne ljubi?« je od daleč zavpil priganjač. Brinar ga ni slišal. Blaž pa je zavihtel težko kladivo in udaril zvon v sredino. »Boom,« pri drugem udarcu beem je jeknilo in Brinarja je zabolelo pri srcu. Videl je pred seboj velikonočno procesijo in svoje tovariše, ko so potrkavali v domačem stolpu. Nastala sta dva kosa, njegov glas pa je za vedno zamrl. Brinarja je zabolelo krog srca. Zdelo se mu je, da v domačem zvoniku potrkava in gleda dolí — kako se vije po cesti velikonočna procesija… ==XXIX. »Ruski ujetnik«== Tri leta in pol sta že Brinar in Blaž delala kot vojaka v tovarni Manfreda Weissa. Postala sta kot dva brata. Tako tesno prijateljstvo sta si navezala drug na drugega. Mnogokrat je Brinar Blažu pripovedoval o svojem prijatelju Jožetu, vedno ga je hvalil, večkrat potožil, da ne more zvedeti, kje se nahaja. Brinar je redno dobival od svoje žene pisma in tudi Lenčka mu je večkrat pisala, v vsakem pismu pa je tarnala po Jožetu. Neko nedeljo dopoldne sta bila Brinar in Blaž prosta, pa sta šla po mestu in si ogledovala to in ono. Brinar zagleda v neko trgovino, nato pa pravi Blažu: »Čakaj malo, grem jaz tu notri.« »Kaj nameravaš kupiti?« Brinar ni ničesar odgovoril, temveč je smuknil v prodajalno in si dal pokazati velike volnene rute, ki jih je premotrival eno za drugo. Kupil je najlepšo. Ko je prišel iz prodajalne, ga je vprašal Blaž: »Vendar povej, kaj neki si kupil?« »Eh, nič takega! Prihodnji ponedeljek je god od moje žene in sem ji kupil ruto!« »No, vidiš, to se mi pa dopade, da se svoje žene spominjaš.« »Saj že dolgo ni pisala, že tri tedne je od zadnjega pisma,« mu pove nekako v skrbeh Brinar. »Vedno tudi nima časa, da bi ti pisarila!« Ko sta prišla opoldne domov, je Brinarja čakalo ekspresno pismo. Blaž pa mu je dejal: »No, vidiš, kakor da bi vedela, da si ji kupil ruto.« Brinar vzame pismo, ko pa vidi pisavo, pripomni Blažu: »Ne, to ni od moje žene.« Odpri je pismo in čital: »Dragi Brinar! Dobila sem od Tvoje žene kratko pismo, v katerem me naproša, naj pridem za nekaj časa k njej in čimprej, ko mi bo mogoče. Nisem vedela, kaj hoče. Pa sem se napotila in takoj odpeljala k njej. Ko dospem k njej, vidim, da leži v postelji za bolnico. Ne ustraši se! Bodi močan. Povedati Ti moram, da je zelo slaba, pridi domov prej ko Ti je mogoče. S spoštovanjem Te srčno pozdravlja Lenčka.« Brinar je postal nem, pismo pa je pomolil Blažu. Blaž je pismo prebral. »Na vsak način moraš dobiti dopust!« To je dejal, ker je poznal trnjevo pot do dopusta. Še tisto popoldne je šel Brinar v pisarno in prosil za dopust. Uradnik mu je rekel, da se dopust prosi v dopoldanskih urah in naj pride drugi dan. Drugi dan se je Brinar postavil pred vrata pisarne na vse zgodaj. Poveljniki oproščenih vojakov, ki so morali delati v tovarni za municijo pod vojaško disciplino, je bil stotnik grof Vele v pisarni. Jože je prišel ob deveti uri krog Vele v pisarno, je Brinar prosil nadstotnika v predsobi, naj ga pusti h g. stotniku, ta ga je vprašal, kaj hoče. Brinar mu je pokazal pismo in sporočil, da ima žena na smrt postelji. Narednik je šel k stotniku in mu to javil. Stotnik pa se je zahrohotal in dejal, naj Brinar vstopi. Brinar je vstopil in prosil za osem dni dopusta. Stotnik pa je ponovno zahrohotal. »Kaj mislite, če pridete vi domov, da bo ozdravela? Mi poznamo take tiče, ki nočejo delati! Sploh pa so ženske vedno bolne, če nimajo moža v postelji. Prinesite potrdilo od župana, da je mrtva! Idite!« Brinar je hotel še nekaj povedati, toda stotnik je zakričal: »Kertleich! Marš!« in narednik je porinil Brinarja skozi vrata: »Marš, hinaus!« Zunaj pa je stal vojak, ki ga je peljal na njegov oddelek na delo. Ves dan se mu je vrtelo v glavi in ni vedel, kaj bi počel. Ko je prišel Blaž do njega in ko mu Brinar pove, kaj je bilo, mu ta pravi: »Prezroži domov! Opoldne med odmorom je Brinar brzojavil Lenčki. Računal je, da še isti dan dobi odgovor. In res. Na večer, ko pride Brinar z dela, ga že čaka telegram. »Vidite, hitro je prišel odgovor!« Brinar odpre brzojav in čita: »Žena mrtva, pridi domov. Lenčka.« Zopet predstavi Brinar takoj prošnjo stotniku na večerjo (zjutraj). Ob dvanajsti uri je prišel stotnik, a ko zagleda Brinarja, se obrne proti naredniku in ga vpraša: »Was will der Kerl schon wieder?« »Žena mu je baje umrla,« odgovori stotnik. Stotnik vzame monokel v roko in si ga natakne na levo oko, pogleda telegram, nato ga vrže Brinarju, se obrne proti naredniku in mu reče: »To ni od uradne pošte! Zaprite tega moža, ker noče delati!« Narednik je odpeljal Brinarja v zapor. Brinar je napram naredniku protestiral, pa zaman. A žalostno, pomagal ni noben. Zaprli so ga v zapor v celico za pomorščake. Blaž je bil popoldne v službi, zvečer pa je zvedel, da se nahaja Brinar v zaporu. Takoj je odšel tja, da ga obišče, zato je prepričal uradnika, naj ga pusti noter. Prinesel je zaporniku nekaj jedi. Pogovarjala sta se, pa sta se nato tudi poslovila. Drugi dan je prišel brzojav občinskega urada iz Dolenje vasi, da je umrla Marija Brinar, žena Janeza Brinarja. Blaž je šel s telegramom v pisarno, a ker ta dan ni bilo stotnika v službi, je moral Brinar čakati do drugega dne, nakar je bil izpuščen in dobil je osem dni dopusta. Vozil se je iz Budimpešte domov celih pet dni, tako da je prišel domov osem dni po smrti svoje žene. Doma je našel Lenčko, ki je gospodinjila, ne da bi ji kdo rekel. Prve besede Brinarja, ko je zagledal Lenčko, so bile: »Kaj je z Jožetom, kje je?« Lenčka je molče z rameni odgovorila, po obrazu pa ji je padel zastor žalosti. Čez čas pa tiho odgovori: »Najina usoda je kruta, kruta brez usmiljenja!« »Kaj naj storim? Nobenega človeka nimam,« ji potoži Brinar. »Za ta čas, dokler ne prideš domov, ostanem jaz tu, da ti opravljam dom in otroke. Saj vojna ne bo dolgo trajala, ljudje imajo že nevar več, vse je že izčrpano!« mu Lenčka pripoveduje. Brinar si je v notranjosti mislil: »Saj itak ne nameravam iti več nazaj.« Nato pa ji pravi: »Jaz bi ostal doma, pa kaj hočem. Vsak ima svojega denuncijanta!« Po teh besedah se je Lenčki v notranjosti pričelo jasniti. Nenadoma je skovala načrt, na kak način bi se Brinarja oprostilo. Pomembnila se mu je in rekla: »Ves, kaj bi se dalo napraviti!? Zmešnjava je itak povsod že nastala, ljudje ne mislijo drug na drugega. Jaz vzamem oba otroka na svoj dom. Ti prideš pa čez par dni za menoj. Pri županu te naznanim kot ruskega ujetnika in pod to krinko ostaneš pri meni do konca vojne.« »Dobra ideja, Lenčka. Tudi v vozu so razkrivam kot bi se moral vrniti.« Dalje ji je pripovedoval o svojem življenju, o težavah in šikanah tortur. Drugi dan sta Lenčka in Brinar vse pripravila, nato pa se je Lenčka odpeljala z otrokom na Gorenjsko. Doma je pripravila civilno obleko, vedela je, da so ujetniki, ki bi radi zamenjali svojo za civilno. Lenčka je vse to poskrbela za Brinarja. Čez nekaj dni je prišel Brinar za njo in ostal pri Lenčki. Lenčka se je obrnila na internacionarni Rdeči križ, da poizve za Jožeta. Čez mesec dni jo je župan pustil poklicati in ji sporočil, da je njen mož padel pri Grodeku. Tako je poročal internacionarni Rdeči križ. Štiri mesece se je Brinar skrival pri Lenčki. Nato pa je nastal tako težko pričakovani polom svetovne vojne, v kateri je bil zmagovalec — kruh. Kmalu po polomu so ženice šušljale, da bo Šuparjeva Lenčka, ki je vdova po padlem Jožetu, vzela za moža onega »ruskega ujetnika«, ki je bil pri njej, da ji pomaga gospodariti. Lenčka in Brinar pa sta zadovoljno živela kot mož in žena. Rada sta si pripovedovala o poteh, po katerih sta hodila za kruhom. KONEC. gee5eamftykohl1htukk4lh5zodgb7q 223962 223961 2026-04-26T17:45:37Z Spela.spr 10555 223962 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = V boju za kruh | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihavc | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' {{mp|leto|1931}} št. 267-305 | vir = dLib {{fc|dlib|GYL55QK|s=5|77}}, dLib {{fc|dlib|5VQEGJJZ|s=5|78}}, dLib {{fc|dlib|XGJILJAU|s=5|267}}, dLib {{fc|dlib|78JIIZ1Y|s=5|268}}, dLib {{fc|dlib|49NJZ8US|s=5|269}}, dLib {{fc|dlib|RXWA4RMI|s=5|270}}, dLib {{fc|dlib|TOR6RPWB|s=5|271}}, dLib {{fc|dlib|NFEMQ1NN|s=5|272}}, dLib {{fc|dlib|VE2ZUCTV|s=5|273}}, dLib {{fc|dlib|KQYMPOLS|s=5|274}}, dLib {{fc|dlib|LESC0GN6|s=5|275}}, dLib {{fc|dlib|ZNNEIKEB|s=5|276}}, dLib {{fc|dlib|4JJT2UPC|s=5|277}}, dLib {{fc|dlib|WLDUADBO|s=5|278}}, dLib {{fc|dlib|NYABZJY8|s=5|279}}, dLib {{fc|dlib|XTHNQSVW|s=5|280}}, dLib {{fc|dlib|VHWCIBUE|s=5|281}}, dLib {{fc|dlib|3GLNNYNX|s=5|282}}, dLib {{fc|dlib|6CA6IJCH|s=5|283}}, dLib {{fc|dlib|FYDJ0DC3|s=5|284}}, dLib {{fc|dlib|7IRMCIJO|s=5|285}}, dLib {{fc|dlib|EIYIEMAW|s=5|286}}, dLib {{fc|dlib|8V79R8YZ|s=5|287}}, dLib {{fc|dlib|X8L9XPQS|s=5|288}}, dLib {{fc|dlib|8V3DM28H|s=5|289}}, dLib {{fc|dlib|0JPQNBNG|s=5|290}}, dLib {{fc|dlib|Y5JOLLKD|s=5|291}}, dLib {{fc|dlib|Y0UPVBXD|s=5|292}}, dLib {{fc|dlib|FD89KPR8|s=5|293}}, dLib {{fc|dlib|IKWGHA8W|s=5|294}}, dLib {{fc|dlib|OAA0SLZ6|s=5|295}}, dLib {{fc|dlib|K1IAHEK7|s=5|296}}, dLib {{fc|dlib|AAXELDVR|s=5|297}}, dLib {{fc|dlib|FRHKKPDJ|s=5|298}}, dLib {{fc|dlib|ZTSGNMS3|s=5|299}}, dLib {{fc|dlib|6AK3VGLM|s=5|300}}, dLib {{fc|dlib|0NSOJGN0|s=5|301}}, dLib {{fc|dlib|BQPW3P6I|s=5|302}}, dLib {{fc|dlib|TPWW7BVO|s=5|303}}, dLib {{fc|dlib|IJZQTFCL|s=5|304}}, dLib {{fc|dlib|UBO5XCDK|s=5|305}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} {{Rimska poglavja s piko|29}} V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v prah, iz katerega si vzet! Tako je odločena usoda Adamovih otrok od začetka sveta na vsemirskem papirju. Življenje pa je usoda Adamovih potomcev od prvega človeka do današnjih rodov obrazovala tako, da bo močnejši zapovedoval, slabši pa roboval, bogati živel in užival v udobnem brezdelju, siromak pa garal in se v potu svojega obraza prebijal za kapitalistovo srečo ter prejemal za svoj trud in trpljenje borne drobtinice, ki padajo z razkošno obloženih miz tistih, ki niso deležni bridke usode Adamovega rodu. Tako sta Adam in Eva grešila samo priložno protesterja, kapitalistov nista prikazala v ničemer, razen v večnem življenju. Zakaj v prah se povrnejo tudi kapitalisti in proletarci vred. Vmes pa je življenje, je usoda in neizprosna, trda borba za obstanek. Vmes je tista vseobsežna razlika med gospodarjem in hlapcem, ki sta oba »vzeta iz prahu in se v prah povrneta«. Vmes je orjaško gibanje in boj za ravnovesje pravice med malimi in velikimi. In za to uravnavanje posedujejo milijoni primerov bede, trpljenja, krivic, umiranja in novega povzdignja, ki vedno in vedno zopet ponavlja zajevajočo razliko med visokimi in nizkimi, nadaljuje zgradbo o gospodarju in hlapcu, večni starejši in dobri nove socialne rane. Usoda milijonov. ==I. Rojstvo Jožefa Poznika in njegova mladost== Tako se rode proletarci! Marjeta, od porodov in pomanjkanja izmučena žena Janeza Poznika, je vročem julijskem dne ležala na topli postelji v bajti za vasjo in se zvijala v porodnih krčih. Ob njenem zglavju je stražila stara Meta, ki je bila strokovnjakinja v takih stvareh in dobro znana vsemu mlademu rodu v Zavrču pomagala na svet. Sedela je bil, ki je prikovala Marjeta, sedmi in nemara zadnji, kajti Poznikova žena se je že poslavljala od rodovitnosti svojega materinstva. »Marjeta, napravi potirek kamelice, odleglo ti bo!« Marjeta je iztegnila koščeno, potno roko po lončku, ki ga ji je pomolila Meta. Uro pozneje se je razlegal po Poznikovi bajti otroški krik. »Ta bo ostal, Marjeta. Izredno krepak deček je! Srečna vas jih je pomrlo, ta bo živel,« je prerokovala izkušena žena in zadovoljno molčala z brezobličnim čeljustmi. Takrat se je spreletel obraz svetloba materinske sreče in poskušala se je nasmehniti. »Mrčej se, vsak hip mora priti Janez. Navadno je ob tem času že doma. Meta, si pripravila zanj večerjo?« je skrbela zanj porodnica. »Ti boj juho, Marjeta; za Janeza pa sem pripravila žgance in prekano juho. Bo prav tako!« »Prav, Meta. Pa nese tudi po postelji.« »Eh, kaj zame! Zase sem prinesla kave s seboj, ko vem, da je pri vas ni, ker ste revni. Jaz pa imam najraje kavo.« Tedaj je nekdo z naglimi koraki pristopil v vežo in sunkoma odprl vrata v izbo. Z odprtimi usti je obstal na pragu Čebanov Blaž, prijatelj in delovni tovariš Poznikov. »Marjeta, Bog se te usmili, ne ustraši se preveč! Janez je popoldne v Kamnolomu — pod-su-lo!!!« Ni čakal Blaž čakan strašne novice, ampak se je naglo obrnil in šel. Brez glasu se je porodnica pogreznila v globoko omedlevico. Tako se rode proletarci! Marjeta, izmučena žena, je prebolela silne udarce. Zavedla se je, tedajni dan objokovala mrtvega moža, nato pa jo je pljučnica rešila vsega gorja in bridkosti. Meta se je preselila v Poznikovo bajto in negovala nebogljeno novorojenčico ki se je ob kožem mleku in Metini nežnosti ohranilo, živelo in se lepo razvijalo. Šest let, nato pa je tudi Meta sklenila račun s svetom in legla k večnemu počitku. Mali Jožek je ostal sirota, na vsem svetu sam, zapuščen, ubog. Kam sedaj? Kam gredo sirote? Občinska odločitev v Zavrču se je posvetovala, da bi poskrbeli Jožka Križlju v Rečje. Tužno je ime še takrat Križelj, zato so kovali za okovanim plot, na katerih stojijo danes beneške palače in najajo o preteklih časih. Križelj se je sirotam usmilil in dovolil, da občinski birič pripelje Jožka pod njegovo streho. Z enajstim letom je bilo konec Jožkovega detinstva, moral je v zakajeno kovavnico in prijeti za kladivo. Preudarni Križelj je določil, da postane Jožko kovač. Proti koncu Jožkove učne dobe je šlo delo na Križljevi fužini zelo pojemati. Izdelovali so le še poljedelsko orodje, naposled pa je zmanjkalo naročil tudi za to. Stari Križelj je tarnal in se jezil, toda nič ni pomagalo. Udal se je usodi, zbolel in umrl. Iz Jožka je postal medtem Jože, krepak in zal fant. To je vedela v prvi vrsti Grivarjeva Lenčka, ki je živela s svojo postarano in bolehno materjo v lenuhi hišici ne daleč od Križljevega doma, v Kovarju. Na binkoštni ponedeljek zvečer je vasoval Jože pri Lenčki. Imel ji je povedati važne stvari, kot si jih imajo zaupati mladi ljudje ob slovesu. Jože se je namreč odpravljal v svet s trebušnim za kruhom, v svet, za svojo in Lenčkovo srečo. Skrbnostno je svetila luna skozi zelene vrhove drevja na Grivarjevem vrtu, ko je tiho prišel Jože pod Lenčkino okno, postavil je lončke z nageljni in rožnatim trtom na tla ter potrkal. »Lenčka!« Jože je videl, kako je skozi pramen lunine svetlobe obsvetil belo, do komolcev golo roko, ki se je iztegnila in polagoma odgrnila zaveso. »Lenčka!« Burno je plalo Jožkovo srce; njegova duša se je opajala v sladkem pričakovanju ljubega dekleta, ki je sanjalo onkraj okna svoje deviške sanje. Previdno je dvignila Lenčka mali zapah v oknu in med obema kriloma je nastala špranja. Lenčka je umaknila roko od okna in Jože jo je za hip gledal v temo. Nato je potisnil roko v špranjo in odprl okno toliko, da je mogel potisniti glavo skozi. »Po tihem, Jože, da te kdo ne čuje. Prišla bi ob dobro ime!« je šepetaje prosila Lenčka in tiščala odejo pod vrat. Sredi vasi je umiralo zavijalo pes. »Ne boj se, srce moje. Primakni se bliže, da vidim tvoj mali obrazek. Glej, Lenčka, po slovo sem prišel!« Deklica se je dvignila na ležišču in se nagnila k oknu. Jože je velé njeno glavo v svoje žuljave dlani in burno pritisnil na prsi. Nežno jo je božal in šepetal mehke besede ljubezni. Nje si je iskal najlepših besed, ki bi jih bil rad govoril v tem veličastnem trenutku. »Lenčka, jutri navzgodaj odhajam od tod. Ne bodi pozabila name!« »Nikoli, ljubljeni moj!« »Poznam te in se zanesem nate, Lenčka!« »A ti, boh pisal kmalu?« »Takoj, ko dobim delo!« »Srečen bodi, Jože...« Lenčka je zaihtela. »Molila bom zate, drugega nimam, da bi ti dala na pot!« »Svoje srce si mi dala, kaj moreš več?« In Jožetu je bilo ob tej sladki zavesti, da bi zavriskal. Pol dve je udarila ura, v vsakem zvoniku, ko je Jože odhajal izpod Lenčkinega okna. ==II. V tujini== Jože je hodil po tlakih ulicah in si ogledoval mesto. Občudoval je lepe hiše, postajal pred izložbami ter mislil na bogastvo in razkošje velikega mesta. Manjkalo mu je življenskih izkušenj, da bi za vsem tem bogastvom in bleščečo masko slutil tudi pretresljivo sliko revščine in bede. Zato je z veselimi mislimi in upolnjenimi nadami gledal v svojo bodočnost. Zdaj pa zdaj je stisnilo njegovo srce kakor pritiskana bolezen. Nohte se je spomnil na Lenčko in ob tem spominu se ga je lotevalo domotožje. »Sedaj sem in druge pomoči ni, kot da si pomagam naprej!« je junačil samega sebe in premagoval žalostno razpoloženje. Napotil se je bil proti obali, da bi videl morje. Kakor veličastna razodetja je bila zanj širna vodna ravnina, nabrana v trepetajoče valčke, ki so se lesketali v solnčnih žarkih. Jožetove misli so plule z temi valčki vred v nedogledno daljavo, v deveto deželo, kjer kopljejo zlato in žive kakor kralji... Jože je sanjal z odprtimi očmi o bogastvu in sreči, o Ameriki... »Zaenkrat bo moja Amerika tu!« se je naposled zdramil, počeni, zajel z roko morske vode in jo pokusil. »Res, slana je!« se je prepričal. Bog ve, ali je tam onkraj morja tudi vse tako res, kot pripovedujejo?« Šel je in se je oglasil v Lloydovem arsenalu zastaran dela. Vratar mu je napisal na listek neko ime in dejal: »Poprašajte za gospoda delovodjo Primca, ta sprejema delavce.« Brez posebnih težav je Jože našel delovodjo Primca. Pokazal mu ga je bil neki delavec. »Gospod, prosim, ali bi dobil v arsenalu delo?« je preprosto vprašal Jože. »Si se učil kake obrti?« »Kovač sem.« »Kovači so različni, moj patriiot! Kje si se izučil in kakšne kovačije si vešč?« »V Retjah pri Trtiču sem se učil. Na Fužinah sem bil.« »Pri Križlju?« »I kako pa veste to, gospod?« »Tudi naš arsenal je rabil vaših Križljevih izdelkov. Poštenjak je bil stari in dobro blago je pošiljal. No... vidim, da si bil v dobri šoli. Pa daj knjižico in pridi jutri zjutraj delat!« Jože bi bil najrajši kar poskočil od veselja. Zahvalil se je delovodji, mu izročil knjižico in se veselega srca napotil v mesto, da bi si kupil kaj za pod zob in nato poiskal stanovanje. S pičlimi prihranki, ki jih je bil Jože prinesel s seboj od doma, je sklenil varčevati, ker ni mogel vedeti, kaj se mu utegne primeriti. Poiskal je v starem delu mesta preprosto, čedno gostilnico in zavpil noter. Naročil si je skromno okrepčilo in tudi prenočišče se mu je obljubilo za tisto noč. Naslednjega jutra je odšel Jože na delo. Tisti čas so v Lloydovem arsenalu gradili bojno ladjo »Radecky«. Delovodja Prime je odkazal Jožetu delo v družbi treh starejših delavcev, ki so opravljali na novo ladji kovaška dela. S svojim skromnim vedenjem, pridnostjo in zaslužnostjo se je Jože kmalu tako prikupil delovodji in tovarišem, da so ga vsi vzljubili. Opazoval je boljše delavce, kako se mučijo in pogostokrat je priskočil temu ali onemu na pomoč ter s svojimi krepkimi rokami dvignil in prenesel težko breme, s katerim bi imeli trije drugi opravka. Od mladih nog je bil vajen napornega in težkega dela, njegovo zdravo telo je bilo utrjeno in je z jeklenim odporom kljubovalo težkim dolžnostim v arsenalu delavca. Od prvega dne Jožetove nove službe mu je kazal največ naklonjenosti predelavec Skrbinek, ki se je pri vsaki priliki pokroviteljsko zavzemal za »svojega Kranjca«. »Ali imaš že stanovanje?« je že drugi dan vprašal Skrbinek Jožeta. »Se ne, po resnici mi je, ko ne vem, kam bi se obrnil v tujem kraju. Včeraj sem prenočil v gostilni.« »Če ti je prav, boš pri meni imel streho in posteljo!« Jože je ponudbo z veseljem in hvaležnostjo sprejel. Poslej sta postala Jože in Skrbinek že večja prijatelja. Kakor pri delu, tako se je zavzel Skrbinek za svojega varovanca tudi v prostem času. »Prvo, kar ti polagam na srce, je, da se ogibaj pohajkovanja in slabe družbe,« je poučeval izkušeni mož mladeniča. »Po slabi družbi rada glava boli! Zdrav si in postaven tudi. Veseli se življenja, dokler si mlad, toda pazi, v vsakem oziru gotove meje, zlasti pri ženskah in pijači!« Jože je videl, da je našel v Skrbinku odkritosrčnega prijatelja in očetovskega svetovalca. Sklenil je, da si bo uredil svoje novo življenje po njegovih navodilih. Skrbinek je ob nedeljah in praznikih vselej povabil Jožeta s seboj. Razkazoval mu je mesto in njegove znamenitosti ter govoril o vsem, kar je mislil, da bi utegnilo njegovega mladega tovariša zanimati. Z dobrohotnim nasmeškom je opazoval Jožeta, ki se je rad oziral zlasti po mladem ženskem svetu. »No, kako ti ugajajo tržaška dekleta?« Jože je nekoliko zardel, nato pa je sramežljivo povedal: »Niso videti napačne. Samo nekam blede so mi zdijo in nosijo vse drugače kot pri nas v Zavrču ali v Retjah. Gosposke so nekako!« »Verjemi, Jože, malo je zdravja med temi. Mesto je pač mesto in življenje poteka docela drugače kot na deželi. So med ženskami, ki jih srečuješ, tudi dobre in poštene.« »Celo mnogo poštenih je med temi. Toda, kdo ti jamči, da ne bo tista taka, ki bi bila morda tebi najbolj všeč? Zato, prijatelj, bodi pameten in se premagaj! Če imaš ljubečo doma, misli nanjo, ona nemara misli nate in skrbi, da bi se ti v tujini kaj hudega ne pripetilo.« Jožetovo misel so ob prijateljevih besedah pohitele tja daleč preko skalnatega Krasa v ponižno goreniško hišo in objele ljubo podobo Grivarjeve Lenčke. »V teh velikih palačah prebivajo brez dvoma zelo bogati ljudje,« je obrnil Jože pogovor v drugo smer. »In so bogati na otroške revinije,« je resno odvrnil Skrbinek. »Kako misliš to? Kaj mora siromak dati bogatinu?« »Kaj mu mora dati? Nekaj, kar je veliko več vredno kot vreče zlata in vse bogastvo, ki ga vidijo tvoje oči. Siromak daje bogatinu svojo delovno silo, daje mu svoje telesne moči, svoje življenje.« »Zato prejema vendar plačilo. Kdor hoče živeti, mora delati!« »Nehote, moj dragi Jože, si izgovoril važno besedo. Da, kdor hoče živeti, mora delati. Glej, in vendar je na svetu mogočna družba ljudi, ki delati ne dela, pa vendarle živi! In kako živi! V razkošju in obilici vsega. Ti so kupili svojo udobnost za sramotno nizko ceno od siromakov. Rekel si: siromak, ki daje bogatinu svojo delovno silo, je plačan zato. Povej mi, zakaj pa delavci, siromaki ne prebivajo v sijajnih palačah, če te priznaš, da je siromakova delovna sila toliko vredna, da si bogati ljudje z njeno pomočjo gradijo palače in kopičijo bogastvo? Če je delovna sila siromakova tako dragocena, zakaj je delavec ne porabi zase, čemu jo prodaja drugim? Na to vprašanje, Jože, bova poskusila sedaj odgovoriti!« »To so zame nove stvari, o katerih nisem še nikoli čul. Zanimivo je, prosim, pripovedujte!« »Jože, mlad si in neizkušen. Spoznati ti je, da si z žulji svojih rok in v potu svojega obraza zaslužil vsakdanji kruh. Taka je naša usoda. Delavskega vprašanja še ne poznaš, spoznal ga boš, ko boš na lastni koži začutil življenjsko krivico, ki tarejo stotisoče takih kot sva midva. Vsak dan vidiš visoke dimnike, iz katerih se vali črn dim. S tem dimom puhti v zrak izrabljena delovna sila, ki se nikoli več ne vrne kakor se ne vrne več dim v dimnik. Ponosno se dvigajo dimniki iznad ogromnih tovarniških poslopij kakor bi hoteli spregovoriti o mogočenem bogastvu, ki se kopiči v teh prostorih. Kopičijo ga delavske roke. Milijonska bogastva se cedé iz žuljevih rok trpina, ki za sramotno nizko plačilo ustvarjajo srečo drugim, sam pa jedo trdi kruh zaničevanih, preziranih proletarcev. S trdo oholo besedo ukazujejo gospodarji teh ubogih in izmučenih delavcev, ki v potu in pokoren nema pred kapitalistom klobuk in se mu klanja do tal, namesto da bi bil narobe po pravici. Kapitalist in njegovim belim rokam so neznane »sladkosti« trdega dela, saj namesto njega gara in se peha ubogi delavec. In ko obnemore, ga vrže na cesto ter se ne zmeni več zanj, kot da ga nikoli niso poznali, niti ga potrebovali. In vendar jim je žrtvoval svoje bogastvo, svojo delovno silo, za katero so si premeteni kapitalisti nakopičili bogastvo. Čemu delavec ne porabi svoje delovne sile, čemu si zase ne zgradi tovarn in palač, vprašuješ? Glej, radi tega, ker so ga premamile sladke obljube tistih, ki so obetali delavcu zlate gradove v obliki dobrih plač. Medtem, ko so delavci nasedali tem obljubam, se je kapitalist pobrigal, da je tudi v duševnem oziru nadjačil delavca ter ga tako duševno in telesno zasužnjil. Glavno vlogo pri vsem pa je vedno igral denar, a te ga imajo v rokah kapitalisti, ne proletarci. Denar je prva velesila tega sveta, z njega izhaja kapitalistična podjetnost pa se z veselili žrtvami.« »V tem razmerju, mladi prijatelj, je temeljni vozel delavskega vprašanja. Na tej podlagi razmišljaj o svoji bridki usodi in o usodi stotisočev bratov, ki se v potu svojega obraza pehajo za vsakdanji kruh.« Preprosto, a iskreno in jasno razlaganje Skrbinkovo je kakor daljnje spoznanje posvetilo v Jožetove možgane. Nehote se je spomnil Križljeve fužine, kjer je Jože vedno s svojimi kovaškimi tovariši doživljal v malem, kar mu je ta izkušeni mož kazal v velikem. ==III. Jože se ponesreči== Naslednji dan je bil ponedeljek in Jože je moral zopet na delo. Vrtali so morali 200 kg težko jekleno obločno ploščo. Ko so jo nesli delavci na vrtalni stroj, se je eden izmed njih spotaknil in padel. Na enem koncu je nesel Jože ploščo sam, na drugem sta jo držala dva. Pri padcu so odpovedale tudi roke njegovemu tovarišu. Jože bi bil sicer močan, toda pretežkega bremena ni mogel sam obdržati. Klecnil je z nogami in omahnil. Vsa teža plošče je zdrknila Jožetu po rokah ter mu od komolca do zapestja pomelo kožo in meso, da so se mestoma pokazale krvave žile. Jože je z neloveškim premagovanjem zatajil silno bolečino. Stisnil je ustnice in molčal. Priskočili so delavci, da bi mu pomagali. Prihitel je tudi Primc in je obupno pobarval Jožeta, če ga ranjena roka močno boli. Nato ga je spremil v tovarniški ambulant, kjer so zaprejenica zlo obvezali. Tovarniški zdravnik je odredil takojšnji prevoz Jožetu v bolnico. Tam so razmesarjeno roko zašili ter povedali, da bo moral osem do deset tednov ostati v bolniški oskrbi. Tedaj je šele ponesrečenca zajokala. Prve solze v očeh. »Osem tednov brez zaslužka, osem tednov med ranjenci in bolniki. In če zve Lenčka, kako je z menoj? Ne, ne, ne sme zvedeti! Ne bom ji pisal ničesar o svoji nesreči!« Tako je odločil Jože sam pri sebi. Pričele so se najdolgočasnejše ure v Jožetovem življenju. Vsako popoldne so prihajali k bolnikom rodniki in znanci, k njemu, ki je bil osamljen tujec med bolniki, ni bilo nikogar. Teden dni je ležal Jože v bolnici in prišla je nedelja. Pozno popoldansko sonce se je s svojimi žarki igralo v šipah bolnišničnih oken. Jože je sedel na postelji in tako razmišljal: Bog ljudje, ki jim ni treba opravljati težkega dela, niso v nevarnosti, da bi jih doletela taka težka nesreča kot je mene. Če zbolijo, jim strežejo lepo doma in niso zapuščeni kakor jaz, čemu ta razlika med ljudmi? In kdo so vsi ti, ki mi delajo žalostno družbo? Sami sužnji dela. Tale tovariš, ki vse noči prestoka v bolečinah, kdo je? Ali se niso pogovarjali včeraj, da je padel z drugega nadstropja neke stavbe, ker se mu je utrgala deska na odru? Noge in rebra si je polomil. Drugi zopet leži v bolnici radi strašnih opeklin, ki jih je dobil v tovarni, ko je počila parna cev. Zraven njega se muči livar, ki je pri svojem delu izgubil oko. Tekoče železo mu je bilo brizgnilo v obraz. Drugi zopet nosi roko v povoju. V ladjedelnici se je bila utrgala veriga pri dvigalu, ki je zdrknilo navzdol in zagrabilo nesrečnikovi roki. Kirurški oddelek. Sami ranjenci in taki s poškodovanimi udi. Pretresljiva slika. Ob sanjega dolgočasja se je Jožeta polotila želja, da bi pogledal še v sosedni oddelek bolnice. Nagnil se je k tovarišu s polomljenimi nogami in ga vprašal: »Ali vam je znano, če se sme pogledati v sosednji oddelek?« Skozi velika, steklena vrata je Jože stopil v oddelek za notranje bolezni. Na prvi pogled se mu je vrnil znan obraz. »Ali nisi ti Cantarjev Jaka?« je začudeno vprašal. »Cantarjev iz Škofj, ti pa si Jože, ki si bil pri Križlju rejenec, ne?« »Tako je. Za točjo voljo, kje se midva dobivata? Kaj pa je s teboj?« »Pred petimi leti, kot veš, sem šel s svojo pekovsko obrtjo po svetu. Mestni zrak in nočno delo sta mi razhlajala zdravje in sedaj sem tu. Čutim, da ne bom zapustil te hiše pek kot tedaj, ko me poneso iz nje.« »Pogum, Jaka! Obrnilo se ti bo na bolje in zopet boš zdrav in krepak kot si bil tedaj, ko smo vasovali skupaj,« je tolažil Jože, dasi prijateljev bledi in upadli obraz ni obetal dosti upanja, da bi se Jožetove besede izpolnile. »Hvala ti, Jože, za tolažilne besede, toda jaz vem, kako je z menoj. Nikoli več se ne vrnem v zdravju iz te molčeče osamljene hiše. Da, tedaj, ko sem prvič tu, to je bilo tam pomladi, tri mesece sem ležal. Če bi bil tedaj odšel v kako zdravilišče, bi bil nemara okreval. Toda kje naj vzamem ubogi pekovski pomočnik sredstva, da bi plačal drago zdravilišče v zdravilišču za tuberkulozne? Tako mi je zavratna bolezen razjedala pljuča in zastrupljala telo neovirano naprej in sedaj sem prišel sem umret. Ni je pomoči zame, Jože, zavedam se tega in mirno čakam konec. Hudo mi je le, ko se bom moral tako mlad posloviti od življenja, ki mi doslej ni dalo drugega kot samo trpljenje.« Suh kašelj je spodal nesrečnega bolnika. Široko odprtih ust je lovil sapo, telo se mu je krčevito treslo. Jože je opazil, da so se pojavili na prijateljevih ustnicah neznatni, krvavi mehurčki. Ko je kašelj ponehal, je Jaka še nekaj časa težko hropel, nato pa se je umiril. Jože bi bil le kaj rad zvedel. »Kakšno tovarišijo pa imaš tukaj, Jaka?« »S slabotnim glasom je pripovedoval Jaka:« »Moj sosed je tudi pek. Pet mesecev leži v bolnici in nič bolje ni z njim kot z menoj. Poleg njega leži neki krojač, dalje ob oknu sta dva čevljarja, nasproti neki natakar, tudi mizarjev je nekaj tukaj.« »Ali jih mnogo umre?« »Eh, skoro vsako noč proti jutru ugasne kateri na našem oddelku.« Jože je docela pozabil na bolečine v roki. Njegovo dušo je stiskala neka čudna groza, srce pa mu je polnilo toliko sočutja, da bi bil najrajši zajokal. »Srečen si, Jože, ki boš v nekoliko tednih zopet zdrav in čvrst dihal sveži zrak. Glej, mi pa smo obsojeni na smrt. Po vlažnih delavnicah in zatohlih stanovanjih smo se nalezli sušice in to je sedaj naš dobiček, ki ga imamo od tistih, za katere smo delali. Sedaj nas ne poznajo več.« Jože se je spomnil Skrbinkovih besed, ko je govoril o brezdušnem izkoriščanju delovne sile. Poslovila sta se prijatelja, ki sta se našla v trpljenju in Jože je odšel s polno dušo bolestnih vtisov na svoj oddelek. ==IV. Obisk== Popoldne so prihajali znanci in sorodniki obiskovat bolnike. Z žalostnimi obrazi so posedali ob posteljah in se tiho pogovarjali z bolniki. Ta ali oni je prinesel bolniku kak malenkosten dokaz prijateljstva in sočutja in napravil trpinu s tem več veselja, kot da mu je podaril pol sveta. Jože je s svoje postelje motril obraze tovarišev, ki so v tihih sreči in radosti žareli, ko so uzrli svoje obiskovalce. Tu in tam je zmotil otožno razpoloženje bolnikov dovršen smeh ali glasna beseda. Obiskovalec je bil za hip pozabil in kot da se je ustrašil samega sebe, se je skrbno ozrl okolo sebe po bolnikih z nemim pogledom prosil odpuščanja, češ ali nisem napravil kaj nespodobnega. Bolniki pa so molčali in trpeli. Le k Jožetu, tujec med tujci, ni bilo nikogar. V bridki zavesti osamljenosti in zapuščenosti se mu je krčilo srce. Ni se mogel premagati, ne zadržati solz, ki so mu silile v oči. Zamišljen v svojo žalostno usodo ni niti zapazil, kdaj se je pojavil od njegove postelje Skrbinek. »Kako je, Jože dragi!« Sram in zadregi si je Jože utrnil solze in z radostnim nasmeškom ponudil Skrbinku zdravo roko ter odvrnil: »Ti, tik kaj veselo ni tukaj, roka pa se lepo zdravi.« »Ves objokan si, Jože. Ali te tako hudo boli roka?« »Ni to radi bolečin. Nekoliko dokasa mi je.« »Pusti to, Jože, kaj bi, tako le pač in drugače biti ne more. Neko pismo je prišlo zate, tu ga imaš.« S tresečimi prsti je Jože segel po pismu, zakaj slutil je od koga je. »Od Lenčke,« je radosno zatrepetalo v njem. Pisala je Lenčka Jožetu: »Predragi moj Jože! Od naših Karavank do sinjega morja te pozdravljam in srečno poljubljam. Težko sem pričakovala tvojega pisma, naposled se mi je pričakovanje spolnilo. Upam, da te najdejo moje vrstice zdravega in v dobrem položaju. Ono noč, ko si se poslovil od mene, te je nekdo videl, ko si odhajal izpod mojega okna. Zvedel je župnik o tem in je dal poklicati k sebi mojo mater. Očital ji je, da imam s teboj grešno razmerje. Sedaj nimam miru ne pred župnikom, ne pred sosedi, ki so seveda tudi zvedeli, da se imam s teboj rada. Kakor ženin živim v svoji izbi in se skoro ne upam na plan. Nepopisno mi je dolega in veliko, veliko trpim radi najine ljubezni, moj ljubi Jože. Najrajši bi šla kar za teboj, če bi vedela, kje bom v nadlego. Prenašala bom najhujše trpljenje samo da bom v tvoji bližini. Vse, da se bom vajena dela in ne bom se ga ustrašila tudi na tujem. Nobenega človeka nimam tu, ki bi mi potolažil mojega gorja. Ti edini si mi vse na svetu, ljubi Jože, upam, da me razumeš in spoštuješ mojo ljubezen, ki jo gojim le zate. Prosim te, piši mi takoj in tolaži svojo nesrečno Lenčko.« »Svetuj mi, dobri prijatelj, kaj naj odgovorim?« se je obrnil Jože k Skrbinku, ko je prečital pismo. »Komu?« »Ah, saj res! Ves sem zmeden. Moja izvoljenka nam namreč piše iz domačega kraja. Čitajte!« Ko je Skrbinek z očmi preletel Lenčkino pismo, je resno dejal: »Jože, dekle je pošteno in te ljubi. Bodi ji hvaležen za njeno vdanost in bodi tudi pošten do nje. Če jo resnično ljubiš, potem je tvoja dolžnost, da ji tudi vse zaupaš. Piši ji, da si se ponesrečil in da sedaj ležiš v bolnici.« »Ustrašila se bo!« je zaskrbelo Jožeta. »Tako — zapiši, da si izven nevarnosti in da boš kmalu ozdravel.« Še tisti dan je Jože Lenčki previdno sporočil, kako je z njim. ==V. Lenčka se odloči== Vsak dan je Lenčka z utripajočim srcem gledala na cesto, ki se vije pod dolini in pričakovala selnega pisma. Bilo je na praznik sv. Petra in Pavla. Zgodaj zjutraj je odšla Lenčka k maši v Tržič. Po maši se ni hotela naglo odpraviti proti domu, a jo je pred cerkvijo prestregel vsiljiv cerkovnik Kec in ji rekel, da jo župnik naroči, naj pride takoj k župniku. Lenčka je župnikovo povabilo nekoliko osupnilo, vendar se je odločila, da pojde. V župnišču jo je sprejela stara kuharica Polona, ki je opravljala razen cerkvene službe namesto župnika skoro vse njegovo delo. Če je želel kdo z župnikom govoriti o prečastitim, se je moglo to zgoditi le s posredovanjem kuharice Polone, ki je morala brezpogojno vedeti, za kakšno zadevo gre. Zato je umirjeno, da tudi za Lenčko moralo biti izjemno. »Kaj bi rada, gospa?« je strogo vprašala Polona Lenčko in jo srepo premerila od vrha do tal. »Gospod so naročili, naj pridem,« je skromno odgovorilo dekle. »Naročili, naročili! Po kom so naročili?« »Po mežnarju!« »Nimajo ničesar naročiti po mežnarju! Čemu sem pa jaz tu? Bo pa še kakšna skrivnost. Takole mlade punčare...« »Nisem nikakšna punčara, da veste! Sporočite župniku, da sem tu, ker me je pozval, če ne, pa zopet grem. Mi ni do prečakanja s takšnimi kuharicami,« je ostro zavrnila Lenčka žaljivo ženko. Tedaj se je vrh stopnic pojavil župnik. Visok, v črnem talarju s snežno belim ovratnikom pod vratom in skrbno urejeno frizuro se je za hip zardel Lenčki lep svečeniški obraz. Njegov gladko obrit obraz je bil poln, postava krepka. Otegnilo mu je biti kakih 40 let. »No, deklica, pridi v pisarno!« Lenčka je krenila po stopnicah za župnikom. Čakal jo je pred pisarno in ji vljudno dovolil, da je vstopila prva. Ko je zaprl vrata za seboj, je obstal pred Lenčko in smehljaje rekel: »Povabili ste me, gospod župnik,« je tiho spregovorila Lenčka in sramežljivo povešala trepalnice. »Poklical sem te, dete moje, ker me kot tvojega dušnega pastirja skrbi, kako živiš!« »Kakor pač živi večina poštenih kmečkih deklet, prečastiti!« »Ravno za to mi je, če živiš resnično pošteno!« »Moja vest je čista, gospod župnik —« »…tudi po oni noči, ko je prišel po slovo on, on…« je zajecljal. »Ne razumem vas, gospod!« je osupnila Lenčka. »Če mislite Jožeta, vam moram povedati, da je pošten mladenič.« »Ha, pobledela si! Znamenje, da te je ob mojih besedah zapekla vest. Resnico povej, deklica!« Preden se je Lenčka utegnila braniti, jo je župnik prijel za obe roki in jo držal kot v kleščah. »Gospod!« »Ali sta — grešila?« »Če je greh, da se ljubiva, potem sva grešila. Ljubezen med nama ni bilo.« »Je bil pri tebi v izbi?« je terjal neusmiljeni župnik in vedno krepkeje stiskal Lenčkini roki. »Ni bil!« »A ti si mu odprla okno in pri tem je padel ob tvojih razvaljenih rokah in prsih svoje poželenje.« »Gospod, prizanašajte mi! Nisem mu zato odprla okna in tudi on ni nameraval ničesar slabega. Po slovo je bil prišel.« »Po slovo? In za slovo si mu ovila telo svoje bele, nežne roke okoli vratu ter ga vsa v solzah poljubovala takole:« »Ah, Lenčka, ljubim te —« Močne župnikove roke so se ovile okoli Lenčkinega pasu, da je zastokala od bolečine. Vedno močneje jo je stiskal k sebi in iskal z divje spačenim obrazom Lenčkinih ustnic, da bi jih okrunil s strastnim poljubom. Lenčka je nagnila glavo daleč nazaj, pred očmi se ji je vse temnilo, klecnila je z nogami in dan ji je v tistem trenutku nekdo močno potrkal na vrata, da se je bila zdramila v nezavest. Župnik je, prestrašen odkočil in smrtno prebledel. »Zverina!« je kriknila Lenčka in planila k vratom ter jih sunkoma odprla. Skoro bi bila trčila v podlaku kuharico Polono, ki je čakala zunaj z zajtrkom za župnika. Kakor preganjana srna je bežala Lenčka po stopnicah iz župnišča. Bila je že daleč na cesti, ko se je jela polagoma zavedati, kaj se je bilo prav za prav zgodilo. Vzdignjena radi župnikove nesramnosti in skrajno ogorčena nad njegovim podreznostjo se je bridko razjokala. Tam, kjer zavije cesta iz doline v Klanec, jo je dohitel seški pismonoša. »Hej, Lenčka, danes bo pa nekaj zate!« Molče se je segla po pismu in podarila pismonoši srebrno dvajsetico. »Lenčka, preveč bo toliko zate! Pa ne drži me tako žalostno, kot da se vračaš od pogreba. Vesela bodi kot bom jaz, ko si ‘ga’ bom za tvojo ‘evanzgaro’ privoščil pošteno mero. Na tvoje zdravje ga bom pil, Lenčka, in na zdravje tistega, ki je v pismu podpisan. Pozdravljena!« Pismonoša je zavil na poljsko stezo, ki vodi v Krtinje, Lenčka pa je nadaljevala po cesti pot proti domu. Ozrla se je nazaj, če ji morda kdo ne sledi. Nikogar ni bilo. Tudi daleč pred njo je bila cesta prazna in samotna. Spoznala je Jožetovo pismo na ovitku. Pritisnila je pismo na srce in poslala Jožetu v duhu vroče pozdrave in vso svojo bolest. Pisal je Jože Lenčki: »Ljuba Lenčka! Zelo sem se razveselil tvojega pisma, zakaj prišlo je baš v trenutku, ko sem s hrepenenjem mislil na te in bil tvoje ljubezni najbolj potreben. Ne ustraši se preveč, dušica moja! Ležim v bolnici. Pa ni tako hudo. Nekaj sem se bil pri delu po tovarni poškodoval. Ker ne morem nadaljevati ljudi, pri katerih sem stanoval, da bi se me otepali, dokler ne morem na delo, sem šel v bolnico na zdravljenje. Rane so že napol zaceljene in v treh tednih bo zopet vse dobro. Drugače sem zdrav. Zelo sem nesrečen, ko pišem, da radi mene nimaš miru pred župnikom in drugimi ljudmi. Toda Lenčka moja, potrpi! Iz ljubezni do mene potrpi in me ljubi si preveč k srcu, kar zlobni jeziki zgovore. Čim več bova trpela radi najine ljubezni, tem bolj bova znala ceniti svojo srečo, ko postaneva mož in žena. Glavno, da nama vest ničesar nepoštenega ne očita. Neprestano mislim nate, ljubica, in delam načrte za najino bodočnost. Ko ozdravim in bom zopet zaslužil, boš prišla za menoj, da se izogneš strupenim jezikom. Še bo že našlo kako delo tudi zate. Iskreno te pozdravlja in poljublja večno tvoj Jože.« Še in še je brala Lenčka Jožetovo pismo. Kakor železen obroč ji je stiskala bolečina srce, ko je čitala, da je Jože v bolnici. Moreča skrb ji je vsiljevala temno slutnjo, da je Jožetov položaj hujši kot ga opisuje in da ji hoče iz obzirnosti noče pisati resnice. V duhu si je predstavljala ljubljenega človeka na bolniški postelji, blednega, z upalim obrazom, in, oh groza, z zdrobljeno roko, ki mu jo bodo morda celo odrezali, če že ne niso. In v tem bednem stanju sam, zapuščen, brez tolažbe, tujec med tujci! »K njemu!« je zakričalo v njej z neodoljivo silo. Težko se je Lenčka odločila, da odrine na daljno pot. »Kaj bi odlašala? Župnik se me bo poslej bal in me preganjal še bolj. Poskrbel bo, da pridem pri ljudeh ob pošteno svoje ime in pred lastno materjo ne bom imela več miru. Za Jožetom pojdem, pa bodo vsi jeziki zavezani!« ==VI. Lenčka gre od doma== Najtežje je bilo Lenčki razodeti materi svojo namero. Vedela je, da bo stara, bolehna žena izgubila v njej svojo najmočnejšo oporo. V Lenčkinem srcu je ves dan bila borba med ljubeznijo in hrepenenjem po Jožetu na eni, med skrbjo za mater na drugi strani. Vso dolgo noč ni zatisnila očesa, trudna od težkega razmišljanja in prežete noči je zjutraj vstala. »Dekle, kaj je s teboj?« je zaskrbelo mater. »Vsa rdeča si imela in bleda me vidi. Bolna si, ali pa si jokala.« »Mati, moram vam napolno razodeti, kaj sem sklenila. Z doma pojdem,« je tiho odgovorila Lenčka. »Otrok nesrečni, kaj ti na misel ne pade! In jaz naj ostanem sama? Stara sem in vsa nadložna; kdo mi bo stregel, če me bolezen priklene na posteljo? Ko bo začela v širokem svetu življenje slabotna ženska? Oči bom izjokala od skrbi za tebe, vere mi ne bom imela. Izbij si iz glave to nesrečno misel!« je tarnala mati. »Nič vse to sem mislila, mati, toda sila, ki žene v svet, je močnejša kot vsi drugi predsodki. Ljubim vas in nikoli vas nisem nameravala razžaliti, težko se poslavljam od vas, toda moram, moram z doma. Pomagala bom vam in sebi in… Nisem vam prikrivala ljubezni, ki jo čutim do Jožeta. Pošteno je bilo najino razmerje in čisto, neomadeževano hrepenenje moje srce za njim. Glejte, tam v daljnem Trstu leži med tujimi ljudmi bolan, ranjen. Ali ni moja dolžnost, da grem in mu s svojo navzočnostjo olajšam bedno stanje? Poznam njegovo zlato srce in pošteni značaj, zato me ni prav nič strah pred tujino. Poiskala si bom službo in vas bom podpirala s svojo plačo. Vi ne boste na starost saj mogli privlačiti kak priboljšek. Ko pa se bova z Jožetom vzela, boste prišli k nama in dobro se vam bo godilo. Če mi privoščite srečo in srečni mir, mati, ne ovirajte me, ne branite mi!« »Hčerka, ne hodi! Usmili se mojih sivih las! Ne bom dolgo, če me zapustiš,« se je razjokala starka in dvignila sklenjeni roki proti Lenčki. »Joj, mati, kakšno bolečino trpi moje srce v tem trenutku, toda jaz moram oditi. Če radi sramote, ki sem jo v nedeljo doživela. Če vam povem, boste razumeli in dopustili, da napravim kot sem se namenila.« In Lenčka je vse zardela in popisala svoji materi dogodek v župnišču. Ko je končala, je objela mater in obe sta jokali. »Če je tako, otrok moj nesrečni, pa pojdi! Moj blagoslov te bo spremljal in molila bom zate. Pojdi, sporoči Jožetu moje pozdrave in ga prosi v mojem imenu, naj bo pošten s teboj. Skrbita, da se čimprej združita v zakonu, da ne bo pohujšanja po fari in da me ne bodo zlobni jeziki nadlegovali z obrekovanjem.« Stisnjena do prsi večeru je Lenčka odpotovala. Neskončno dolga se je zdela Lenčki nočna vožnja. Stisnila se je bila v mračen kot v kupeju in jela razmišljati o svoji bodočnosti. Čim bolj se je oddaljevala pot od ljubih domačih krajev, tem težje je prihajalo Lenčki pri srcu. Na Jesenicah je primotovil v vagon pijan človek in omahnil na sedež poleg Lenčke. Uprl je vanjo svoj zaspan mežikajoč pogled, se ostudno zarežal in nerodno segel po Lenčkini roki. »Glej, glej, kako srečno družbo bom imel! Daj, mačica, da te objamem!« »Proč, nesramnež, sicer pokličem sprevodnika!« »Da, v živinskih vagonih! Pa sem se ga bil res nekoliko preveč nalezel. Ne zamerite, gospodična, neroden človek sem!« je mamoma spoznal. Podrsnil se je na nasprotno klop in, naslonil glavo na steno in zaspal. V Ljubljani se je zdrznil in vstopil nekdo, ki je rekel: »Bolniški Bistričar«. Sprevodnik je nato pomagal pijanemu iz vagona na breži izstop. Proti jutru je vlak prisopihal v Trst. Docela nepoznana v tujem mestu je bila Lenčka v veliki zadregi kam bi se obrnila. Močno ji je utrujalo srce, ko se je z drugimi potniki gnela proti izhodu, na glavnem kolodvoru. Plašno se je ozirala po tujih obrazih in iskala med njimi znano obličje, ki bi bilo moreda med temi obrazi. Za hip se ji je celo zazdelo, da stoji med čakalci na peronu Jože in z neskončnim veseljem bi stopila do njega, toda jo je zavela, da je nemogoče, zakaj Jože leži v bolnici, morda celo v mrtvašnici. Ustrašila se je Lenčka te misli, da jo je spreletela zona. V dušo se ji je zavialo nekaj težkega, bridkega. Najrajši bi bila zajokala. Med potniki, ki so dopotovali z vlakom, so se na peronu mešali železničarji, eni v lepih, temnomodrih uniformah, drugi v umazanih, sajastih oblačilih. Hitel je vsak svojo pot, resni, zamišljeni. Tik za Lenčkinim hrbtom se je vil mlad železničar v črnem kovčkom v roki in zvito, umazano-rdečo zastavico. Prehitel je Lenčko in jo ostro pogledal v obraz. »Dobro jutro, Lenčka! Kaj pa ti iščeš v Trstu?« Lenčka se je zdrznila in začudeno pogledala človeka, ki jo je ogovoril. »Jej, Špilerjev Tine iz Breznice, ne? Saj se ne pravi, da si v Trstu pri železnici, a kdo bi pričakoval, da se bova srečala! Kako sem vesela, da vidim domačega človeka tukaj! Nekega bolnika imam v tržaški bolnici, pa sem prišla obiskat. Morda bom kar tukaj ostala.« »Pri Jožetu, ne?« se je nasmehnil Tine. »I kaj veš?« »Prijateljev sva z Jožetom in mi je vse zaupal. Tudi jaz sem namenjen v nedeljo k njemu, če ne bo do tedaj že iz bolnice. Čud sem, da se dobro zdravi. Če bi ne imel sedaj le malo službe, bi jo kar s teboj mahal v bolnico. Poprašaj, bog, kje je bolnica, naj ne bo težko najti. Vsak otrok ti lahko pokaže. Ako ostaneš v Trstu, se bomo lahko še videli. Boš pa povedala, kaj je kaj novega v domačem kraju. Na svidenje, Tine!« »Na svidenje, Tine!« Tine se je obrnil in krenil čez tire proti kurilnici. Lenčka pa v veliko kolodvorsko vežo in od tam na ulico. Brez večjih težav in zaprek je našla pot do bolnice in vprašala vratarja, če sme obiskati bolnika. Vratar jo je poučil, da se obiski v bolnici dovolijo lele popoldne in da pred večerom ne more nikogar pustiti noter. Žalostna je morala Lenčka ostati pred vrati. Po časnih korakih je tavala po ulicah in se zadrževala vedno v bližini bolnice. Čim se je odvalilo po cerkvah poldne, se je zopet vrnila pri vratarju, ki je baš govoril z nekim gospodom. Vljudno je prosila vratarja, da bi ji povedal, na katerem oddelku leži Jože Poznik. Ko je neznanec čul ime, ki ga je povedala Lenčka, je pristopil k njej in osupel vprašal: »Ali niste dopotovali s Kranjskega, gospodična?« »Da, tam v Tržiču sem doma,« je skromno odgovorila Lenčka. »Potem pa kar z menoj! Tudi jaz grem k Jožetu.« »Ali ga poznate, gospod?« »Saj pri meni stanuje in tudi v arsenalu sem njegov delovodja. O, to se bo Jože razveselil!« »Kako srečno naključje!« se je razveselila Lenčka. »Prosim vas, gospod, spremite me k njemu!« ==VII. Snidenje== Kdo opiše Jožetovo presenečenje, ko je uzrl med vrati Primčev in Lenčkin obraz! Najrajši bi bil planil ljubljenemu bitju naproti in ga objel. Toda premagal se je, ker je vedel, da se v navzočnosti ostalih bolnikov kaj takega ne spodobi. Kakor omamljena je Lenčka z močnim utripajočim srcem pristopila k bolniški postelji svojega izvoljenca in brez besed strmela vanj. »Lenčka, hrepenel sem, da bi prišla, a pričakoval te nisem!« je šepetal Jože in ji ponudil zdravo roko. »Kako srečen sem, da te imam ob sebi. Saj boš ostala tu in se ne vrneš več domov.« »Kako je s tvojim zdravjem, Jože?« je skrbela Lenčka. »Hvala ti za skrb, Lenčka, mnogo bolje je že. Danes so mi izpuli šive iz zaceljene rane. To je zelo bolelo, bolj kot tedaj, ko so mi rano šivali. Jedva sem se premagal, da nisem zarjul od bolečine. Teden morda bom še imel roko v gipsu, potem pa bom zopet sposoben za delo. A kako, Lenčka, da si odšla za tako daljno pot?« »Vprašaj Jože? Pisala sem ti, v kakšnih razmerah živim in da mi doma ni več obstati. Neprestano me je vleklo za teboj, dokler se nisem naposled odločila. Šla sem z materinim dovoljenjem in ti prinašam njene pozdrave. Dopovedala sem stari reči in razumela me je, daj si bo hudo brez mene. Mati je in več ji je do moje sreče, kot do vsega na svetu. Moja sreča pa si ti, ljubljeni. Delala bom in tudi trpeti sem pripravljena, samo da bom v tvoji bližini.« »Lenčka, kako te ljubim!« je šepetal Jože in s solznim pogledom požiral cvetoči dekletov obraz. »Veliko družbe imam. Kdo so ti ljudje, ki mirno leže na posteljah? Joj, kako blede obraze imajo!« se je plaho zgrozila Lenčka, ki ni bila nikoli videla toliko bolnikov naenkrat. »To so same žrtve dela,« se je oglasil Primc, ki je doslej molče stal ob vznožju Jožetove postelje. »Večinoma tovarniški delavci, ki so se pri delu ponesrečili. Na ta oddelek pridejo ranjenci in poboljšljeni.« »Ali je tako nevarno delo po tovarnah?« »Odkor poznamo stroje, je za tovarniškega delavca vedno več nevarnosti, da se ponesreči. Včasih je temu krivo nezadostno varnostne naprave in priganjanje pri delu, se večkrat pa okolnost, da postavljajo k stroju delavca, ki je stroja premalo vajen. A delavec mora sprejeti delo, kakršnega mu odkažejo, sicer ga ne morejo več rabiti.« »Pa gospodar vsaj skrbi za delavca, ki se je ponesrečil pri njem. Ne? Jože, ali te tvoj gospod kaj obišče, ti kaj prinese?« Jože je bridko nasmehnil se je spregledal Primčev obraz, pa je odgovoril: »Lenčka, moj gospodarji so veliki gospodje, ki pa lepo skrbé drug za drugega med seboj, a ponesrečen delavec jim je kakor pokvarjeno orodje. Zlomljen ročnik kakor ves v staro jaro in gleda, da si nabavi novo. Podobno je z nami delavci. Saj se tedaj, ko si zdrav in priden delavec, še pride vedno nekdo, ki ga bo pohvalil in privoščil prijazno besedo. V takih podjetjih kakor je ono, kjer delam jaz, so si delavci in gospodarji večni tujci. Naši neposredni gospodarji so priganjači, ki so bolje plačani kot navadni delavci. Jaz sem imel srečo, da sem naletel na plemenitega človeka, kateremu sem pri delu podrejen. Gospod Primc, koliko hvaležnosti vam že dolgujem! Bodite uverjeni, da vas moji tovariši v arsenalu nič manj ne spoštujejo kot jaz.« »Moj dragi Jože, nič več ne storim kot to, kar je moja človeška dolžnost. Saj ni dolgo tega, ko sem opravljal jaz isto delo kot ti in s tovariši. Poznam trpljenje in usodo izkoriščenega delavca, zato razumem njegov položaj. Priznam, da sem si radi tega še ohranil nekatere naklonjenosti svojih gospodarjev, toda niso me upali odstraniti, ker je delavstvo na moji strani in mi zaupa. Moram pa vestno paziti, da ne vršim natančno po zahtevi uprave podjetja, sicer bi pri najmanjši sitnosti izgubil službo. Delavci to vedo, zato čutijo, mene, jaz pa njih in smo dobri prijatelji.« Lenčka, ki ni bila vajena takih razgovorov, je le deloma razumela to razmerje med delodajalci in delavci. Zaslutila pa je v Primcu vrlega moža, ki se poteguje za delavske pravice. Že radi Jožeta jo je obšel občutek tople hvaležnosti napram Primcu. »Gospod Prime, ali bi vas smel nekaj prositi?« je nekam negotovo zopet povzel Jože in z očmi pokazal na Lenčko. »Že razumem, Jože. Pri nas bo stanovala, dokler ne pride kako drugače. Ne boj se, na varstvo moje žene se moreš docela zanesti!« »Hvala vam, dobrotni Primc!« Nekoliko minut pozneje sta se Prime in Lenčka poslovila od Jožeta. Lenčka je obljubila, da ga bo vsak dan obiskala, dokler bo moral ostati še v bolnici. ==VIII. Pri Primčevih== Zakonča Primc sta stanovala v rajanskem delu mesta v pritličju stare enonadstropne hiše. Z neko čudno tesnobo v srcu je sedela Lenčka Prime na njegov dom. Vsa zgrožena je je ležala Lenčki njena bodočnost pred očmi. Ena sama zvezda je obsevala megleno obzorje te bodočnosti: misel na Jožeta. Neizkušena od viharjev velikega življenja je kakor plašna golobica trepetala njena čista duša pred neznanimi silami, ki so jo kakor strupene sence obkrožile v trenutku, ko je stopila na tuja, nepoznana tla, ko je prvič zadihala duhce ozračja mesta. Slutila je, kako se sence spopadajo pri vsakem koraku. Razbebalje so se lede tam, ko se je obotala ob Jožetovi bolniški postelji, ob strani ljubljenega, domačega človeka je dobila zopet občutek mirne varnosti. A ko je zapuščala bolnico, so se ji sence zopet pridružile in korakale z njo vstrašeno. Edina misel na Jožeta in zavest odločne volje, kljubovati vlačnemu toku življenja za vsako ceno, to je Lenčki dajalo pogum, da se ni v omamljenosti razjokala. »Doma smo« — je prijazno spregovoril Prime in odprl vrata. Vstopila sta v svetlo kuhinjo, kjer se je vse bleščalo od drage in redne. Nasproti njima je pritekla debelušna ženica srednjih let, preprosto a jako snažno oblečena. »Jožetovo nevesto sem pripeljal, ženka!« je ljubeznivo predstavljal Prime in se ozrl po stolu, da bi ga novemu gostu ponudil. Z živahnim, odkritosrčnim očmi je premerila Primečeva Lenčko od vrha do tal, nato pa ji prijazno ponudila roko, rekoč: »Dobrodošli! Pravzaprav vas že poznam, samo videli se še nisva nobenkrat. Mnogo je pripovedoval Jože o vas. Nič ne ridite, gospodična; lepo je, da se imata rada. Jože je pošten mladenič in ima tudi kar vredna sta drug drugega. Z mojem imava Jožeta prav rada in tudi vi ste mi všeč. Kar po domače se počutite pri nas. Še zelo utrujeni? Čakajte, takoj vam pripravim kave. Dotlej pa sedite in odložite svoje stvari.« Lenčko je osupnilo toliko ljubeznivost Primečeve žene in bila je v zadregi, kako naj se zahvali. »Zahvalim, gospa, toda ni se treba truditi radi mene, nisem potrebna!« Rekla je to kar tako, da si je ni pozabila ničesar toplega, odk ar je prišla v Trst, v zavitku je imela še ostanek popotnice, ki jo je bila vzela seboj. Bila je slab in potreben okrepeval, vendar jo je zadrževala napeta sramežljivost. Primečeva je to pogodila in se ni dala odvrniti v svoji gostoljubnosti. »Je bil vesel Jože, ko vas je zagledal!« »Ni me bil pričakoval, zato ga je moj prihod iznenadil. Da bi le že kmalu ozdravel.« »Dokler ga ne bo, boste stanovali kar v njegovi sobi. Prostora imamo dovolj. Bog nama ni naklonil otrok, bosta vidva namesto njih. Nekoliko velika sta že, bosta pa zato bolj pridna,« se je šalila Primečeva. »Ali se nameravata kmalu vzeti?« Lenčka tega vprašanja ni pričakovala in je zopet zardela. Iz zadrege ji je pomagal Prime in odgovoril namesto nje: »Vse se bo uredilo, če bo Jože zdrav in če bo dobro zaslužil. Saj veš, ženka, da bosta gledala, da čimprej prideta skupaj. Dotlej pa se bosta ogledala za kako primerno službo za Lenčko. Mater ima doma, ki je potrebna hčerine podpore. Ženka, tudi prepuščam, da pojdeš Lenčki na roko z nasveti službe.« »Prav rade, takoj jutri bova šli in poiskali kaj primernega.« »Kako sem vam hvaležna! Kdaj vama bova z Jožetom poplačala vašo dobrotljivost?« je preprosto rekla Lenčka in solze so ji zaigrale v očeh. ==IX. Za službo== S svojo prijaznostjo in domačnostjo sta si zakonca Prime že prvi dan pridobila polno zaupanje Lenčke. Prime se je živo zanimal za Lenčkine razmere, skrbno je razmer v domačem kraju, saj je minilo že dolgo vrsto let, odkar ga je pogojilo mesto in se je moral daleč proč od doma boriti za svoj vsakdanji košček kruha. V tej borbi je doživel marsikatero bridko preizkušnjo in razočaranje, toda z jekleno voljo in neutrudljivo vztrajnostjo se je znal spretno izogibati tisočim nevarnostim, ki so prežale nanj, da bi uničile njegove mlade sile, mu vzele značaj in napravile iz njega bedno žrtev popačene družbe in nizkih strasti. Nikoli mu ni bilo do tega, da bi ob plačilih dnevih posedal po zakajenih beznicah, užival slabo pijačo, kvartal ali se zanimal za pokvarjeno žensko družbo. V vsem tem Prime ni slutil prav nobene zabave ali naslade. Pač pa je od mladih nog hrepenel po izobrazbi. Že kot mlad kovaški pomočnik je strastno čital knjige in časopise, hodil poslušat zanimiva in poučna predavanja ter obiskoval razne društvene prireditve. Zato je tudi vedel več kot ostali njegovi tovariši, ki so ga v marsičem radi spraševali za svet, dasi je bil mlajši od marsikaterega izmed njih. Zgoda je zadel zavedovati po časopisu tudi politično borbo, nekorčne izlive strankarstva, podlo osebno gonjo itd. Njegovi prirojeni bistro-umnosti ni ostalo dolgo prikrito, da gre tu večinoma za pohlepne interese nenasitega kapitalizma, če tudi, ki na vse grelo kake »svoje ideale«, narodnjaštvo, kakor oni, ki na »katoliški podlagi« branijo in ščitijo čast in večni blagor slovenskega ljudstva, častne pravzaprav istega boga, ki se mu pravi Mamona. Z velikim zanimanjem je čital Prime meščansko časopisje in vztrajno čakal, kdaj se bo to časopisje zednilo tudi v obrambi trpečega, izkoriščanega in prevaranega delavskega sloja. Tega, žal, ni dočakal in je moral kmalu spoznati, da po meščanski tisk naslovuje delavci samo ob gotovih prilikah, takole kake štirinajst dni pred volitvami v državni ali deželni zbor. Primecu se je to vrste »politika« zamerila. Bil je delavec, zato se je moral in hotel postati socialist. Svojega prepričanja ni vsiljeval nikomur, a tudi jemati si ga ni dal. Nobene prilike pa ni prezrl, da ne bi pridobival svojih tovarišev za stanovanjske organizacije, ki so baš v tistem času pod okriljem naglo razvijajoče se socialistične stranke lepo uspevale in nudile delavstvu pomembno zaščito. Navduševal je delavce za list »Rdeči prapor«, jim odpiral oči in opozarjal na dejstvo, da je edino rešitev delavstva izpod kapitalističnega jarma: izobrazba. V svojem dvaintridesetem letu je ustanovil Prime svoje lastno ognjišče. Poročil se je s Kristino Polansko, pet let mlajšo hčerjo iz Logatca. Spoznali so se bili z njo na nekoliko nenavaden način. Bilo je nekega večera, pozno v jeseni, ko se je Prime vračal z dela domov. Stanoval je v starem delu Trsta pri neki vdovi. Iz neke mračne ulice je planilo proti njemu nenadoma mlado dekle in vsa zasopljena pripovedovalo, da so jo obkolili za nekim voglom trije fantje in jo pričeli nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami. Jedva jim je ušla. Nenad je namerje izgotovljeno obleko neki naročnici na dom, a na povratku jo je v samotni ulici nadlegovala trojica. Primecu se je dekle zazdelo pošteno, zato je ji je uslugo ponudil z spremljevalcem do doma. Povedal ji je svoje ime in ona je zaupala njemu svoje, nakar jo je spremil prav do hiše, kjer je stanovala. Iz dekletovih besed je Primec prvo uro spoznal, da ima opraviti ne samo s pošteno, ampak tudi pametno žensko, ki je dedom svojih rok služila svoj vsakdanji kruh, skrbela za mater in podpirala še mlajšega brata, ki hodi v šolo. Očeta je izgubila Kristina še kot otrok. Posluš ga je bilo v nekem nabrežinskem kamnolomu. Tu se je spomnil Primec žalostne usode svojega očeta, ki ga je potegnil niž, in začutil je do svoje spremljevalke neko posebno naklonjenost. Poleg tega je bila Kristina čedna, prikupna deklica. Pri slovesu jo je prosil, če bi smel jo in njeno mater ob priliki obiskati. Kristina je privolila in pol leta pozneje je postala Primečeva žena. Ker ni imela otrok, je toliko več pozornosti posvečala skrbi za svojega moža ter mu vodila vzorno gospodinjstvo. V njej je imel Primec najboljšo, zvrljenko tovarišico, zakaj Kristina se ni zanimala samo za kuhalnico in lonce, ampak za vse, kar je zanimalo njenega moža. Navzela se je bila Primečevega duha in postala po srcu in dejanju idealna proletarska žena — socialistinja. V največjo radost ji je bilo, če je mogla trpečemu izkazati dobrotu, bodisi z besedo ali z dejanjem. Bila je že dolgotna članica ženskega odseka izobraževalnega društva »Ljudski oder«. Med prvimi sodelavkami v ženski sekciji je bila Kristina Primečeva. »Emancipacija žene«, »ženska volilna pravica«, »zaščita nenačakih mater in otrok« itd., to so bila vprašanja, o katerih se je Primečeva rada razgovarjala kot o možnih malenkostih osebnih zadevah svojega življenja. Zato med svojimi odličnimi sosedami ni imela iskrenih prijateljic in je imela pred njimi mir. Lenčka, dasi neizkušena poznavalka ljudi, je kmalu videla, da je prišla k plemenitim ljudem in k pravemu si domu, da se bo tudi sama pri njih razvijala. Podzavestno je slutila, da je to zanjo velika pomena in na tihem je želela, da bi tudi ona in Jože bila nekoč tako srečen zakonski par kot sta Primečeva. Drugi dan po Lenčkinem prihodu v Trst je bila Primečeva namenila, da poišče dekletu kako primerno službo. »Šli bova, da si nekoliko ogledava mesto, mimogrede pa bova tu in tam poizvedovali za službo,« je dejala in si pripravljala obleko. »Kaj pa bi najrajši delali, Lenčka?« »Karkoli. Vajena sem tudi nekoliko šivanja. Pri gospodi še nisem služila nikoli, a upam, da se bom privadila tudi tam.« »Nič strahu, videti ste zelo pripravljeni in pridnih rok. Velika gosposka navadno zelo ceni poštene, zdrave služkinje v deželi.« V tistem času ni bilo v Trstu javnih posredovalnic za delo. Pač pa so posamezne nekatere zasebne posredovalnice, med katerimi je bila med služkinjami najbolj na glasu »signora Margareta«. O preteklosti te ženske so se širile med tržaškimi služkinjami jako zagonetne stvari, tako n. pr. so pravili, da je »signora Margareta« potomka nekega starega ilirskega plemena, radi česa so ji nekateri imeli navado reči tudi »debela contessa«. Od vsega, kar so o Margareti namigovali, je bilo bajé res samo toliko, da je bila lahkega pokolenja, kar so pričali njeni temni lasje v tistem času še nekoliko poprebreni, temne lakove obleke oči in njena »slovenščina«, ki jo znajo samo tržaški Hali tako, kot jo lomijo signora Margareta. »Via della Fortuna«, se je reklo ulici, kjer je stanovala Margareta in posredovala za ženske službe. V mračnem pritličju enonadstropne hiše je imela najti dve sobi, od katerih je ena služila za stanovanje, druga pa za »pisarno«. Oprema te »pisarne« je bila pravzaprav podobna zanemarjeni kavarni, sredi katere je stala dolga, črna miza, ob stenah pa klopi. Ena sama slika je krasila ta prostor: podoba, ki je predstavljala trpljenje vernih duš v vicah. Zgornji del slike, ki naj bi predstavljal »nebeško glorijo«, kamor vodijo angelci verne duše, je bil že prav malo viden. Zob časa se je bil tisti najprej spravil na »nebeško veselje«, vicam pa je velikodušno prizanašal. V vlažnem kotu je slonelo majhno ogledalo kakor prosuto s temnimi pegami, ker je bilo že močno okrušeno. Po znoju in nekakšnem lahnem zatohlem smradu v čakalnici, ko sta vstopili Primečeva in Lenčka. Signora Margareta je kmalu sedela za mizo in pravkar listala po mastni poselki knjižici, ki je bila očitno last slabo oblečene, skrbne ženske, ki je stala vsa ponižna in vdana pred posredovalko. Na klopih ob steni je sedelo pet, šest brezposelnih služkinj. Molčale so in zamišljeno zrle pred se. Le kadar so se odprla vrata, so se hkrati sunkoma planile z očmi k vhodu, da bi videle, kdo prihaja. Potem pa so zopet sklonile glave in se trudne zamislile. »Ma ki ste pa zdaj v službi?« je zaslišala Margareta svojo klientko. »Nikjer. Bila sem v bolnici,« se je glasil tih odgovor. »E, kaj vam je bila?« »Porod.« »Come, come? Cosa e porod?« »Otroka sem imela.« »Otroka že imate? E svoj mož? On ga mora skrbeti za vas in za otroka.« »Nimam moža…« »O, povereta! Ben, boste šla ribat! Slaba sem, e, signora. Ali ne bi imeli kaj boljšega?« »Ma znaste težko bo ala. Taka ženska je vame nikde rad. Kam ga boste spravu, otroka?« »Neki ženski ga bom dala v oskrbo. Otrok mi je vlažbi ne bo v nadlego. Rada bi zaslužila in vas tolko, da bi mogla sebe in otroka preživeti. Ne morem prositi od ljudi, in ubogo nezakonsko mater so polile solze.« »Ben, ben, dajte 25 krajcarjev, pa boste šla v neki hotel posoda pomivat.« »Nimam, gospa. Brez beliča sem. Od včeraj opoldne nisem zaužila še nič toplega. Nazadnje sem se najedla v bolnici. Vam bom pozneje plačala, ko bom zaslužila.« »Potem ga ni nič z vami. Na upanje ne dajem služb. Adio!« Primečeva, ki je stala z Lenčko v ozadju, je nemirno zagnala in stopila k mizi. »Signora Margareta, jaz plačam za to žensko. Tu imate pet in dvajset krajcarjev, pa ji dajte kakšno zaposlitev.« »O, bravo, signora.« »Bog vam povrni, gospa!« se je ginjeno zahvalila neznanka, nakar je vsa srečna prejela naslov hotela, kjer so potrebovali pomivalko posode. »Si čim naj postrežem vam, signora?« se je nato obrnila Margareta z vljudnim nasmehom k Primečevi. »Za tole gospodično bi rada kako primerno službo.« »Služkinja?« »Da, tudi v kako boljšo hišo. Dekle je vajeno tudi nekoliko šivanja.« S strokovnjaškim pogledom je premerila signora Margareta Lenčko od vrha do tal in zadovoljno pokimala. »Amerikanska Consulo rabi služkinjo. Hočete?« »Ugledna hiša, Lenčka, kar sprejmite!« »Prosim,« je odvrnila Lenčka. V trenutku je napisala posredovalka nakaznico in računala samo eno krono avstr. valute. »Boljšo službo, računam več,« je pojasnjevala z nasmeškom prefrigana Margareta. Primečeva je plačala tudi za Lenčko, nakar sta šli. »Glejte, Lenčka, srečo imava! Bog ve, če bi zvita posredovalka ne hranila še službe ne za ugodnejšo priliko, ker bi dobila zanjo nemara trikrat toliko. Poznam jo, Margareto, in ona pozna mene. Naše žensko društvo »Proletarka« ji je že prav energično stopilo na prste, ker se je bavila signora Margareta včasih tudi z nedovoljenimi posli. Skrivaj je delala tudi iz selimi siroti cele nakaznice za — javno hišo, kjer izgubljene ženske prodajajo razuzdanim moškim ljubezen. To pa je po postavi strogo prepovedano in signora Margareta to dobro ve.« »V javno hišo?« se je čudila Lenčka. »V javno hišo. Lenčka, pomnite, da živite sedaj v zatrupljenem ozračju mesta. Varno boste zvedeli le maršnika, kar naj vam bo vodilo in zgled, kam zabredejo pokvarjene ženske. Največji nevarnosti pogube pa so izpostavljena mlada, neizkušena dekleta, ki pridejo v mesto iskati zaslužek. Med služkinjami je največ nezakonskih mater, ki ostanejo radi svoje nesrečne lahkomiselnosti in nebolj radi zaupne neizkušenosti zaznamovane do smrti. Koliko se jih radi obupa da razuzdanemu življenju in postanejo navadne cestne vlačuge. Koliko jih tudi je, ki si vzamejo življenje, ko spoznajo, da so bile opeharjene za svojo mladost in srečo. Zato, Lenčka, ni vedno sreča priti na poštene roke ter zdravje.« Lenčki so segale te besede v dno duše. Primečeva se ji je zdela njen angel varuh. ==X. Lenčka v službi== Primečeva in Lenčka sta potrkali na stanovanje ameriškega konzula Bostona. Odprla jima je prijazna, mlada belolična gospa. Radovedno ju je uprla v neznanki svoje velike, temne oči in ju v italijanščini vprašala, česa želita. Primečeva je pojasnila, da je milostljivi gospej konzuli pripeljala novo služkinjo ter ji predstavila Lenčko. Gospa se je nasmehnila in z vidnim zadovoljstvom motrila Lenčko. Vprašala jo je, če govori italijansko. Primečeva je povedala, da Lenčka razen slovenščine ni zmožna nobenega jezika. »Nič zato. Bova po hrvaško kramljali!« je dejala konzuleva hrvaško ter povabila obe, naj vstopita. Lenčki je bilo, kot da je prišla v cerkev, ko je stopila v razkošno opremljeno konzulatovo stanovanje. V sprejemni sobi jima je konzuleva odkazala prostor in se jima vsedla nasproti. Nato se je jela zanimati, od kod je Lenčka doma, kdo so njeni starši, ali že je bila kje v službi itd. Naposled je dejala: »Videti je, da ste pošteno dekle. Kar več ste mi. Pri nas ne boste imeli ravno preveč dela. Pospravljali boste štiri sobe, pomagali kuharici in hodili v otrokovem spremstvu, kadar ju mama ne bom utegnila spremjati. Hrano in stanovanje, se razume, boste imeli pri nas. Začetna plača pa bo, bomo še dogovorili, ko pride moj soprog iz urada.« Primečeva je gospej še vljudno priporočila, nato pa se je poslovila in šla. Teden obšleta je dobil Lenčko, ko je Primečeva zaprla vrata za seboj. Ljubezniva gospa je vendarle opazila, zakaj pristopila k Lenčki in vprašala: »Ali je gospa, s katero ste prišli, vaša sorodnica?« »Ne, dobrotna moja, je in pri njih…« Lenčka bi bila kmalu izdala še prvo uro novi gospej svojo srčno skrivnost. Močno je zardela, česar konzuleva soproga ni prezrla. »Ali niste nameravali še nekaj povedati? Morete mi zaupati vse in sploh ne želim, da bi imeli pred menoj kake skrivnosti.« In Lenčka ji je odkrito zaupala svojo in Jožetovo zgodbo. »Vse kaže, da ne boste dolgo pri nas, če se nameravate s fantom poročiti,« se je smeje menila gospa, ko je Lenčka končala. »Žal, da sva sedaj bolj oddaljena od svojega cilja kot pred mojim prihodom v Trst,« je vzdihnila Lenčka. »Kako to?« je zanimalo pozorno gospo, ki ji je očitno ugajalo kramljati z novo služkinjo. »Oba sva brez sredstev. Dolgotrajna bolezen je mojemu zaročencu pobrala vse prihranke. Začeti bo moral znova, a pri taki nizki plači ne bo mogel veliko prihraniti.« »S pridnostjo in varčnostjo boste gotovo dosegla svoj cilj, morda prej, kot se nadejata,« je tolažila konzuleva. Lenčka se je v službi kmalu udomačila. Živela je tiho in preprosto skromno in tiho življenje služkinje, ki so vajene samo bogatih in strogih gosposkih ter njenim mestnim kapricam. Lenčkina gospodinja je bila plemenita žena, ki je izhajala iz neke stare hrvaške plemiške rodbine. Bila je vzorna mati svojim otrokom, desetletnemu dečku in dve leti mlajši deklici, ki so ju vzgajali deloma v duhu starega aristokratičnega izročila, deloma po načelih svobodomiselnih vzgoj. Konsul Boston je bil tipičen Američan, vajen diplomatskih finih manir, redkobeseden, skoraj zadržan, a v občevanju veder in prijazen. Z njegovim osebno se je Lenčka le toliko stikala, kolikor je bilo to zahtevala njena dolžnost. Vendar je konzula občeval z njo enako vljudno kot z gosti, ki so prihajali zelo pogosto na obisk. Bil je mož pristne demokratične vzgoje. ==XI. Lenčka opazuje in doživlja prve izkušnje== Mlado konzulatovo služkinjo je čakalo pri gospodi marsikatero presenečenje. Ljubeznivo in naklonjeno občevanje milostljive gospe in posli z Lenčko ji je dajalo največ poguma, da je z zaupanjem gledala v bodočnost in se dokaj naglo vživela v domače razmere odličnega Amerikanca in hrvaške plemičnice. Že nekaj let je služila pri konzulu družinici kuharica Marta, rojakinja milostljive gospe. Blizu šest križev je že nosila Marta na plečih, pa je bila še vedno mladostno živahna in lahko zgovorna. Neomajno je vladala v svojem kuhinjskem kraljestvu v ponos in čast, da je od svojega dvajsetega leta prispevala visoki gospodi s svojo kuharsko umetnostjo k posladitvi življenja in ne pomni, da bi se bil kdo kaj pritožil, da si je po njeni zaslugi pokvaril želodec. Pred petnajstimi leti pa bi bila kmalu postala Marta žrtev svojega poklica. Tedaj je služila pri nekem madžarskem magnatu nekje v Banatu. Njen gospodar je bil navdušen rodoljub in je najraje cenil predvsem jedi, ki so prihajale iz madžarske narodne jedi. Prej pokončanju te madžarske kuhinje, ki so jo predstavljali Lenčki. Marta je morala jih bolnico, ker je v teh dneh jemala preganjala nevarno drevesno zadeljko. Trakulja je bila natančno štiri metre dolga. Marta si jo je bila vzela za spomin in jo je konzervirala v stekleni posodi, napolnjeni z apiritom. Ko sta se bili z Lenčko že do dobra spoznali, ji je Marta ob neki priliki pokazala to »relikvijo« in dejala: »Poglejte, Lenčka, kakšnega zmaja sem imela v sebi!« Razen te trakulje ni Marta nikdar rodila in je bila v šestdesetem letu starosti še vedno krepotna devica. Zastran verskih vaj je bila zelo natančna. Bila je članica devetih bratovščin in tirih kongregacij. Tako je zgledno skrbela za svojo dušo, gospod pa za njeno telo. »Veste, Lenčka,« je podučevala mlado služkinjo. »Veste, pri nas se veslah godé zelo čudne reči. Pregrešne reči. Naša gosposka dobiva pogosto goste. Ob takih prilikah imamo polne roke dela. Po deset, petnajst jih pride, danes in gospodje. Navadno se vrže take gostije pri nas zvečer. Sedem, včasih še več vrst jedi moram pripraviti. Ubogi Jacek, ki streže in nosi na mizo, je ves premočen od samega tekanja in nervoznosti. Res je, da dobi naslednje leto napitnino, zato pa mora vzdržati mestoma kapricam gostov. Bogato večerjo zalijejo gospa s šampanjcem. To je zelo draga pijača, Lenčka, ali ste jo že kdaj okusili?« »Še nikoli. Prvič čujem to besedo.« »Seveda, seveda,« se je smehljala Marta. »Pri vas doma ne pijejo šampanjca. To ni za vsakogar. Privlačiti mora le gosposka. Cel kmet ali delavec uživa šampanjca, bi ga najbrž gospa ne marala in bi ne bilo tudi nobene razlike med gosposko in preprostimi ljudmi. Zato pa je ta pijača tako draga, da si je navadni delavec ne more privoščiti,« je po svoje razlagala Marta. »Potemtakem je pri vas kaj veselo življenje?« se je očividnim zanimanjem opomnila Lenčka. »Veselo in preveselo. Ko jame nočna, šumeča pljuča gosposka in dame razgrevajo, postanejo naprej razposajeni, pozneje pa uganejo stvari, o katerih ti, rajši molčati… Lenčka, ali imate znanje s kakim moškim?« je nenadoma vprašala kuharica. Lenčka je osupnila, zardela in povesila oči. »Le zaupajte mi, Lenčka! Vam bom potem nekaj povedala!« je nekam nestrpno silila Marta. Lenčka je pokimala. Ni se sramovala svoje poštene ljubezni do Jožeta, dasi je bila to njena najgloblja skrivnost. »Ali vas je tisti moški že kdaj poljubil?« je dalje poizvedovala Marta. »Čemu vas to zanima?« se je čudila Lenčka. Marta je uvidela, da uhaja z vprašanji predaleč, zato je odnehala in rekla: »Vprašala sem vas pač zato, da bi ne bilo pohujšanja. Za neizkušeno dekletce ni to, kar sem vam nameravala povedati. Sicer pa: saj bi prej boste imeli morda sami priliko z lastnimi očmi videti več kot vam morem povedati jaz. Med našimi stalnimi gosti je tudi Conte Gondolatti, italijanski konzul. Prisrčen gospod z veliko plešo. Dasi je oženjen, vendar ima veliko nagne žene. Pa še veliko izbirčen ni, zlasti kadar je vinjen. Pije zelo rad in pa sladkorne jedi je neznansko. Šampanjec se ga napije in potem uganjajo drugi gostje burke z njim, čeprav je konzul. Zadnjič so ga bili nekaj zalili in se je odtrgal od družbe ter primotovil pomislite, k meni v kuhinjo. Popravil me je za obe roke, je preden sem se utegnila braniti, ter mi je jel z zapletajočim jezikom dopovedovati, da me ima rad, da je že dolgo zaljubljen vame, da hrepeni po meni itd. Pomislite, meni kaj takega pri tej starosti! Strašno sem bila užaljena, kar na jok mi je šlo. Vendar me je morala premagati, kajti bil je konzul in povrhu še pijan. Ni bil torej odgovoren za svoje početje. Skušala sem se da iznebiti, toda zaman. Pripravlja se je bil, da bi me objel in poljubil, tedaj sem se poslužila zvijače. Gospod Konte, milostljivi je tu!, sem vzkliknila. Hipoma je popustil roke in se obrnil proti vratom. Porabila sem ugodni trenutek in zbežala v svojo sobico. Nepopisno me je studil pijan veljak. Naslednji dan mi je prinesel sluga iz italijanskega konzulata veliko pismo. Konte se je opravičeval radi svojega nesrečnega vedenja prejšnji večer in je zatrjeval, da ni vedel, kaj dela. Naročil mi je, naj, molim, pismu je bilo priloženih 100 lir. Nisem marala tega denarja in sem ga kot drug dan nesla k Sv. Antonu za maše…« Lenčka je poslušala ponosno zgovorne Marte z jako mešanimi občutki. Njeno čisto, nepokvarjeno srce ni moglo doumeti, da bi bili tako imenitni in učeni ljudje, ki imajo brez dvoma odlično vzgojo, zmožni takih stvari kot je pripovedovala Marta. Globoko se je zamislila in molčala. Utomlknila je tudi Marta in z živahnimi očmi dobrotno motrila svojo mlado tovarišico. Na belo pleskanih stenah je enakomerno tiktakala ura budilka. »Kljub vsemu, Lenčka, pa človek lahko ostane pošten, tudi v takih okoliščinah. Me, ki si s trudom delom služiva svoj kruh, sva dolžni izvrševati to, kar nama nalagata gospod in gospa, nisva pa dolžni, da posnemali njihov način življenja.« »Nisva dolžni in tudi ne marava,« je nehoté dostavila Lenčka. »In če bi, postavim, tudi mogli živeti kot velika gospoda, ne bi smeli, ker je tak način življenja pregrešen in vodi v večno pogubo.« »O, in se nekaj!« je v nenadnem spoznanju povzela Lenčka. »Na čigav račun pa živi gospoda v takem razkošju? Kdo so ti ljudje, ki hodijo v frakih in cilindrih, v svili in baršunu?« Kdo so, ki se jim bleste na bledih, nežnih prstih dragulji, ki predstavljajo že sami zase premoženje? Kdo so, ki večerjajo o dvanajst najizbranijih jedi in ne nalivajo s šampanjcem? Tam zunaj ob vogalih ponosnih palač pa postajajo sirote in siromaki v raztrganih cunjah, ogoljeni, sestradani obrazi, trpljenjem v očeh, z obupom v duši. Po bolnišnicah leže žrtve dela z razmesarjenimi udi, s kakijo smrt v pljučih, zapuščeni, pozabljeni. Po tovarnah, rudnikih, v arsenalih, zunaj na deželi pa se stotisoče ljudi znoji in telesno peha za koščkom kruha, da preživi sebe in svoje. Delajo, znoje se in mučijo. Čemu? Da bi dandanes večerjali, se napili šampanjca in se vdali strastem poželenja? Ne! Zakaj take stvari morajo ostati očividno prihranjene gospodi. Delavce in kmete sta skromnejša, ker morata biti. Kako zelo bi morala biti gospoda hvaležna tistim, katerim jim tako zelo uživajo!« Lenčka je govorila kakor v nekem navdahnenju. Martinina preprosta, golo opisovanje načina življenja v aristokratskih družinah je vzbudilo v Lenčki naravni čut pravičnosti, zaznala je ogromno krivico, ki se godi enako pravni in enakosti vseh ljudi. Spomnila se je Jožeta, njegovega trdega dela, nesreče njegove in v njem je posebno vse tisto, ki jim je usoda zaznamovala roke z žulji. Dekle je bila seveda od tega, da bi razumela, čemu je take na svetu. Kakor brezno se je valjalo to vprašanje odprto, nerazvešljivo v njeni duši. Lenčkovo vsakdanje opravilo je bilo, da je morala hoditi na trg in v razne trgovine kupovati stvari, ki jih je potrebovala konzulatova kuhinja. Sprva jo je spremljala Marta, pozneje pa, ko se je Lenčka privadila, je opravljala sama. Poznala je že vse večje ulice, zlasti one, ki vodijo proti pristanišču. Saj so bile njene misli neprestano tam, kjer je bil Jože, ki se je okreval, dobil po prizadevanju Primca lažje delo. Med najživahnejšimi obmorskimi mesti v Evropi po pravici prištevajo Trst. V tistih časih, ko se je godila naša povest, je bilo to mesto v cvetočem razvoju. Najživahneje življenje je vrelo v pristaniščnem delu mesta, kjer so raztovarjali in natovarjali ogromne ladje, dovažali in razvažali blago na vse strani. V velikih pristaniških skladiščih, na kolodvoru ali tržaškim veletrgovcem. Vpitja in kričanja ni manjkalo. Na stotine različnih tipov se je gibalo na tlakovanem obrežju. Videti je bilo mišičaste orjake, ki so na globoko povrgnjenih hrbtih prenašali težke zaboje in vreče živeče v ustih ugasle konce cigare; pa tudi malomarno nepostane lumpen-proletarij, v oguljenih oblekah, raztrganih čevljih z rokami v hlačnih žepih. Ti so si rajši požvižgavali kakor znano bezniško popevko, nego, da bi prijeli za kako delo. Pa so pozorno prežali na priliko, kje bi se dalo priti do »poštenega zaslužka«, seveda brez vednosti policije… Splošen način življenja v Trstu državljanske je bil »fakinaža«. Vendar bi bila pestrost pristaniškega življenja brez te »fakinaže« močno okrnjena. Zato v Trstu in drugih pristaniščih nikoli ne manjka teh ljudi. Še zadnja leta pred svetovno vojno je bila gospodarska politika pokojne Avstrije za tem, da bi se razvil Trst v mogočeno trgovsko velemesto, odkoder bi bil urejen in nadzorovan promet po vsem Jadranskem morju. Trst kot gospodarsko najvažnejša obmorska točka na jugu monarhije bil hkrati močna straža proti Balkanu, kjer je imela ranjka Avstrija po aneksiji Bosne in Hercegovine še nadaljne okupacijske načrte. Te načrte pa je vojvodina Avstrije sicer sistematično, toda jako previdno, da bi zadržala pozornost balkanskih držav. Istočasno s formiranjem Trsta je Avstrija jela intenzivno skrbeti za povzdigo zanemarjene dalmatinske obale, ki je je bil dotlej baš radi njene zanemarjenosti z odprtim obalovanjem preziran tujski promet. Z izbruhom svetovne vojne pa so bili prekrižani računi Avstrije ob zadnjem. Po vojni je okupirala Trst Italija in si ga v rapalski pogodbi zagotovila zase. Namesto mednarodna luka je postal Trst monopol Italije. Posledica tega je, da je danes to mesto v popolnem zastoju, kot pristaniško mesto pa iz političnih razlogov in »patriotičnih« manir fašizma ne more imeti tistega gospodarskega pomena, ki mu je po naravi določen. Solnčnega dne se je bila Lenčka napotila k konzulatovima otrokoma na sprehod. Krenila je proti obali in nato dalje proti Servoli. Topel veter je dihal čez morsko gladino in v tisočih velikih kodrih vodne površine. V daljavi so plule male jadrnice kakor beli labodi, med njimi so orali morje parniki s kadečimi dimniki in z zategnjenim piskanjem javljali svoj prihod. Tiste dni je pripravljala prekomorska družba »Avstroamerikana« večji potniški transport za v Južno Ameriko. Okoli štiristo izseljencev je čakalo v Trstu pet dni na odhod parnika. Pomešali in v skupinah so prihajali v pristanišče spraševat, kdaj odpluje parnik. Na izmučenih obrazih jim je poznala nevolja in navajenost čakanja. Z nestrpnim hrepenenjem so uprli poglede tja preko širne morske ravni, kakor da bi jih onkraj te vodne pokrajine čakalo odrešenje. Bogve, s kolikimi žrtvami in težavami so si preskrbeli denar za daljno pot! Sedaj pa, namesto da bi nevarno ali ob času, kakor jim je bilo zagotovljeno, nadaljevali pot, morajo čakati v Trstu. To pregledovanje potnih listov, zdravstveni pregledi itd. traja že peti dan. Kdo ve, če odplujejo jutri, če ne šele pojutrišnjem? Kdor ima denar, lahko čaka. Čez dan se šeta po Trstu, zvečer pa leže v mehke pernice v hotelu. Toda tisti, ki so si bili vzeli hrano s seboj, da bi varčevali, morajo prenočevati v zbirkalnem azilu družbe, ali na oguljenem vrtu krog azila na prostem. Da, na prostem. Lenčka se je prepričala o tem. Videla je na lastne oči žalostno sliko siromašne izseljenske družine. Konzulova otroka, ki jima je bila Lenčka na manj oljubezni in pomoči cesti proti Škednju dovolila, da sta ob poti stiskala za cvetlicami, pila in smeje grloče se gačarji. Ko je ob svoji veselju sprehoda, sta se bila oddaljila od svoje varuhinje, vendar ju je imela Lenčka neprestano pred očmi. Sledila jima je proti gostemu oljčniku nasadu, ki raste tam okoli kot navadno grmovje. Nenadoma sta priletela otroka vsa prestrašena nazaj in se oklenila Lenčke. »Kaj se je zgodilo?« je zaskrbelo Lenčko. »Cigani!« je kratko povedal mali Bill in pokazal z drobno ročico proti oljkam. Dekletu je šlo na jok. »Ne bojta se! Pridnim otrokom ne store cigani nič žalega. Vidva sta pridna, zato pojdita brez strahu mimo njih!« Dasi so Lenčkine besede pregnale otrokoma največji strah, vendar sta se iz previdnosti krčevito držala Lenčkinih rok. V senci visokega črnega trna je počivalo troje ljudi: slabo oblečen moški s temno brado je ležal vzvrat, kapo je imel nizko na trebuhu, pod glavo pa si je bil podstavil ogromno culico. Poleg njega je sedela ženska in s skrbljenim glavnikom česala bujne lase, ki so ji kakor slap padale čez obličje. Radi tega Lenčka ni mogla videti njenega obraza. Pač pa je opazila, da je v neznankinem naročju nekaj žemelo. Nežna ročica se je bila izmuznila med gube bluze in nevede razgaljala več kot je bilo potrebno doječ materi. Ko je ženska skozi pramene razpletenih las opazila, da se bližajo vetelci, je naglo zajela lase v dlan in jih popravila nazaj, da so se ji vsuli po temenu. Z drugo roko si je hotela zapreti bluzo, radi česar se ji je otrok jokal. »Gospa!« je zaklicala ženska Lenčki na cesto. »Ali ste kaj čuli, kdaj odpluje veliki parnik v Ameriko?« »Ničesar vam ne morem povedati, ljuba žena!« je prijazno odvrnila Lenčka. Tukaj je govorila hrvaško narečje s slovenskim naglasom. Lenčka je postala radovedna. Zato je jela poizvedovati: »Od kod pa ste doma in kam ste namenjeni?« Tedaj se je dvignil mož in povedal: »Iz Bele Krajine smo doma, vi pa najbrž kje z Kranjskega, če prav sodim po govoru!« »Uganili ste. Gorenjka sem. V Trstu samo služim.« »Glejte, tako moramo vsi s trebuhom za kruhom, ker nas more preživljati domovina. Mi moramo v Ameriko.« »Čemu odhajate z ženo in otrokom?« »Ali naj greva brez njih? Brez doma smo. Imeli smo dom, toda prodali so nam ga upniki. Nisem zmogel očetovih dolgov, pa je prišla domačija na boben. Ostalo je jedva za pot v novi svet. Morda nam bo sreča onstran morja bolj mila. Hudo je iti z doma, ali če ga vzamemo, moramo iskati drugje zaselkovanje in poniževanje. Bolj privlačijo siromaku kot zavidajo bogatin bogastvo. Obračunal sem z domovino, dal sem ji, kar je terjala od mene. Uzalila me je, ker ni imela usmiljenja in potrpljenja z menoj. Tujec sem postal na rodnih tleh, domovina tujcev pa je tujina. Zato potujemo v tujino. Nihče ne bo potočil solze za nami, za nikomer ne bomo žalovali mi. S silo se je treba zatreti v srcu toplo misel na dom, kadar ga nima več. Zakaj misel na izgubljeno srečo te utegne samo ovirati pri iskanju nove sreče. Preteklost je pomanjkljivo jamstvo za bodočnost. Kar človek sproti ustvarja in pridobiva, s tem si zagotavlja bodočnost. Če danes ne bom delal, jutri ne bom jedel. Siromaki nimamo nobenih rezervnih zakladov, ki bi jih mogli črpati v brezdelju. Glejte, v teh žuljavih rokah je sreča moja in moje družine. Ni je resnice nad to resnico, pravica pa je pri Bogu. Ne bojim se tujine!« Preprost mož, ki ga je bilo kaljeno trpljenje, je govoril Lenčki trde besede, v katerih je Lenčka čutila vso neizprosnost življenja. Z vso silo se je dvignila v njej sočutje, da bi se bila od te bede, iz doma pregnanih družinic najrajši zakrila. Želela jim je srečno pot, ne napijo pomolila in se odpravila z otrokoma, ki sta postajala nemirna nazaj proti mestu. »Kaj pa govorila o ciganom?« je hotel vedeti s potom mali Bill. »Niso cigani, Bill. Ubogi ljudje so, ki morajo po svetu, da si zaslužijo kruh,« je poučila Lenčka konzulatova sina. »Čemu si morajo služiti kruh? Meni ga mora pa kar Marta dati, kadar sem lačen. In kave tudi, pa čokolade, piškotov, tort, kar hočem.« »Ti in tvoja sestrica sta srečnejša, ker imata bogatega očeta in dobro mamico, ki skrbita za vaju.« »Zakaj si govorila s tem možem, ki je tako trd in umazan?« »Bill, z vsakim človekom moramo biti prijazni. Vsakega spoštovati, samo če je pošten. Pred Bogom smo vsi enaki.« »Jaz nočem biti kakor je ta umazanec. Jaz sem konzulov. Tudi jaz bom konzul!« se je repenčila aristokratska kri. Lenčka ni hotela razumevati otroku več razlagati pojmov o socialnem sožitju bogatih in revnih, ker je uvidela, da vtepuje dečku docela nasprotne nazore. To pot se je Lenčka pozno popoldne vrnila z otrokoma domov. Milostljive ni bilo doma, ker se je bila z nekim mladim baronom odpeljala v avtomobilu nekam na Kras. ==XII. Ob morju== Ko je Jože Poznik zapustil bolnico, je šel proti obali in gledal kako se spuščajo žarki v morje po svoji poti ter se zopet v velikih lokih dvigajo. Opazoval je v daljavi gugajoče se jadrnice in čutile ter nehotel spominjal na domače zibel, ki je tam doma poleg koče pel. Te zibel na morju so mu zdelo bolj nevarne, kolikor jih vihar prevrača in jih pokoplje v hladni grob. »Ah kaj, tudi v zibelkah poleg koče joče jih veliko v revščini utone!« je poglasno dejal Jože sam pri sebi. Nato je je krenil proti trdil luki, da bi videl večje oceanske parnike, ki vozijo v Ameriko in s katerimi se je že več njegovih prijateljev odpeljalo v drugi boljši svet, kjer je velikopleta in vsega dovolj. Tudi Jože je hrepenel po tem, da bi se prepeljal tja, kjer je sreča doma. Upal je, da prihrani toliko denarja, da si kupi listek zase in za Lenčko. To je bil njegov trdni sklep, ki ga Lenčki še ni odkril in je hotel to storiti šele potem, ko bi imel dovolj denarja prihranjenega. Na pomolu proste luke se je Jože ustavil in ogledoval je prekooceanski parnik, ki so ga natovarjali. Veliki žerjavi so se igrali z zaboji, jih prijemali, dvigali in spuščali na pristaniški rob. Poslušal je rezka povelja, ki jih je na krovu stoječ častnik parnika delal. Od daleč je ugledal v uniformi oblečenega uradnika, ki je nesel v roki zavoj papirjev, za njim pa je stopalo par sto ljudi, moških in žensk, vsi so bili težko natovorjeni z velikimi kovčki. Bill so to izseljenci, ki so se pomikali proti parniku. Tik mimo njega je šla Lenčka z otrokoma v naročju in z veliko težko culo na desni rami. Poslušal je njih govorico in slišal je dolenjsko narečje, hrvaško in poljsko govorico. Vsi ti so se vkrcali na parnik »Marta Washington.« »Revni ljudje so to, vsi ti gredo v boljši svet, za kruhom, ker ga jim domovina ne da dovolj,« tako je Jože mrmral sam pri sebi. Lenčka ni vedela, da je Jože že zapustil bolnico; bila je sobota in drugi dan v nedeljo ga je nameravala obiskati. Z obema otrokoma je šla na sprehod po pomolu proti prosti luki. Živahno se je z otrokoma razgovarjala in ni opazila Jožeta, ki je stopil zad za velik zaboj, ki je stal tik njega. Opazoval jo je od daleč in še nikoli se mu ni zdela tako ljubka kakor danes. Vznemirjen je bil in drhtel od radosti. »Kaj bo neki rekla, ko me uzre?« je Jože tiho dejal. Ko je bila le še par korakov oddaljena od njega, je stopil pred njo. Ko ga Lenčka uzre, za hip ostrmi, nato pa skoči proti njemu in mu stisne zdravo roko. »Kaj ti tukaj? Ali so te že izpustili iz bolnice?« »Kakor vidiš, da, in pravkar sem se mislil odpeljati v Ameriko sedaj pa, ko si ti prišla, bom se pa še malo zadržal,« se je pošalil Jože. »No, pa bi se odpeljal tako daleč od mene?« ga Lenčka nagajivo vpraša. »Najbrž ne, skoro gotovo pa se bova peljala skupaj,« ji Jože odvrne. »To bi bilo predaleč od doma, od domovine. In mati?« »Ah, Lenčka, mi delavci nimamo domovine; kamor nas pelje pot do kruha, tam je naša domovina, tam naš dom. In tam bova tudi lažje podpirala tvojo mater!« O tem bosta še govorila, lahko je mogoče, da si tudi tu ustanovita svoje ognjišče; mu smehljaje odgovori Lenčka. Otroka sta postala nestrpna in Lenčka se je morala vrniti od Jožeta. Vsa srečna je bila, ko je videla, da je Jože tako pogumen in da se mu je zdravje dobro. Nikoli ga še ni tako vzljubila kakor takrat. Jože je bil osem dni doma, potem pa je šel zopet na delo. Pri delu je Jože kmalu pozabil Lenčkine besede, ki ga je prosila, naj bo pri delu bolj previden in naj pazi, da se mu ne pripeti zopet kaka nesreča. Uporabljal je pri svojem delu vso svojo moč in spretnost. Prime je vse to videl in tudi drugi so mu to priznali. Kmalu je postal Jože predelavec in imel je svojo skupino, za katero je prevzemal akordna dela, ki so se izvrševala pod njegovim nadzorstvom. Jože je dobival sedaj tudi večjo plačo. Verčeval je, le kadar je bila Lenčka prosta, je šel z njo na sprehod, drugače pa je bil doma in čital kako knjigo. Vsa dela, ki so mu bila poverjena, je točno izvrševal, vendar pa je dostikrat prišel v nasprotje z uradniki. Včasih, kadar je prevzemal akordna dela, se je potegoval za svoje ljudi, da so bolje zaslužili in bil zaradi tega tudi pri delavcih zelo priljubljen. Ladjedelnice so bile vedno bolj zaposlene. Avstrijsko vojno ministrstvo je naročalo več in več torpedov in drugih parnikov. Ladjedelnice niso mogle zadostiti naročilom. Uprava ladjedelnice se je posluževala raznih trikov, da je imela čimveč dobička. Od ravnateljstva so se uprizarjale delavske stavke na tako umetničen način, da delavstvo samo ni vedelo, zakaj da je pravzaprav stavkalo. Nasprotno pa je ravnateljstvo poročalo ministrstvu, da delavci nočejo delati in da mora ravnateljstvo do tedaj da detem zvišati delavske mezde. Jože se je živo zanimal za vse to podjetniško politiko napram delavstvu in iskal je stike z ljudmi, da bi zadevo spravil v javnost. Jožetu se je to posrečilo in res je našel politike, ki so zadevo spravili pred avstrijski parlament v obliki interpelacije. Ravnateljstvo se je čudilo, kaj da je bil oni izdajalec, ki je vse to odkril in s tem javnost obvestil. ==XIII. Alfredo Baselli== Ni dolgo trajalo, ko si je bilo ravnateljstvo na jasnem, da je treba obrniti pozornost na tipkarico Alfredo Baselli in na delovodjo Jožeta Poznika in začelo oba zasledovati. Tipkarica Alfreda Baselli je bila zelo inteligentno dekle, prepojeno je bila skoz in skoz s socialističnim duhom. Jožetu se je imponiral, njegov neustrašen temperament je dostikrat občudovala in mu je konečno vse špekulacijske zadeve, tičoč se delavstva, od strani ravnateljstva izdajala. Ko ji je nekoč dal generalni ravnatelj koncept poročila na vojno ministrstvo, v katerem je poročal, da mora delavec plačevati po 12 kron dnevno in da vsled naraščajočih delavskih plač ne more držati obveznosti pogodb z ministrstvom na Dunaju ter prosi za storniiranje naročil torpedov in s tem izsilil od ministrstva večje vsote, je Alfreda napravila mesto dveh tri kopije in si eno pridržala. Jože je večkrat po delu čakal na Alfredo; v parku sv. Andreja sta se shajala in kadar je imela kaj novega poročati, je šla vselej skozi park, kjer sta se dobila. Tako sta tudi ta dan prišla skupaj. Ko je Alfreda zapustila pisarno in hitela proti parku, jo je Jože že od daleč opazil in tako si je mislil: »No, danes pa ima gotovo kaj novega, ker se ji tako mudi!« »Dober večer, pozdravljena gospa Alfreda! Danes ste pa nekam urnih nog, gotovo imate kaj novega?« pravi Jože. »Da, danes sem vam prinesla kopijo poročila, ki je šlo na Dunaj in ki je dokaz perfidno. Pomislite, ta kapitalistična drznost! Tu vam poročajo, da morajo delavce plačevati po 12 kron na dan in vsled naraščajočih mez morajo prositi za storniiranje naročil nadaljnjih torpedov. Ravnateljstvo pa dobro ve, da ne pride do preklica naročil, temveč da se vsota zviša. Le pomislite to, v resnici so delavske plače, kakor sami veste, od 5—7 kron, ne pa 12 kron, kakor ti poročajo.« »Silna drznost je to, kar počnejo kapitalizem,« je pritrdil Jože. »Da, na račun delavstva si kopičijo svoje bogastvo, ne da bi se zadovoljili samo s tem, da proletariat gara zanje, temveč ga še posebej sleparji.« »Prepiš tega pošljem na Dunaj, da bodo ministri vojne interpelirali.« »Da, da in treba mu je tudi listo resničnih delavskih plač poslati, da na ta način spravimo vse sleparijo na dan.« »Imate prav, tako bom tudi naredil,« ji pravi Jože. Alfreda se od Jožeta poslovi in pravi: »Pozdravite mi Primca in njegovo ženo, če bom imela v nedeljo čas, pridem k njima.« »Hvala vam, na svidenje v nedeljo!« Alfreda in Jože se nista od četrtka do nedelje nič več videla. V soboto ob dvanajsti uri prilati ves zasopljen generalni ravnatelj v pisarno. Niti na pozdrave uradnikov v uradnice se ni oziral. Kakor običajno, šel je v svojo sobo in po hišnem telefonu poklical tajnika. Ko ta vstopi, mu naroči: »Skličite mi takoj upravni svet na sejo, ki se vrši danes ob šesti uri.« »To je nemogoče, gospod generalni ravnatelj, ker gospodje niso tu.« »Porabite ves aparat, da pridejo čimprej skupaj!« mu veli generalni ravnatelj, ki je nervozno hodil sem in tja po njegovi sobi. Tajnik se prikloni in odide v pisarno, napiše koncept in pokliče Alfredo k sebi in ji pravi: »To mi takoj napišite in nujno razpošljite. Gospod grof Barnelli in vladni svetnik Cingrilli se nahajata na Dunaju, pošljite jima vabila ekspresno in skušajte dobiti telefonsko zvezo z njima ter jih povabiti na sejo.« Uradniki so opazili vso to nervoznost in so se vprašali drug drugega, kaj neki se je moralo zgoditi. Alfreda, ki je slutila, za kaj da gre, se je pa vse kaj vedla, kakor da bi za njo bila to deveta briga. Takoj drugi dan po seji upravnega sveta je bilo ravnateljstvu na jasnem od kod izhajajo vse ta pojasnila vojnemu ministrstvu. V ponedeljek dopoldne sta bila poklicana Alfreda in Jože Poznik k ravnateljstvu. Na mizi je bila pripravljena za vsakega trimesečna plača v naprej in pa spričevala. Ravnatelj je ravnatelj iz vsakega posebej poklical k sebi in v kratkih besedah tudi odslovil: »Ravnateljstvo na vašo službo ne reflektira več, tu imate plačo v naprej za odpovedni rok.« Jože in Alfreda sta vedela, da je vsako zagovarjanje in vprašanje odveč ter tudi ni eden na drugega reagiral. Alfreda, ki je bila prva v pisarni, je Jožeta čakala na cesti. Nikoli še ni bil Jože tako potrt kakor takrat. Ni mu bilo zanj, temveč za Alfredo mu je bilo. Ves plah se je Jože približal Alfredi, ona pa je pa tako opazila in predno ste kaj rekli, pravi: »Potrt ste, gospod Poznik, ni iz tega delajte skrbi, mladi človek ste, polno življenja in agilnosti vam je prirejeno, lahko boste prišli do kruha.« Ves obupan je Jože poslušal Alfredine besede in ji plaho rekel: »Za vas mi je, gosposka, ne zame, jaz imam še tak svoj načrt.« »Tudi jaz ga imam, davno že nameravam, da grem v Ameriko, strica imam tam, večkrat mi je že pisal, naj pridem k njemu.« Začudeno je Jože poslušal Alfredo, zrli je naravnost v oči, plahost mu je pa izginila z obraza in komaj so mu besede na pol glasno zdrknile iz ust: »To naključje!« »Zakaj naključje?« je dostavila Alfreda. »Gojim že dalj časa to misel, da bi šel v Ameriko. Kakor veste, sem zaročen in prav radi tega hočem iti v Ameriko, da si tam, kolikor mogoče nekaj prihranim in ustanovim svoj dom.« »Vse je mogoče, lahko da imate srečo. Moj stric je tam točene v Pittsburghu v železni tovarni, mislim, da so železarne. Imel je nekaj let nazaj časa je študiral kemijo, zdaj pa mu prav dobro gre. Mene vedno vabil, naj pridem k njemu. In tako sem sedaj našla priliko, da se popeljem čez lužo. No, mogoče je, da se skupaj peljeva?« »Vse je lahko, če prehitro ne odidete, jaz imam še nekaj dni opraviti tu, potem pa se odpeljem. Najbrž tudi moja zaročenka.« »To bi bilo prav, da bi se peljali skupaj. Čez osem dni odpluje parnik »Marta Washington«, tam se lahko odpeljemo, do tedaj pa uredimo naše zadeve tu.« Tako je Alfreda Jožeta prepričevala. Jože je bil ves vesel za to, da se pelje skupaj z Alfredo. Njen pogum je le občudoval in Alfredo visoko cenil. Poslovila sta se, prej pa se domenila, da se drugi dan snideta pri Primečevih. ==XIV. V Ameriko!== Jože si iz tega, da je izgubil službo, ni ničesar storil, tudi Lenčki ni nič omenil. Imel je svoj načrt že davno skoval. Takoj prve dni, ko je bil brez dela, je popravil skupaj svoje stvari in si vse potrebno preskrbel, da se odpelje čez veliko lužo; predno pa to stori, je hotel z Lenčko govoriti, da ne bi o njem kaj slabega mislila. Krasen dan: na nebu ni bilo niti oblačka, nebo je bilo, kakor da bi se nikdar ne grešilo, niti se strele na zemljo poslalo, nikoli še toliko cvetju pomislilo, nikoli še hudournikov zakrivilo. Morje je bilo brez najmanjšega valčka, le večerni zrak se je zrcalil v njem. Tu pa tam se je videlo srebrne trake na morju, ki so jih pletli vijaki parnikov, prihajajoč v pristanišče. Jože je sedel na bregu v parku sv. Andreja in čakal na Lenčko, ki je imela priti ob treh popoldan. Lenčka je nekoliko zakasnila kakor sta se zmenila. Medtem, ko je Jože opazoval vso to krasoto morske narave in bil zatopljen v ugibanje njegovega bodočega življenja, ga je Lenčka vsa zasopljena prijela za roko in mu dejala: »V kaj si tako zatopljen, kaj neki ugibaš?« Jože se ozre na njo in ji pravi: »Kaj pa tako hitro hodiš, da si vsa potna. No, kaj mi boš povedala?« »Veliko ti imam povedati; svojo službo bom zapustila, moram jo zapustiti.« Zadnje besede je Lenčka povdarila z nekako skrbjo in Jože je to takoj opazil in ji rekel: »No, pa kaj zato, s tem se najine graščine še niso podrle in sedaj, ko imava oba čas, bova itak moze sestavila.« »Ah, Jože, ti se vedno šališ, mene pa vendar skrbi,« mu reče Lenčka. »Kaj te bo skrbelo, mene pa prav nič ne skrbi, niti to ne. Če sem brez dela. Kaj pa je bilo takega, da moraš iti iz službe?« »Konzul je odpotoval in gre v Ameriko, mene pa ne vzame na potovanje, da bi šla z njimi. Le pomisli, kako naj to storim, ko vendar od tebe ne grem nikamor!« Pri teh besedah sta zdrknila po njenih licih dve debeli solzi, kakor da bi padla dva bisera na tla. Jože napravi resen obraz in ji pravi: »Torej, ako brez mene res nikamor ne greš, tedaj ostani pri konzulu v službi in se pelji z njimi v Ameriko, ker jaz tudi pojdem tja.« »Kako? Kaj nameravaš? Vidiš, ti se zopet šališ!« Lenčki so se ponovno utrnile dve debeli solzi. Jože je videl, da jo muči. »Glej, jaz sem že vse preskrbel, da greva v Ameriko; imam že vse pripravljeno, denar za vozne listke zate in zame, če pa ti ostaneš pri konzulu, tedaj kupim samo en vozni listek.« Lenčkino obraz se je jasnil in sama ni vedela, kako so njene ustnice prišle na Jožetove, le nekaj gorkega je čutila po vsem telesu, čutila je, kakor da bi ji padel kamen od srca. Oči je imela uprte v Jožetove in videla je, da ji hoče Jože še nekaj povedati. Bila je tiha, čez nekaj časa pa mu pravi: »Jože, kakor boš ti rekel, tako bom naredila!« »Da, odločil sem se, da grem za kruhom. Kjer bo boljši kruh, tam ostanem. Preverjen sem, da v Ameriki večje kose režejo in radi tega greva tja. Predno pa greva, te pa hočem poročiti, da prideva tja kot mož in žena; to se pravi, da tebi prav.« Pri teh besedah je Jože ljubeznivo pogledal. »Napravi, kakor veš, jaz sem le srečna, če sem pri tebi!« Zmračilo se je že, lahek, hladni val je zbudil Lenčko in Jožeta iz kramljanja, tedaj sta vstala, sedla še del poljuba, in nato sta šla proti Lenčkinemu domu, tam sta se poslovila do drugega dne, ko sta zopet prišla skupaj in šla k Primeu. Jože je Primeu svoj načrt že prej razložil. Primečeva je bila vesela, ko je zagledala Lenčko in ji dejala: »No, Lenčka v nedeljo imamo občet, kaj ne?« »Povsem ste me iznenadili. Ta je prav dobra, da drugi prej veste, kdaj se poročim kakor jaz kot nevesta,« je Lenčka nekam prav zadovoljno dejala. Primec in Jože so se smejali, niti niso opazili, da so se vrata odprla in že je stala tu Alfreda in jima rekla: »Dobro voljo ste, to me veseli, kaj imate?« »Dobrodošla, prijateljica!« je Lenčka za roko pozdravila. »Pozdravljena, Lenčka, kaj je novega? Reči te, da vas mora vsak kupiti, tako zlasti!« »Saj so me ravnokar zabranili, ravno sedaj so mi povedali, da bo v nedeljo moja svatba in jaz kot nevesta sem prav sedaj izvedela za to, pomislite!« »Zato ste tako vesela, to je prav Lenčka!« Alfredo so povabili k mizi in se nato razgovarjali o vsem, kar je prišlo posled. Potem pa so se pogovorili, kako in kaj, da vse krenemo za prihodnje nedelje. Lenčka je bila vesela, le neka skrb se je hotela plaziti krog nje, sama pa ni vedela, od kod prihaja. Bolj, ko se je hotela znebiti vsake skrbi, tembolj se je morala neka megla krog nje gostila. Tako je je nenadoma zamislila. Vsi štirje so to opazili in najprej, da nekaj premišljuje. »No, Lenčka, kaj premišljuješ?« jo vpraša Primečeva. »Saj res, nekam se je zamaknila,« vpade Alfreda. »Sama prav ne vem, skrbi me, kaj vse še doživiva,« je Lenčka rekla. »Mogoče se premišljuješ, da bi Jožeta vzela za moža?« je rekel Primec. »To ne. Ta sklep je že davno narejen in o tem govoriti ni bilo odveč. Skrbi me za Jožeta, kaj bo počel, ko pride v Ameriko.« »Kaj bo počel? Kaj pa sem delal tu? Grem za kruhom, za boljšim kruhom, kakor gredo drugi — tako jaz. Upam, da naju tam sreča čaka, sreča večja kot tu. Ko bova pa toliko prihranila, se vrneva v domovino, na Gorenjsko, prevzameva materino hišo, poplačava dolgove in imela bova svoj dom,« ji je Jože dejal z neko dobro voljo. Lenčki, ko je slišala besede »svoj dom«, je takoj odleglo, postala je vesela in mu rekla: »Bog te naj usliši!« Drugo soboto se je konzul s svojo družino odpravljal za tri dni v Benetke. Stara kuharica in Lenčka sta bili sami doma, kar je prišlo Lenčki ravno prav, da se je lahko nemoteno pripravljala na poroko. »K dežju se pripravljata in jutri bo skoro gotovo odpeljalo,« je rekla Lenčka kuharici. »To je dobro znamenje, če dejujeta, kadar se gre v poroki, taki ljudje imajo srečo,« je modrovala stara Marta. »Mislite?« ji pravi Lenčka in se ji nasmehne. »Da, da! Sedaj pa Lenčka obleci novo obleko, da vidim, kako ti pristaja.« Ko se je Lenčka oblekla, jo je stara Marta, izkušena o teh stvareh, ogledala in ji gube na obleki skrbno popravljala. Hodila je krog nje, kakor da bi imela lastno hčerko pred seboj. »Lenčka, sedaj morava pa le lase urediti!« »Zakaj naj uredim lase, zjutraj jih spletem kakor to vsak dan naredim,« ji pravi Lenčka. »Ne, ne navidi jih bova!« »Tega pa že ne, da bi jaz svoje lase pustila z vročimi kleščami žgati, tega pa se ne!« je Lenčka odločno odgovorila. »Pa vendar Lenčka, vse tako delajo in k poroki se tudi vsak dan ne gre!« »In če tudi vse tako delajo, ni nikjer zapisano, da moram tudi jaz! Pa tudi ne bi bilo gaš takega po volji!« »Oh, kakšna si, saj vendar gre k poroki!« ji reče stara devica Marta, poleg tega pa je mislila na onega kovačnika, ki sta se pred tremi leti ljubila in ki jo je radi starinstva pustil na cedilu. Ko je bila Lenčka oblečena v poročno obleko, ki sicer ni bila razkošna, katera pa ji je kljub temu tako pristajala, da je zgledala kakor sveže utrgana vrtnica. Drugi dan je rosilo, solnce je proti deseti uri dopoldan raztrgalo megleno tenčico in solnčni žarki so se napajali po naravi, po morju pa so pometli vse do zadnje meglice. Zrak je bil čist, na morju se je videlo daleč. Parniki so se videli v daljavi kakor orehove lupine. Primec in Jože sta vse to opazovala skozi okno Primečeva stanovanja. »Deset je ura, bosta morala iti,« jima pravi Primečeva. »Da, da, morava se peljati še po družico,« je rekel Primec Jožetu. Ko sta hotela oditi, jima Primec ustavi pri vratih in prime Jožeta za roko. »Vobilo sreče, Jože, bodita srečna! Ljubezen v zakonu je najpridnejši česar, ki krepi življenjsko pot možu in ženi! To je prava vez! Vez s cerkveno toljo je le formalnost današnjega družabnega reda. Prava vez pa je v srcu dveh, ki sta sklenila, da se podata skupaj na življenjsko pot in ki hočeta vse bridkosti in vse veselja deliti!« Tako je Primečeva blagoslovila Jožeta predno je odšel k poroki. Na Jožeta so besede Primečeve napravile silen vtis in komaj je spravil iz ust besede: »Hvala lepa, gospa!« ==XV. Svatba== Nato sta odšla v cerkev. Pred cerkvijo Sv. Antona sta vzela izvozčka, ki jih je peljal do Alfreda. Ko sta prišla k Alfredi, je ta bila že oblečena za poroko, bila je v beli obleki, ki ji je jako pristajala k zagorelemu licu in njenim temnim lasem. Alfreda je bila sloko in gibčno dekle, silno zgovorna in lepih manir. Znala pa se je prilagoditi vsakemu človeku, bodisi prenapeti gospodi, pa tudi navadnemu delavcu. Ko sta Primec in Jože vstopila, ni čakala Prime Alfredinih besed, temveč je povedal, po kaj sta prišla: »Dober dan, Alfreda! Prišla sva, če bi hotel iti pomagat, da danes zvezemo Jožeta in Lenčko!« »O to pa prav rada, sicer pa kakor vidita, sem že pripravljena na to, vendar pa vaju prosim, da malo sedeta in se okrepčata, da bo bolje držalo.« Alfreda je smehljaje obema ponudila sedeže. Marta se je ves dopoldan sukala krog Lenčke. Sedaj ni bilo to prav, sedaj zopet drugo ne. Lenčka je postala že nestrpna in komaj je čakala, da že enkrat oddide. Marta pa je vedno kaj našla, kar ji ni bilo po volji. Nenkrat se odpro vrata in Prime in Jože sta vstopila. Stara Marta ju je sprejela, Lenčka pa se je zadnji skrivala. »Kaj pa želita, čedna gospoda?« je vprašala Marta. Prime jo je takoj razumel in ji odgovoril: »Golobico imate tu, naša je!« »Ali jo morda tale,« pokaže Marta na Lenčko. »Da, ta je naša in vzamemo jo!« je rekel Prime. »Če boste pazili na njo, da vam ne uide, tedaj vam jo damo, obljubiti morate!« »Pazili bomo in radi jo bomo imeli!« Marta prime Lenčko za roko in jo izroči Primeu. Ko so prišli na ulico do voza, sede Prime poleg Lenčke, Joža pa zraven Alfrede. Prime se obrne proti Lenčki in ji smeje pravi: »Lenčka, škoda, da nisem jaz ženim, najlepšo ženo bi imel!« Lenčka je po teh besedah zardela, da je izgledala kakor cvetoč rdeč nagelj na gorenjskih oknih. Poročne formalnosti so hitro izvršili v cerkvi sv. Antona. Lenčki in Jožetu so se s tem dolgo gojene želje izpolnile, oba sta se čutila srečna. Od poroke so se peljali na Primečevo stanovanje. Primečeva jima je prišla naproti in jima voščila obilo sreče, nato pa jih povabila, naj sedejo za pogrnjeno mizo. Alfreda in Prime sta bila polna humorja, tudi Jože je bil vesel. Lenčka pa se v svoji notranjosti ni mogla načuditi tej gostoljubnosti, mislila si je, da bo s cerkveno formalnostjo že vse narejeno, kar sili k njeni poroki. Primečeva pa je šla medtem ven in precej časa je ni bilo nazaj. Lenčka se je to čudno zdelo in je sčasoma postala nemirna. Jožeta je parkrat vprašala, kam je šla gospa, pa ni dobila nikoli pravega odgovora. Nenkrat se odpro vrata in Primečeva vstopi notri, pogledala je svojega moža in pa Alfredo. Oba sta jo takoj razumela. Alfreda, ki je s Primecem vstala izza mize, de na to: »Odideva, kaj ne?« »Da, da, kar gremo,« je rekla Primečeva. Vsi so vstali, le Lenčka je bila zadnja. Ona ni vedela kam, da nameravajo iti, zato je vprašala Alfredo: »Kam pa gremo sedaj?« »Na očet vinar!« ji smeje odgovori Alfreda. Zunaj je čakal voz in gostje sedejo na voz, izvozček pa je pognal. Lenčka ni vedela, kam se peljejo, pa tudi ni hotela vprašati. Voz je oddrdral proti raju in zavil nato nad cerkvijo ter se ustavil pred Boletovo gostilno, pred katero jih je čakal dokaj brhki fant s harmoniko, ki se je takoj zaigral koračnico in šel pred njimi v sobo, v kateri je bila pogrnjena miza za svate. Ko so vsi svati Lenčki in Jožetu čestitali, so se na to usedli krog mize. Lenčka se je pravzaprav šele zdaj zavedela, da je to njena ohcet. Srce ji je jelo utripati, postala je izredno vesela. Sedaj se je štela med najbolj srečne ljudi na svetu. Ni se pa mogla otresti neke skrbi, ki jo je večkrat pobožala okrog srca. Ko pa je njene svatbe bolj in bolj gledala, je spoznala, da sedi med samimi domačimi znanci. V harmonikarju je spoznala Slamarjeva Franceta, ki je še pred leti odšel iz njene rodne vasi Kovora. Ko je ta opazil, da ga je Lenčka spoznala, ji pravi: »No, Lenčka, ali si kdaj mislila, da se na tvoji ohceti srečava!« »Ne, tega pa nisem nikoli mislila,« je Lenčka pripomnila. Slamar pa je nato raztegnil meh in pričel igrati. Jože vstane, prime Lenčko in če tudi sta se že dalj časa poznala in ljubila, sta se privkrat zasukala. Lenčki je bilo kakor, da bi jo veter nesel naokrog, tega sploh ni vedela, da zna Jože tako plesati. Slamar pa je vlekel harmoniko in zraven pel: »Le vrti jo, vrti, zato si jo vzel, ženko imaš zato in bodi vesel! Nevesta zlomi si danes svoje venčice, otročci jo pridejo, dvakrat po šest…« »Oho,« se oglasi Lenčka med plesom. Jože pritisne Lenčko še bolj na svoje prsi in se hitreje jo je zavrtel. Primečeva pravi svojemu možu: »Zal par, kaj ne?« »Kakor bi jih zbral,« ji odgovori Prime, ki je nato vstal in odšel. Primea dolgo ni bilo nazaj. Lenčka je to opazila in naposled Primečevo vprašala: »Kje je vaš mož, da ga ni tako dolgo nazaj?« »Bo že prišel, ima še kje kak opravek!« ji Primečeva smeje odgovori. Komaj pa je to povedala, so vrata odprla in Prime pripelje za roko konzulatovo kuharico Marto, ki je bila tako naličana, kakršne Lenčka še ni videla nikoli. Ko jih Slamar uzre, potegne svoj meh in zaigra staro polko. Prime pa Marto zavrti, gostje so pa ploskali. Lenčka se je čudila, ko je bilo vse tako lepo organizirano. Marta se nato vsede poleg Lenčke in jo poljubi kakor otroka. Nato pa ji je pritekla pripovedovati, da se konzul zvečer odpelje in da gre tudi ona z njim v Ameriko. Če tudi je bila Lenčka vsa radostna, jo je ta novica iznenadila in počela jo je skrbeti, bojše objemati. Ni pa hotela tega nikomur pokazati. Svatje so vsi postali zdane volje in vrsti so se par za parom do polnoči, opolnoči pa so Lenčki sneli venec z glave. Bilo je uro odmora in nato je harmonika zopet zapela in nehali, ko so solnčni žarki že božali morsko gladino… Drugi dan zvečer je prišel Jože k Lenčki, našel jo je vso objokano. »Kaj ti je vendar? Ali si žalostna, ker si me poročila?« jo Jože prijazno vpraša. »Oh, to ne, srečna sem, da si moj mož,« in ga je poljubila. »Vendar, pomisli, ločiti se morava, oditi, takoj jutri se morava ločiti. Pomisli, naj se peljeva čez Francesko in tam v nekem pristanišču se vkrcava na parnik, tako da se ne moreva skupaj peljati.« »To vendar ni taka nesreča. V Ameriko se peljejo in jaz se tudi peljem. V Ameriki pa bova prišla skupaj,« jo je tolažil Jože. »Amerika je velika.« »Ravno zato, ker je velika, bo tudi za naju prostora tam. Za teh par dni, ko se peljemo po morju, se ne moreva biti skupaj, morava pa potrpeti, tem slabše bodo najine urice potem, ko prideva skupaj!« Tako je Jože tolažil svojo mlado ženo, posuši jo je s poljubi in Lenčko je dejstvo vrnila. Drugi dan je Jože obiskal Alfredo. Povedal ji je, da se pelje čez Francesko in pristanišče Cherbourg in je tudi njo povabil, naj se pelje po tej liniji. Alfreda pa mu je pojasnila, da ji je zelo žal in da tega ne more storiti, ker ima že listek od Avstro-amerikane in da se pelje s parnikom »Marta Washington«. ==XVI. Potovanje== Silno neljuba je bila Jožetu ta novica, pa kaj je hotel storiti. Hotel je biti blizu svoje žene, saj jo je vroče ljubil, ljubil čez vse na svetu. Prepričan pa je bil, da ga tudi Lenčka ljubi, dasve. Poslovil se je bil od Alfrede. Poslovila sta se kot dobra prijatelja, oba z upanjem, da se kmalu vidita v Ameriki. Ko je Jože od Alfrede odšel, je krenil naravnost proti glavnemu trgu, kjer se je nahajala pisarna francoske proge. Uradnik mu pojasni, da se mora takoj odpeljati, če hoče priti do nedelje v Cherbourg, ker odpluje parnik »Olimp« iz pristanišča Cherbourg v nedeljo ob deveti uri dopoldan. Jože si je vzel listek pri omenjeni družbi in se je šel isto noč odpeljat. Sedel je služajno celo noč sam v kupeju in kar ni dremal od utrujenosti, je pa premišljeval o svoji ženitvi. Bolj pa, ko je o tem premišljeval, bolj si je sam sebi očital, da nekaj ni storil pravilnega. Očital si je, da se je poročil svojo izvoljenko, ne da bi ji poprej preskrbel ognjišče in bivališče. »To ni možato!« tako je sam sebi rekel. S to mislijo se je ves čas ukvarjal. Zdelo se mu je, kakor da bi ptico, ki je na vrtu veselo vrgolela, ujel in jo imel zaprto v tesni kletki. Trudil se je, da bi se sam s seboj sprijaznil, pa mu ni uspelo. Ves potrt je postal. Niti dobro se ni zavedel, kdaj so ga slovesno pozdravile praznično oblečene, s srebrom pokrite Karavanke, ko se je peljal mimo njih. Niti ni slišal dobrih mater kraljic Karavank, ki so čaku Triglavu šepetaje pripovedovale, da jih brez slovesa zapušča ob tolikih sinovih tudi pridni Jože, ki je v njih vznožju zagledal luč sveta. Zadnji blagoslov so mu dale, ko se je pripeljal v Beljak, blagoslov, ki se je glasil: »Zdrastvuj! Sreča te naj spremlja in ne pozabi na nas!« Na beljaškem kolodvoru je Jožeta klic »Vsi izstopiti!« prebudil iz njegovega premišljevanja. Hitro je izstopil in šel je proti čakalnici. »Kam se peljete?« ga vpraša vratar. »V Ameriko!« odgovori Jože. »Kar tje k onim na desno v kot, tam so Amerikanci,« mu veli vratar. Jože se približa gruči kakih štiridesetih, bili so možki, ženske in tudi nekaj otrok vmes. Jože postavi svoj kovček k drugim. Čudno se mu zdi, naposled so ga jeli nekaj spraševati pa jih ni razumel, bili so sami Poljaki. Slabotni, če tudi še mlajši ljudje. Iz dveh besed komaj skoval enega Jožeta. Iz kota se mu je bližal mož, nekoliko močnejši, nekako petinštirideset let star človek, ki se je vedno bolj rinil proti Jožetu in se je naposled do njega in ga plaho vpraša: »Kam pa, kam?« »V Ameriko!« mu odgovori Jože. »No, sedaj sva vsaj dva Slovenca skupaj!« »Od kod pa si?« ga vpraša Jože. »Iz Gorenjske vasi pri Ribnici, če veš, kje je to.« »Vem, na Dolenjskem. Kaj te je napotilo v Ameriko?« ga vpraša Jože radovedno in obenem nekoliko ujetneža. »Hm, kaj me je napotilo? Saj veš, revščina! Pa, če hočeš, ti to podrobno povem. Imam v Gorenji vasi malo posestvo. Moj oče je rad nekega pota, ki pelje mimo vrta, tožil s sosedom. Pravda je tekla dolgo časa: Basenan, ki ga je pri tem podpiral tudi župnik, je — kakor mi je mati pripovedovala — pokrivem prisegel in je pravdo dobil. Moj oče je od samega gneva nato čez eno leto umrl. Takrat sem imel jaz dvanajst let. Nato sem dobil varuha, ki pa je pustil od hiše domačega vse prodati, vozove in druge potrebne stvari. Trdil je vedno, da je fant še mlad in da se bo dolgo ne bo treba robilo. Potem je dolg na posestvu vedno bolj rasel. Lahko leto sem se oženil, videl pa sem, da mi z malo doto svoje žene ni bilo mogoče iz dolgov zlezti, pa če bi še tako garal, ne! Tedaj pa sem sklenil, da grem v Ameriko, da mogoče tam zaslužim in prihranim toliko, da poplačam dolgove, če bog da!« »In žena, kje je?« ga vpraša Jože. »Doma. Kje naj bo? Doma sta. Z mojo materjo bosta opravili še čas, da se vrnem. Če mi bo v Ameriki dobro šlo, pa bo tudi za njo prišla.« »In če jo imaš rad in ona tebe, bosta gotovo gledala, da prej ko prej prideta skupaj!« je pripomnil Jože. »O, da, naju je zvezala ljubezen, ki ne ugahne, temveč plamti vedno bolj!« odgovori mu Brinar. Za Jožeta so bile to tolažilne besede, mislil si je, da je tako kakor pri meni. Tudi on ima upanje na boljšo bodočnost. Tudi on gre v svet, tja preko za kruhom, tudi on ljubi in je ljubljen. Tako je Jože tolažil samega sebe. Medtem se odpro vrata čakalnice in vratar zakliče: »Odhod! Proti Linzu, Innsbrucku, Švici, hej tudi za vas Amerikance!« Vsi so pograbili svoje kovčke, le ena žena ni mogla zdržati svojega štiriletnega otroka, ki je brezskrbno spal na trdi klopi tretjega razreda čakalnice. Vzela ni, kaj naj hitro stori. Pritislne ji otroka pa ga mogla nesti. Ko opazi Jože močno situacijo, pograbi otroka in ga nese v vagon. Hvaležna je mati pokimala Jožetu. Jože in Brinar sta se vsedla v kupeju na levo stran k oknu. Ko je vlak odhajal, pogleda Jože skozi okno in vidi kako ga pozdravljajo Karavanke in glasno jim je rekel: »Zbogom, domovina!« Jože in Brinar sta med vožnjo postala intimna prijatelja, drug drugemu sta se zaupala in drug drugemu dajala pogum; oba sta imela isto pot, pot za kruhom. Leto sta seboj pogovarjala, kako bosta v Ameriki. Kovla sta načrte vsak zase in si pripovedovala, kako si uredita dom, kadar zaslužita toliko denarja, da se lahko vrneta. Za delo jih ni prav nič skrbelo. Bila sta oba močna in zdrava kranjska korenjaka. Ko so se jima drugo jutro pokazale švicarske Alpe, se je Jože spomnil domačih Karavank, pod katerimi je zagledal luč sveta. Tedaj je postajal nekako otožen. Ta otožnost je postala še večja, ko se je spomnil na Lenčko in je ljubljeno, ali je na poti pred njim ali pa še le pred njim. »No, Jože, kaj si tako zamišljen?« ga prekine Brinar. »Premišljujem, kam naju popeljejo še vse pota, ki jih imava prehoditi v najinem življenju.« »Ej, prijatelj! Vsa pota peljejo za kruhom. Vsi tisti, ki so odšli iz naših krajev, so ali za kruhom. Zapustili so domove, zapustili starše, zapustili žene in otroke in šli so v svet, v svet za kruhom, ker ga doma ni bilo dosti. Delali so, žuljeve roke so imeli, pa vseeno niso dobili dovolj kruha za ta trud. Tako je, vidiš, moj dragi Jože!« »In med vsemi tistimi sva tudi midva, hočeš reči,« je pripomnil Jože. »Tako je! Vsaka ptica hoče imeti svoje gorko gnezdo. Istotako si človek išče in med temi iščeva tudi midva.« Besede Janeza Brinarja so na Jožeta tako vplivale, da ga je naravnost vzljubil. V nadaljnjem pogovoru sta Jože in Brinar sklenila, da bosta v Ameriki delo iskala skupaj. Niti Janez, niti Jože ni zapazil, da je vlak zapustil slikovito Švico in da sta se nahajala že na francoskih tleh. Hitrost vožnje pa je vzbudila obeh iz zatopljenih misli in pogovora. Jože je gledal skozi okno kupeja in videl, kako frči drevesa mimo vlaka in kako se spreminja slikovita pokrajina. Tovarne, dimniki, hiše so letele mimo vlaka kakor pisani golobi. Ves drug svet se jima je zdel. Ko je stopil sprevodnik vlaka v vagon in revidiral vozne listke, je Jože opazil, da ni videti več onih vojaških kretanja kakor doma in prej med vožnjo. Neko uglašeno vljudnost, fine manire in elastičnost je opazil na službenem osebju. Jože se je veselil, mislil si je, no, kmalu smo v pristanišču, tam dobim Lenčko. Prehitel pa je ves dan. Vso noč so letele luči mimo vlaka, kakor da bi se zvezde utrinjale. Šele proti jutru so pršli na cilj v pristanišče Cherbourg. Zarano zjutraj je nastalo vrenje krog izseljenskega doma. Jože in Brinar sta bila prva na nogah. Ko sta se opravila in šla ven na prosto, ju je zlato solnce s svojimi toplimi žarki obsijalo. »Lep dan je, kajne Jože?« mu je Brinar rekel. »Da, za odhod kot nalašč, bova vsaj kaj videla. Včeraj je itak ves dan deževalo,« mu odgovori Jože. Kmalu nato pa sta slišala uslužbenca, ki je klical za odhod v pristanišče k parniku. Vsi izseljenci so se zbrali in uslužbenec je postavil po dva in dva skupaj, nato pa so odšli proti pristanišču. »Glej, Jože, koliko je parnikov, kateri neki je tisti, ki nas popelje v drugi svet?« »Bomo že videli,« mu Jože mehanično odgovori. Njegove misli pa so švigale le tja do njegove žene. »Ali jo bom videl, ali je že tu?« Le to je ugibal. V pristanišču, ko so prišli do parnika, je šlo vse gladko. V kratkem času so bili vsi že vkrcani. Jože sam ni vedel, kako je prišel na parnik, ker njegov pogled so leteli kakor blisk po vsej ladji, da bi ugledal svojo ženo Lenčko, pa ves trud je bil zaman. Lenčke ni nikjer opazil, prosto zibati po parniku pa ni mogel. Tam, kjer so bili vkrcani oni, ki so jih avtomo bili pripeljali v pristanišče, ni smel. Ker se je gospa peljala na parniku, tam ni bilo prostora za navadne zemljane. Jože se je udal usodi in se tolažil s tem, da v Ameriki pri izkrcanju gotovo pride z Lenčko skupaj. Po nekako dveh urah čakanja je zatulila sirena s svojim zamolklim glasom, čakala so še nekaj časa in sirena je zopet zaječala. Sedaj pa so začeli stakati stroji in parnik se je jel odmikati. Jože in Brinar sta pa zaklicala: »Pozdravljena, stara domovina!« Parni stroj v ladijskem trupu so vedno bolj hiteli stokati in to stokanje je kmalu spremenilo v neko brnenje. Parnik si je oral svojo cesto, za njim pa se je pletel srebrni trak iz morskih pen. Jože je postal nekako potrt. Brinar je opazil in ga skušal spraviti v dobro voljo. »Povod za razlika, tudi tu jo vidiš. Ljudje, ki gredo za kruhom, se vozijo kakor natovorjeno blago. Oni pa, ki nič ne ustvarjajo in samo uživajo in se vozijo samo zato, da čas preganjajo, pa sede v razkošnih hotelih, igra jim godba in se veselijo.« S temi besedami je Brinar zbudil Jožeta iz globokega premišljevanja. »Glej, tudi jaz sem to premišljeval, kaj hočeš? Dokler se delavstvo ne bo zavedalo, da sta le dva razreda med ljudmi, bo vedno tako!« »Bog je svet tako ustvaril, in pri njem si mora vsak sam pridobiti srečo,« je Brinar pripomnil. Jožeta so te besede silno iznenadile, postal je nemiren. Brinar je vedel, da nabira za njega besed. »Da, ti vidiš one, ki pri obilnem izhan sede, ti vidiš pravice, da je povod razlika in pravi, da si mora vsak sam iskati srečo pri Bogu. Poglej one Poljakinje tam z otrokom v naročju, jo opazuj, koliko trpi, da svojega otroka ne prekrmila. Na njenih ustnicah lahko opaziš vroče prošnje do Boga, da bi ji dal srečo in zdravje, njej in otroku. Ali misliš, da je ona šla dela dene moliti? Ona moli in vzdihuje proti Bogu, odkar je začela govoriti. In kje! Ni še prosila milosti. Le premišlj nje trpljenje, njeno dolgo pot, ki jo mora ravno napraviti, da pride do koščka trdega kruha. Nasprotno pa oni, ki se peljejo gori nad nami, ki jim vrši godba, da si krajšajo čas, ki ne vedo, kaj je trpljenje, kaj je biti lačen! Ali si te vidi, da bi kdo od njih pobožno vzdihoval proti nebu? Ne! Ampak zasmehujejo tiste, ki se z Bogom tolažijo in od njega pričakujejo boljše časov.« »Jože, ti tako govoriš, kakor da bi ne bilo Boga!« »O, da, Bog je, nebesa so, tudi pekel je, vse to eksistira. In vse to so ustvarili oni, ki omamljajo s tem vedno ljudstvo, omamljajo zato, da bi ne imelo časa zavedati se svoje moči!« Brinarja so Jožetove besede ganile v globoko premišljevanje. Končno mu pa pravi: »To pa tako bilo in tako ostane; nam je tako usojeno.« »Je bilo tako in je tako! Do bilo je tako, bilo je že slabše! Bili so sužnji, s katerimi so trgovali kakor z blagom. Danes tega ni več, vsaj v civiliziranem svetu ne. Ni se pa suženjstvo odpravilo z uzakonjenjem, temveč s uporom, s spoznanjem sužnjev samih.« »In kaj pa smo danes drugega kakor sužnji?« mu Brinar vpade v besedo. »Res je, tudi danes smo sužnji, četudi v drugi obliki. Pa tudi to se da in se bo odpravilo, kadar bo zavednost delavstva dozorela.« »In kako naj to dozori?« »Dozorelo bo gotovo; čimbolj se bo delavstvo oklenilo svojih delavskih organizacij, tem prej bo osvobojeno.« »Pri nas imamo toliko delavskih organizacij in vse kup imajo nič posebnega haska,« pravi Brinar. »Vem tudi to, da imate v vsaki fari organizacijo, ki jo vodi župnik ali pa kaplan. To pa niso razredne organizacije! Delavska organizacija je le tista, ki stoji na razrednem principu, kajti kapitalizem ne zbira na eni, delavstvo pa na drugi strani. In vse te more biti!« Ves dan sta Jože in Brinar razpravljala o teh problemih, parnik pa je rezal nemoteno globoko v morje svojo brazdo, za parnikom pa se je v solnčnih žarkih lesketala srebrna cesta, ki je daleč zadaj izginjala. ==XVII. Drugo potovanje== Parna lokomotiva je bruhala iz dimnika cele kolobarje dima in pare proti nebu, kakor da bi imela neko jezo nad njim. Tudi ne ustavila na vsaki postaji, dostikrat je kar po deset postaj izpustila, češ, kdo pa ste vi tukaj, da se bom zaradi vas ustavljala. Tudi na hitrost se ni ozirala. Tekla je kolikor je pač mogla. Od Trsta do Solnčnic Gore se ni ustavila, Gorica pa samo minuto in drdrala je naprej do Jesenic. Po Jesenicah pa je zopet po kratkem oddihu zapeljala v karavanški predor na Hrušici in po par minutah zagledala v Podrožici kraj, kjer je nekdaj nahajala Miklova Zala, ki je bila boje najlepše deklo v tem kraju in ki so jo hoteli Turki za vsako ceno imeti. Tudi se ni ustavila, temveč sopihala je naprej, naprej, ker se mudi, kajti v vlaku, ki ga vleče, so sami boljši ljudje, ki se vozijo z ekspresom. V drugem vagonu prvega razreda je sedela konzulatova madama z mladim, elegantnim gospodom. Imela sta sama cel kupe. Zastori so bili zagrnjeni na obe strani. Radovedni sprevodnik pa je stal na koridorju in tiščal svoje uho na vrata. Nič ni slišal, le sem in tja kak tlesk poljuba. V tretjem vagonu drugega razreda pa sta sedeli stara Marta in Lenčka z obema otrokoma. »To jih mora veliko stati ta izlet?« je rekla Lenčka Marti. »Beži, beži, niti beliča jih ne stane. Konzulu napravi račun in mu je vse povrnjeno,« ji odgovori Marta. »Ali tudi za naju dve?« »Gotovo, drugače naju ne bi vzel seboj. Služinčad vendar dobi kjer hode.« »Silno me skrbi za Jožeta, kje neki se že sedaj nahaja? Jaz kar pravim, da se mi pred očmi odpeljem po morju kakor on,« tako je Lenčka tarnala Marti. »Ne bo tako, Menčka, ker naš gospod se nahaja po uradnih opravkih v Parizu in kdo ve, če ga ne bomo še tam morali čakati.« »Mislite?« »Prej ko ne, da bomo ostali nekaj dni v Parizu!« ji pritrdi Marta. »Ko bi to vedela, bi rajši šla z Jožetom, kdo ve, če se sploh še kdaj srečava!« »Beži, beži! Bog vaju je skupaj spravil in Bog vaju bo povezoval, da bosta živela skupaj. Bog svetega zakona ne pusti razdvojiti. Le zapomni si to, Lenčka!« Ko je vlak drdrdal od Bleda proti Jesenicam, je Lenčka Marto nenadoma prijela za roko in jo pokazala: »Vidite tamle pod ono planino — kaže na Zelenico — tam sem pa jaz doma.« »Krasni kraji so to!« ji odvrne Marta. »Da, tam je moj raj, moj Jožetova domovina.« »Hm, domovina!« »Da, domovina, moj rojstni kraj,« in pri teh besedah so Lenčkine oči v rosi zaigrale. »Kaj si naredila, Lenčka, da se jokaš?« se nad Marto začude mali Bill. »O, nič, pri oknu se je uščipnila, le ne hodi vedno k oknu, da se tudi tebi kaj ne zgodi!« je Marta pokarala otroka, ki se pa ni veliko zmenil zato. Ekspresni vlak je hitel proti Malnici in Visokim Turam, ko je dospel v Isel, je dalj časa stal; veliko gospode je izstopilo in vstopilo na tej postaji. »Kaj neki je ta postaja, da toliko gospode izstopa in vstopa?« je Lenčka vprašala Marto. »Ah, Ital, tu hodi na oddih naš presvetli cesar Franc Jožef, gotovo je tudi sedaj tukaj, ko je toliko visokih oficirjev izstopalo in dva generala sta bila poleg.« Lenčka ni poznala oficirskih stasar, zato ji je Marta hitela kazati, kaj je ta ali oni. Tudi oni elegantni gospod, ki je sedel z gospo konzulo, je tu izstopil. V slovo ga je gospa objela s poljubom in ko je bil že zunaj, je šel še enkrat proti oknu kupeja in gospej enkrat poljubil roko. Seveda stari Marti kaj takega ni ušlo, in tudi to pot je gledala skozi okno. »Glej, glej, Lenčka, ta je pa tisti gospod, ki se je peljal z našo gospo.« Lenčka se nagne skozi okno in pogleda. »O tega gospoda sem že večkrat videla pri naši. To mora biti kak sorodnik gospe.« Marta se ji nasmehne: »Hm, sorodniki se ne pozdravljajo tako!« »Mislite, da mora biti kdo drug?« »Ej, Lenčka, gospoda ne poznata nobene morale. Gospa samo nam priporoča in govori o morali.« »In če bi gospod zvedel kaj takega?« »Lenčka, tudi gospod ni nič boljši, vsi so enaki.« Lenčka se je pri tem potopila v globoko premišljevanje in si je rekla, da bi Jožetu ne naredila kaj takega. Zvesto mu bom ostala do hladnega groba. Drveči vlak je prihajal naprej proti Solnogradu. Tam pa so izstopili. Gospa je poklicala pri vhodu stoječega hotelskega slugo in mu nekaj naročila. Hotelski sluga je takoj pograbil kovčke in nesel v svoj avto, nato pa Lenčko, Marto in otroke povabil in jih odpeljal v hotel »Sonnenwenden«. Gospa se ni peljala z njimi. V hotelu so bile nagrene tri sobe, dve za otroke in služinčad, ena pa za gospo. Konzulove gospe ni bilo ves popoldan videti, šele proti večeru je prišla v spremstvu z onim gospodom, ki je v Ital izstopil. V Solnogradu so ostali dva dni in dve noči. Lenčkine sobe z otroki je bila poleg sobe, v kateri je spala gospa konzulatova. Mejila je le tanka stena in sredi vrata, ki so bila zaklenjena. Lenčka ni dosti spala, niso trole skrbi za Jožeta, domalega vse noči je premišljala, kako in kje se snideta. Kar ji je Marta na postaji v Ital povedala o onem elegantnem gospodu, je Lenčka tu noč sama doživela. Tleskanje poljubov, vzdihovanje, smeh v sobi gospe konzulatove je motilo Lenčkine premišljevanje o Jožetu. Čez dva dni so se odpeljali iz Solnograda v Innsbruck in čez Švico na Francosko, pa ne v pristanišče Cherbourg, temveč v Pariz. Tudi v Parizu so ostali celih pet dni. Gospod konzul je imel tu uradne opravke in se je moral poprej odpeljati v Ameriko. Gospa je Lenčki povedala, da ostanejo najbrž en teden v Parizu. Lenčka je bila vsa potrta po tej novici, premišljevala je samo to, kdaj se snide z Jožetom. Sedaj pa, ko ji je konzulatova to povedala, je bila bolj potrta. Izkušena Marta je na Lenčki opazila to in jo vedno tolažila. Ravno je z njo, kakor da bi bila njena lastna hčerka. Lenčka se je udala usodi in se skušala sama sebe tolažiti. Mora pač tako biti, če ju je Bog zvezal skupaj, bo ju tudi poslal in k skupnemu življenju dovedel. Trnjeva pota so hoditi za kruhom, nam je že tako usojeno. Skrb je imela le za Jožeta, da se mu ne bi kaj pripetilo. Vzdih, ki jih je njena duša proizvajala, so bili le za njenega moža. Kakor kristal je bila njena ljubezen do Jožeta. Vse pa, kar je doživela na poti, posebno v Solnogradu, se ji je studilo. V njej je usahnilo vsako spoštovanje do konzulove gospe. Le navidezno jo je spoštovala, ker je morala. Niti Marti ni nikoli omenila o tem, temveč pustila je, da je v njej sami tlel ta stud. V Parizu so stanovali v enem najboljših komfortnih hotelov. Gospod konzul je že prej tam stanoval. Dan pred odhodom je dal g. konzul večerjo na čast madžarskemu konzulu. Dine se je pričel ob pol deveti uri zvečer. Razen hotelskih uslužbencev sta morali tudi Lenčka in Marta pomagati. Po večerji so pričeli pokati steklenice šampanjca. Na dineju je bilo kakih dvajset gostov, med njimi je bilo samo šest gospa, vsi drugi pa so prišli sami. Preneči šampanjec je razburkal kri od malega vsem. Fine manire, ki so jih prinesli s seboj, so začeli metati pod noge in razuzdanost je vladala vseskozi. Lenčka se ni videla nikoli kaj takega. Neki madžarski gost je vzel pepelnik in stresel čike od cigaret v kozarec, nalil vanj šampanjca, pomešal in nato odvil drugi kozarec, tako da se šlo videli, veljal nato zunanji stoječemu uslužbencu, naj vstopi in ko je ta z globok poklon vstopil, mu je velel, naj spije kozarec šampanjca. »Uslužbenec, ni hudega ukusa, prime za kozarec in spije se prikloni in odide. Pri omizju pa je nastal nepopisen krohot. Vsi so se naslajali ob tem. Lenčka je to dobro vedela, da pijančevanje in lepa čednost, posebno za ženske ne gresta skupaj. Vendar, ko je šla ven, ni pogledala ne na desno ne na levo, temveč pljunila je od studa nad družbo, ki ji mora služiti. Čez kake pol ure nato, ko je Lenčka stopila na mostovje pred svojo sobo, je prišel ven oni gospod, ki je prej dal kozarec šampanjca spiti uslužbencu, pogleda gor in dol, segel nato v listnice, vzel bankovec za sto frankov, kakor bi hotel in ji hotel stisniti v roke bankovec in jo potisnil v sobo. Lenčka se je takoj zavedla, kaj ji hoče in ga je osorno potisnila ven. Z vso silo jo je prijel okrog pasu. Lenčka pa je morala porabiti vso svojo moč, da se ga je otresla. Pri tem se je nad prepirjo spotaknila in padla. Lenčka pa je zginila v sobo in se zaklenila. Zjokala se je nad tem početjem. Čez nekaj časa pa je prišla g. konzula in pokarala Lenčko, zakaj je bila sirova z gospodom. Tedaj pa se je Lenčka spomnila Primečeve, ki ji je pripovedovala o velemestnem življenju. ==XVIII. Ob kipu Svobode== Z jugozahoda so se kopičili na nebesni obali črni oblaki, ki so zavzemali čedalje večji obseg, se bližali in bliskali, tako da so zatemnili vseprek. Švigi bliska so osvetlili najostrejše nebotčnike, morski valovi so postajali vedno večji in z vso jezo so butali ob parnike, ki so bili usidrani v pristanišču, s peno jezno so klicali druge še večje valove, ki so se bližali pristanišču, na pomor. Redke debele kaplje so se spremenile v ploh, ki jo je spremljalo pretresujoče grmenje. Na parniku se je vse poskrilo pod streho. Ura je bila dve popoldan, nastala je taka tema, da so morali vse luči prižgati. Cele dve uri je trajala ta nevihta. »Lep sprejem, kaj ne, Jože? To ne pomeni nič dobrega!« »Hm, je pač povsod enako, kaj misliš, da v Ameriki ni neviht? Nevihta nikjer nič dobrega ne stori, ne tu v Ameriki in ne pri nas!« mu Jože mehanično odgovori, njegove misli pa so plavale vse drugod; imel je še vedno iskrico upanja, da se nahaja Lenčka na parniku. Med tolikšnim številom potnikov je vse mogoče, da se nahaja tudi konzul s svojo družino in da ji pa zdaj zagleda Lenčko. Ko so se potniki I. in II. razreda izkrcavali, so Jožetove oči neprestano švigale semintja, toda vse je bilo zaman. Brinar ga je pustil in ga ni hotel motiti toliko časa, dokler ni šel zadnji potnik v premstvu dveh policistov in dveh detektivov. Bil je slok, elegantno oblečen delavec neke »Ameriške banke«. Potniki I. in II. razreda so bili hitro izkrcani. Izgnali so drug drugega z avtomobili v velemestnem vrvežu. Druge izseljence pa so potisnili skupaj in jih odvedli kakor drobnico, ki jo privedejo na semenj, da jo prodajo. Šele drugo jutro ob devetih sta s to gmoto stopila na suho Jože in Brinar. »Jože, glej no, svojo suknjo si strgal na levi strani!« Jože se ozre, pogleda in potipa ter opazi, da je imel na levi strani pod žepom prerezano suknjo in da mu manjka listnica. Postal je kakor okamenel, ozrl se je na Brinarja in videl pri njem tudi isto. »In ti?« Brinar naglo pogleda in vidi tudi pri sebi enako usodo. Oba sta bila okradena. Najhuje je bilo to, ker sta imela v listnicah naslove svojih znancev v Ameriki. Toplo sta zrla drug v drugega. »Kaj sedaj?« pravi Brinar Jožetu. »Kaj sedaj? Sedaj ni drugega izhoda, kakor da primeva za vsako delo, da vsaj toliko zasluživa, da moreva naprej. Druge pomoči ni!« »In delo, ki ga dobiva, niti vprašati ne znava zanj,« pravi Brinar ves obupan. »Hm, kaj sedaj, sedaj se morava pač pobrigati, da prideva hitro do kakega dela in da prideva pod streho, tu na cesti ne moreva ostati!« Zadnje Jožetove besede so bile bolj osorne. V takih momentih Jože nikdar ni izgubil poguma, bil je bolj vajen velemestnega življenja kakor Brinar, ki je bil prvo pot v svet. »In kaj naj počneva, ko sva brez vseh sredstev, ne ve tudi le pojavlja?« »Kaj naj počneva? Jutri navsezgodaj morava dobiti kako delo in potem bova že videla, kaj bo; le ne obupavaj kakor otrok,« ga Jože tolaži. »Lopov, ki ti kaj takega naredi, da ukrade revča,« vzklikne obupno Brinar. »To je šola, v kateri se boš naučil, da ne pride vse zastonj in kdo ve, koliko se jih še naučiva!« mu pravi Jože, ki je zbral v sebi vso energijo, da premagata vse neprilike. Vso noč sta ostala v pristanišču, sedela sta na svojih kovčkih in dremala do jutra. Jože vstane prvi in se obrne proti Brinarju ter mu pravi: »Ti bodi pri kovčkih, grem jaz malo naokoli, da pogledam, kaj se da ukreniti, mogoče dobiva kako zaslino delo.« Jože je hodil gor in dol po pristanišču. Pri nekem parniku, ki so ga natovarjali, je slišal kričanje nekega priganjača, besede so se mu zdele razumljive. Priganjač je kričal v italijanskem jeziku. Jože postrmi in gleda na parnik. Ko se je oni priganjač obrnil proti njemu, ga je vprašal za delo. Priganjač ga vpraša, če je sam. Jože pa mu odgovori, da sta dva. »Takoj lahko pričneta,« mu pravi ta. Jože skoči nato po Brinarja in sta šla na delo. Globoko dol v parniku je bilo petdeset vagonov riža, ki ga je bilo treba premetati od zdalj na gornjo etažo. Dobila sta vsak eno veliko lopato, s katero sta metala riž. Priganjač je šel to vedno prepočasi in venomer je kričal nad delavci, da prepočasi mečejo. Dolg se je zdel dan Brinarju, Jože pa ni rekel ničesar. Zvečer sta dobila izplačan in drugi dan sta zopet na delo, delala štiri dni, četrti dan pa je delo bilo končano. Jože in Brinar sta imela par dolarjev za silo. »No, jej,« pravi Jože Brinarju, ki je sedel in topo gledal predse, roke so mu visele, kakor da bi ne bile njegove, niti čutil jih ni, dlani pa je imel vse mehurjaste od lopatnega držaja. »Vidiš, tako se človek uči živeti, trnjeva pot je pot za kruhom! Tudi v Ameriki ne cedi izpod vsakega kamna med. Pa bo že bolje, le potrpljenja, Janez!« »Ne vem, če bivva zmogla,« mu odgovori Brinar. »Kaj zgubljena?! Ljudje, ki ničesar nimajo, ne morejo ničesar zgubiti, morejo le pridobiti. Glavno je to, da si pošten, stalno delaj, potem si že urediva. Vsak začetek je težak. Pa kaj hočeš, vse morava premagati, druga izhoda tu ni.« Tako je Jože tolažil Brinarja in pri tem razmišljal, kaj bi storila. Tudi Jožeta je skrbelo, vsekakor pa tega Brinarju ni hotel pokazati. Jože je križaril s svojimi bistrimi očmi vsespo vod. Zapazil je gruče petnajstih ljudi, med njimi enega, ki je veliko govoril in z rokami kazal in mahal. Približala se je tej gruči in jih poslušal. Eden med njimi se obrne proti svojemu tovarišu in mu pravi: »Če je tako, pa gremo! Tine, najbolje storimo, da gremo, vzem jaj nekaj časa,« mu odgovori drug. Jože pristopi in vpraša: »Kam pa nameravate iti?« »V Pittsburg, na delo v Bridgeville v nedeljo,« reče drugi. »Kaj pa je z vami, ali bi tudi vi šla z nami?« »Saj jih več potrebujete, kar z nami idita da nas bo Slovencev več skupaj, sedaj sva samo dva, potem bomo pa štirje!« Drugi se obrne proti Jožetu: »Le pojdita z nami, nas bo več! Odkod pa sta?« Jože mu odgovori: »Jaz sem od Gorenje, moj tovariš pa je tam od Ribnice, iz Dolenje vasi!« »He, ne, jaz sem pa tam iz Ljubljane.« »Prav iz Ljubljane?« ga začudeno vpraša Jože, ker ni se tako mislil, da Ljubljančan ni za trudnik, kvečjemu bi bil iz ljubljanske okolice in bi znal rezati žito. »Ne, ne prav iz Ljubljane, iz Horjule sem. Glavan se pišem, odkod pa si ti?« »Iz Kovora pri Tržiču, če ti je kaj znano.« »Tam še nisem bil, pač se večkrat v bližini, z očetom sem delal v Brezjah in Mariji Pomagaj. Moj oče me je večkrat zaposlil, če sem bil bolan, dostikrat sem se prehladil in kar vso zimo kašljal. Domač se nisem mogel sel, pa sem se vedno zdrav.« »Ali pa pomagaj lipov cvet, ki tu ga ima kuhati, ali pa mamka boljša na Brezjah, nekaj je že pomagalo!« se je Jože z Glavanom pošalil. »No, fini fant si, ti moraš z nami!« mu reče Glavan. Jože in Brinar sta spravila toliko denarja skupaj, da sta plačala železnico in se peljala z ono grupo ljudi v Bridgeville. Tam so takoj tretji dan stopili v delo. ==XIX. Na delu pod zemljo== Že ob prvem uri dopoldne se je Jožetu in Brinarju pokazala prava prijateljska slika. Ko sta bila poslana iz glavnega rova v stranski rov, so iz tega prinesli na nosilkah dve delavca. Prvi je imel na desnem členku levo nogo popolnoma odtrgano, zavezana je bila z umazanimi cunjami. Pod kolenom so mu odrezali spodnje in gornje hlače. Na spodnjih hlačah, ki so bili iz opranega platna in domač tkanine, je razodevalo, da mora biti ponesrečenec v bližini Brinarja doma. Jože je Brinarju tudi na to opozoril, Brinar pa ni rekel ničesar, gledal je osupel in šel naprej po rovu, Jože pa za njim. Ko sta dospela do onega kraja, kjer jima je bilo odkazan delo, pravi Brinar Jožetu: »Ali kaj čutiš?« »Da, nekak žveplen duh je tukaj, kajne?« Medtem, ko sta se razgovarjala, je stopil človek v visokih škornjih in zakričal nad njima: »No, kaj je z vama? Ali mislita pričeti z delom? Tu ni časa za razgovore!« Utišnila sta, Jože in Brinar pljuneta v roke in zgrabila lopate ter hitela nakladati na kopano v hunte. Bila sta začetnika in take niso pustili do vrtaža. Dela sta, pridno delala, naredila sta več kot druga dva. Le v pljučih sta čutila neko prasketanje, sunk si bil pri vsaki večji vdihljaji. Zvečer, ko sta šla z šihta, pravi Brinar Jožetu: »Tu pa ne ostati, nezdravo delo je to, niti tobak mi ne diši. Zdi se mi, kakor da bi žvepleno vodo pil, taka usta imam.« »Hm, kaj hočeš, počakajva par dni, da prideva do najbolj potrebnega denarja, potem poiščeva kaj drugega.« Drugo jutro sta šla zopet na delo in zopet nakladala ves dan. Zvečer, ko sta šla domov, sta se seznanila z več Slovenci. Jože je skril svojo bol v srcu, vedel se je veselo in korajžno. Vzljubili so ga njegovi sodelavci, prvi dan ko je prišel mednje. Brinar je postal bolj otožen. Ameriko si je predstavljal drugače, spoznal je takoj, da ameriški kapitalisti bolj intenzivno izkoriščajo delovno moč, da ne poznajo človeka kot človeka, da ima pri njem vrednost le toliko časa, dokler daje skok od sebe in da se ga nato, ko nima več delovne moči in je slab, vrže na cesto kot odveč trošno. Spoznal je, da je v Ameriki življenje mnogo krajše, vse to mu je rojilo po glavi. Jože je to nasprotno skrival, zavedal se je pa tega bolj nego Brinar. Ko so sedeli krog mize, ni Jože toliko spraševal, semintam se je pohvalil in se delil indiferentnega, toda v njegovih možganih je delovalo, delalo neprestano. Njegovi sodelavci so ga smatrali za človeka, ki nima nobene zavednosti in ki hodi mimo dnevnih dohodkov. Rudar Glavan, ki je bil tam nekje od Horjula doma, pa je sodil Jožeta drugače in sklenil je, da se hoče z njim bolj razgovoriti. S tem namenom je sedel poleg njega. »Kako se počutiš tu pri nas v novi domovini?« ga vpraša. »Hm, povod je enako, človek sam sebe goljufati in nalaga, da je tam ali tukaj bolje, pa je povsod ena in ista.« »Kako misliš, to tu se vendar bolje zasluži kakor pa v stari domovini, ali ne?« »O da, tudi v stari domovini se za petdeset kron dobi več kot pa za deset, kaj ne?« mu Jože smeje odgovori. Glavan je hotel poznati Jožetovo notranjost ter ga nadalje vprašuje: »Ali si pri kakem društvu že vpisan?« »Ne.« »Pa bi pristopil k društvu sv. Barbare.« »Ne.« »In zakaj pa ne?« »Svetnike in svetnice rabijo oni, ki so si jih ustvarili. Delavec pa potrebuje drugih društev in organizacij brez svetnikov in svetnic, potrebuje vero v svojo moč, to jo potrebuje!« Glavan je Jožeta verno poslušal in potiral njegove besede. Brinar se pa oglasi: »Ej, Jože je brezveren! Nato prosi njega: »Ej, zato se ti tako slabo godi, še rad boš molil in veroval.« Jože se nasmeje, Glavan pa čaka, kaj mu odgovori; ker pa je molčal, mu pravi: »Nekoliko vere pa je potrebno.« »O seveda, kdor veruje — bo zveličan — kdor pa ne, bo pa pameten, torej kdor hoče biti zveličan, ta mora verovati — pa tudi v sv. Barbaro,« se je pošalil Jože z Glavanom. Glavan je Jožeta spoznal, da ima opraviti z zavednim delavcem. Videl je pa tudi, da je Brinar z indiferentizmom prepojen in da je dostopen za vsako pametno delo ter udan Jožetu. Ko so se razhajali, je Glavan povabil oba, naj tudi drugi dan prideta, da se še kaj pogovorijo. Tako sta Jože in Brinar hodila na delo v rudnik dan za dnevom. Pogovarjala sta se le redkokdaj o svojih ženah, zato je bilo premalo časa, ker so ju zaposlili predvsem dnevni dogodljaji in pa miselnost za kakšno drugo stalno delo, ker Jože ni nameraval ostati v rudniku, Brinar pa je vedno storil to, kar mu je Jože svetoval. ==XX. Dva svetova na ladji== Drugi dan sta dobili Lenčka in Marta nalog, da imata do treh popoldne vse pospraviti, ker se nato odpeljejo v pristanišče. »No vidiš, Lenčka, sedaj pa gremo za tvojim možem,« jo je tolažila Marta. »Kdo ve, če ga najdem. Bogve, kje se nahaja.« »Beži, beži, noben človek se ne zgubi, da bi ga ljudje ne našli.« »Toda kdaj ga najdem, to je tisto!« »Le potrudi se, Lenčka, čimdalje, tem slajša je ljubezen.« »Tolažim se neprenehoma —« »Saj ti ga ne bo treba iskati, Jože te že sam poišče.« Te besede so bile za Lenčko kakor od sončnega pekola rož hladen dež. »Ah, da bi se to res izpolnilo!« »Gotovo se bo, božja usoda bo zahtevala,« ji reče Marta. Popoldne so se odpeljali v pristanišče Cherbourg in se vkrcali na parnik »Berengaria«. Lenčka si je parnik že čisto drugače predstavljala, ona ni vedela, da se pri razred na parniku prav nič ne razlikuje od komfortnega hotela, mnogo dekorativnih stvari je videla, ki so daleč prekašale hotelske oprave. Radovedna pa je bila, kako se je Jože vozil na parniku, hotela je to videti. In že tretji dan, ko se je že malo udomačila na parniku, je skušala priti v tretji razred, ni pa vedela, kako bi to napravila. Izdala je Marti svoj namen. Marta je to hitro poskrbela, pokimala je nekemu uslužbencu in mu povedala, kaj bi rada. Uslužbenec jo je vodil po vežjih stopnicah dol v splošni prostor tretjega razreda. Lenčka je videla, da sta tudi na parniku dva svetova. Ogledovala je potnike in poslušala njih govorico, ki je pa ni razumela. Pri neki ženski, ki je sedela na svoji prtljagi in dojila šest mesecev starega otroka, druga dva pa, eden dve in drugi tri leta star, sta se pri njej igrala in se pogovarjala z materjo. »Mama, ali bomo kmalu v Ameriki — pri atku?« jo je vprašal starejši. »Kmalu, kmalu, le priden bodi,« ga je potolažila mati. Lenčka je slišala, da govore slovenski in je le še postala pri njej. »Od kod ste?« jo je nenadoma vprašala Lenčka. »Tam od Višnje gore, če veste kje je to.« »Imate gotovo moža v Ameriki, kajne?« »Je, že čez eno leto je tam, sedaj pa je poslal denar in pisal, da naj pridemo za njim.« »Težko je potovati z otroci,« ji reče Lenčka. »Težko, težko, pa kaj hočete, ko smo pa morali od doma.« »Morali ste?« »Seveda, dolga je bilo pri hiši toliko, da so nam jo prodali.« »Ste imeli gotovo nesreče, da ste se zadolžili?« »I seveda, v farovžu sem že star dolg prevzela, takrat ko sva se vzela, potem pa nekaj zaslužka ni bilo, pri štacunarju pa je dolg rastel, poginila nama je nato še krava, morala sem moko za otroke jemati od soseda in tako je šlo, dokler je šlo.« »Pa denar za potovanje v Ameriko?« »I saj veste, to je ostalo od prodaje hiše, saj so nam itak dali zanjo, kolikor so hoteli. Stodvajset kron nama je dal štacunar, s tem se je šel on v Ameriko.« »Pa vam je to kaj poslal?« »O da, saj on je dober človek, samo trpi veliko, v vsakem pismu piše, kako težko delo ima.« »Kaj pa dela, ali vam kaj piše?« »Tudi to piše, v rudniku je, to je menda nevarno in težko delo.« Pri tem si je Lenčka mislila, da bi le Jože preveč ne trpel in da ne bi del delati v kak rudnik. Dalj časa se je Lenčka razgovarjala z žensko. Potolažila si je tudi svojo srčno bol in se naposled poslovila od nje. Žena pa ji je rekla, naj se kaj pride, kadar ji bo čas dopuščal. Vsak dan popoldne, ko je imela Lenčka čas, je obiskala doli v tretjem razredu mlado mater, veselje pa je otrokom prinesla peciva. Otroci so se je privadili in vedno povpraševali, kdaj pride teta. Lenčki pa je to prišlo prav, ker se je s tem posvetom vsaki dan malo razvedrila. Tako so trajali s tem obiskih vseh devet dni na morju. Dosti je žena povedala Lenčki o svojem trpljenju. Pa tudi Lenčka je njej vse zaupala. Skubena žena je sama na Lenčki opazila, da trpi in spretno jo je znala tolažiti. Ko je nekoč Lenčka tarnala, da jo tarejo skrbi in neskončni dolgčas po možu, ji pravi žena: »Oh, gospa, ne imejte toliko skrbi, vi ste mlada, polna življenja in kar je glavno, nimate otrok!« »To je, vendar pa težko prenašam!« »Privadila se boste že vsega. Ljudje, ki so obsojeni iti za kruhom, imajo mnogo trnjevih potov, preden pridejo na gladke steze. Vam pa je življenje odprto, še upanje imejte.« »Hm, bomo videli, če bo jutri kaj časa, vas pa obiščem. Pravijo, da pridemo jutri na večer v pristanišče.« »Tudi jaz bi bila rada že na cilju. Sem že kar okamenela v tej podvodni ječi.« »Zbogom, gospa,« in Lenčka je smuknila po stopnicah navzgor. Drugi dan proti poldnevu je gospod konzul naročil Lenčki, naj spravi vse v red, ker se proti večeru že izkrcajo. Lenčka je Marti to sporočila in jo prosila, da mesto nje par ur popoldne vse potrebno uredi, ker bi rada še enkrat obiskati ono ženo v tretjem razredu. Lenčka je vse pospravila kar je bilo v kabinah, ki so bile konzulu na razpolago. Več otroških stvari, za katere je vedela, da ne bodo več rabile, je zavila v papir in nesla otrokom one žene v tretjem razredu. Ko je bila že gotova, je urno skočila po stopnicah v morske katakombe. Otroci so jo že od daleč zagledali in klicali: »Teta, teta pride!« »Še pred večerom smo v pristanišču! Kmalu smo rešeni. Naš gospod nam je naročil, naj vse pospravimo,« je Lenčka pripovedovala ženi. Medtem pa sta se oba otroka obesila in jo vlekla k tlom tako radostno, kakor da bi res bila teta. Lenčki pa so od radosti zaigrale oči v morju solz. Razdelila je jima, kar je prinesla seboj. »Hvala vam lepa, gospa. Veliko ste mi olajšali to dolgo potovanje.« Tudi te njene, vase tolažilne besede so bile zame kakor kapljice na izsušeno zemljo in iz katere črpa hrano vsa roža. Upajmo, da se še kdaj srečamo v življenju.« Tako ji je rekla Lenčka, nato pa se je prisrčno poslovila. Zamolkli glas parne sirene je Lenčko zbudil iz njenega premišljevanja in ji naznanil, da se bliža nova domovina, ki ji je zbrala njen ljubljeni mož Jože. Bila je polna utuh, mislila je, da jo Jože na obali čaka in jo vroče pritisne na svoje prsi in poljubi. Ali bila je to le iluzija. Ko se je parnik ustavil ob pomolu in so se izkrcali, so sedli v avto in še to stalno na peronu železnice, ki jih je prav tako naglo odpeljal v Washington. Od tam pa zopet v avto in v hotel. Vse je šlo z neko naglico, ki je Lenčka ni znala slediti. Šele po par dnevih je pričela razmišljati, kje se nahaja. ==XXI. Veselo pismo== Brezskrbno je je prešel mučiti dolgčas, dan za dnem je vedno bolj trpela. V njenem srcu je zavladal obup. Mučili jo je nemir, a znala ga je skrivati. Nihče ni vedel, koliko trpi. Počasi je pričela veneti. Obledele je, kakor cvet brez solnca. Njeno trpljenje ni hotelo ponehati. Vedno globlje je jo je zbodalo v srcu. Preteklo je že šest tednov. Vroč avgust je vso konzulo družino izvalil v kopališče, le Marta in Lenčka sta ostali doma, da v tem času prečistita stanovanje. Lenčka je postajala od dne do dne bolj otožna, jela je posedati in pri tem zatopljena zrla v tla. Marta jo je večkrat skušala spraviti v dobro voljo in največkrat se ji je to posrečilo, vendar pa vedno redkeje. Zvečer sta sedeli na balkonu in Marta je listala koledar, ki ga je prinesla se s seboj. Neki torek pa Marta vrže koledar na mizo in skoči k Lenčki, jo prime krog vratu: »Ti draga, jutri je tvoj god, pa nič ne poveš!« Lenčka se obrne proti Marti: »Da, moje mame god je in moj. Mati mi je na ta dan vsako leto spekla potico. Res črna je bila, vendar slajša od bele v tujini.« Ko sta tako kramljali, zapoje nenadoma hišni zvonec. Marta, ki je bila bližje vrat, gre odpreti. Pismonoša jo vpraša po Heleno Poznik, Marta pa vzame pismo in urno steče k Lenčki: »Joj, mogoče je Jože pisal.« Ko pa pogleda pisavo, vidi, da ni njegova. Urno odpre pismo in prvi pogled pade podpis. Podpisana je bila Alfreda. Nato pa čita: »Draga mi prijateljica Lenčka! Upam, da te moje pisemce dobi. Obenem ti naznanim, da se nahajamo čili in zdravi, tako tvoj mož Jože kakor tudi jaz ter težimo, da prideš k nam prej ko mogoče. Posebno pa želi to tvoj mož. Sporoči, kdaj prideš, da te počakamo. Do tedaj zdrastvuj! Alfreda. (Po naročilu Tvojega moža.)« Lenčka je ostrmela in ni vedela ali naj verjame svoji sreči. Kmalu pa se je zavedla, rdečica jo je po licih oblila, čutila se je močno in pričela popravljati svoje stvari za odpotovanje. In zvečer, ko se je vrnila konzulova družina domov, je gospej takoj sporočila, da odide v svojem možu v Pittsburgh. Lenčki je življenje in odtoklo. Pohitela je v pisarni urad in oddala brzojavko na Alfredo, da sta »takoj odpelje v Pittsburgh«. Marta je imela polne roke dela, pomagala je Lenčki in jo spotoma tudi učila, kako naj potuje. Skrbela je zanjo in vesela je bila, da je že vse to uploklo, ker je Lenčki vedno pripovedovala. Težko sta se ločili, vendar pa sta bili obede veseli. Pred odhodom jo je Marta poljubovala, kakor da bi bil to njen otrok. Naposled ji Marta pravi: »Saj se bomo še videli, mogoče prej, ko jaz mislim!« Lenčka je nekako začudeno pogleda: »Videli?« »Da!« »Kako to?« »Imam pač tak vtis, moja slutnja se vedno izpolni.« »Vesela bom, če se res še kdaj vidiva!« Tudi Marta in stisne ji še enkrat roko. Lenčka se je nato odpeljala in še dolgo je gledala pri oknu ter mahala z robcem v slovo … ==XXII. Svidenje== Nedelja je bila, solnce se je že navsezgodaj smejalo; na tovarniških dimnikih so se kadnice strelovodov svetile, dimniki pa so bili zaviti v črn prah, ki se je v valove lesketal. Jože se je prejšnji dan udeležil, da vstane zarana in gre ven, ven, kjer pleše solnce po zeleni zemeljski odeji. Jože je rad hodil po polju in užival življenje, prirode okoli sebe. V Ameriki je bele spoznal, kakšno bogastvo tu v naravi, ki daje in gledal zlato klasje in bil je vesel kakor še dolgo ne. Ni pa sam vedel od kod to veselje, čutil je še kako boli srce, da nikoli ne polotila roke nanj. Sklenil je, da ostane ves dan zunaj in se vrne le proti večeru domov. Ko je gledal vzhajajoče solnce, tedaj je dejal sam pri sebi: »In bo! Bo izšlo solnce tudi za nas, solnce svobode!« Tako je Jože filozofiral in šel naprej po polju, pri tem pa se ni zavedal, da je bil že daleč. Oddaljen od svojega kraja je nenadkrat začul glasove godbe, ki so prihajali iz gostilne, do katerega je bilo še kaka milja. Jože je šel naprej v smeri godbe, kakor da bi ga nekaj tja vodilo. Ko je bil oddaljen še kake četrt ure, se mu je zdelo, da je vse bolj zagnetičen, tako in je vleko tja. Nevede je pospešil korake in že je bil tam, kjer so ljudje rajali, se zabavali in popivali. »No, zakaj bi ne šel mednje?« se je vprašal Jože. Na tej veselici je bilo več sto ljudi, cele družine so sedele krog miz in po travi v večjih in manjših skupinah. Tudi Jože je iskal, kam bi prisedel, da ne bi bil sam, da bi se lahko razgovarjal. Od daleč zagleda mizo, pri kateri so sedele same tri osebe, mož in dve ženski. Hipno je sklenil, da tja prisede. Ko se je približal na kakih petnajst korakov, je nenadoma ostrmel in vzkliknil: »Joj, ali je to mogoče, Lenčka in Alfreda!« Niso ga opazili, bili so v pogovoru med seboj. Jože je že stal tik mize, ko ga uzre Alfreda in glasno zavpije: »Jože!« Komaj se je Lenčka ozrla, so se Jožetove roke že oklenile krog njenega vratu in že so se ustnice spojile v dolg poljub — predno je mogla Lenčka spregovoriti besedico. Šele tedaj je pozdravil Alfredo in se predstavil njenemu bratu. »Si dobil pismo?« ga vpraša Alfreda. »Ne!« »Odposlala sem ga včeraj in ti naznanila, da je Lenčka pri meni.« »Mogoče me čaka doma, šel sem zgodaj z doma.« »Kje, kje je tvoj dom, kje si doma?« ga vpraša Lenčka. »Kje je moj dom, glej tam kot tvoj,« se pošali Jože. »No, seveda,« se oglasi Alfreda smeje. »Nisem tako mislila, kje si, kje se držiš, kje si v delu?« »Ne daleč od tu.« Jože je pričel razkladati, kako je prišel v Ameriko in kaj vse je doživel. Brat Alfrede ga je pazno poslušal. Jože se mu je dopadel in njegovo prostodušno pripovedovanje je napravilo nanj izredno dober vtis. Ko se je Jože nato z Lenčko razgovarjal, se je brat Alfrede nagnil do sestre in zašepetal: »Fin dečko je to, ta se bo kmalu udomačil v Ameriki.« »Saj sem ti pravila od njega, da je to zlat značaj!« »Ne bi si mislil.« »Ti mu moraš poskrbeti kako delo pri sebi.« »Bomo že kaj poiskali,« ji pravi brat. Dolgo v noč so še sedeli in se razgovarjali. Lenčka in mlada kriti svoje sreče, da sedi z Jožetom po tako dolgem času zopet skupaj. Tisti večer Jože ni šel na svoje staro mesto. Povabila sta ga Alfreda in njen brat, da je šel na njihov dom. Tudi doma so se dolgo pogovarjali. Naposled je Alfredin brat rekel Jožetu, naj kar ostane pri njih, da v par dneh že najde delo v jeklarni. Jože pa mu je dejal, da ima prijatelja, ki ga nerad zapusti, ker sta si usodo tako bratsko delila, da bi ga za enkrat težko pogrešal. Intenzivno se je to jako dopadlo, da se Jože tako toplo zavzema za svojega prijatelja in rekel mu je: »No, enega bomo pa tudi še spravili pod streho.« Lenčka se je pri teh besedah privila Jožetu. Drugi dan je Jože ostal na stanovanju. Lenčka in Alfreda pa sta ostali doma. Pogovorili so se o doživljajih, ki so jih doživeli ta čas, odkar se niso videli. Lenčka pa se je sukala krog Jožeta kakor lastovka krog gnezda. Opoldne je Alfredin brat prišel domov in komaj je odprl vrata, je vprašal, če je Jože že tu. »Še je tu, nismo ga pustile, da bi šel na delo v rudnik,« mu pojasni Alfreda. »Prav tako!« »Ali si mu mogoče dobil že kako delo?« »Doba lahko pričneta takoj jutri!« »To je pa dobro, ne bo ti žal!« Inženir je stopil v drugo sobo, kjer je uzrl Jožeta. »No, tako jutri lahko pričneta oba.« »Tako, tako, lepa hvala!« »Danes popoldne se peljite do rudnika in na večer lahko s prijateljem vrneta,« ga pouči inženir. Lenčka mu pa pravi: »S teboj grem, da vidim, kje si bil.« »Prav, le drži se ga, da se še enkrat ne zgubi. Na moža je treba paziti,« se je pošalila Alfreda. »Da, tako je, mož je božji dar in kdor ga da izgubi, nebesna zgubi,« se je tudi Alfredin brat šalil z Lenčko, ker je bral z njenega obraza, kako srečna je bila. Začudeno je Brinar obstal na vratih, ko je prišel iz rudnika domov in zagledal Jožeta in njegovo ženo, ki sta ga čakala. Ni hotel besede, Joža sam mu pravi prvi: »Po tebe sva prišla. Kar hitro pospravi svoje stvari, potem pa gremo.« »Kam vendar?« »Boš že videl,« mu odgovori Jože. Brinar se je bal, da bi Jožeta zgubil, ves njegov up je bil v njem. »Kaj gremo res drugam?« »Da, da. Tu ti je moja žena in s to greva, kar hitro pospravi!« Brinar je videl, da ni šala in takoj povezal, kar je imel, nato pa so odšli. Vsi trije so skupaj in se pogovarjali. Jože je Brinarju pripovedoval, kje bosta odslej delala. Brinar je bil ves srečen, samo da ne bo treba več delati pod zemljo, kjer ni sonca. Lenčka je bila zadnja za njima. Pred majhno delavsko hišico so se igrali otroci. Ko so bili mimo, jih ugleda desetletna deklica in zakliče: »Mama, mama — teta, teta!« Mati pogleda in spozna Lenčko, ki sta se vozili skupaj na parniku. Žene so se vse srečne pozdravile, otroci pa so se vrnili krog Lenčke in bili so vsi srečni in veseli. Jožeta je tako omamilo, da je gledal ta prizor kakor očaran. »Glej no, kako jo radi imajo, kakor da bi bili njeni,« je rekel Brinarju, ki se mu je to tudi dopadlo. Po kratkem so se poslovili in šli do glavne ceste, od tam pa so se odpeljali na novo mesto. ==XXIII. Da le nismo pod zemljo…== Drugi dan sta šla Jože in Brinar v jeklarno na delo. Jožeta ni nihče poklical, vajen je bil težkih železnih del. Brinar pa mu pravi: »Samo, da nismo pod zemljo, kjer vsako minuto preži smrt nate!« »Povsod je eno in isto, rudniške nesreče podajajo roko plavžarskim in obratno,« mu pravi Jože. »Hm, bog daj nama srečo!« je pripomnil Brinar. Jože je bil dodeljen k stiskalnici, ki je spajala pogon valjarne, Brinar pa je bil za pomagajoč pri parnem kladivu. Jože se je takoj udomačil, medtem ko je bil Brinar bolj nesrečen. Drugi dan ob deseti uri dopoldne je mislil Brinar, da je tretjič, utrgal pa se je skrbec, ki je nosil petsto funtov težko kepo razžarega železa. Dva delavca sta bila do kolen zasrčena, tretji pa je izginil, padla je nanj žareča kepa in ga spremenila v prah in dim. Brinar je prebledel in rekel sam pri sebi: »In vendar ima Jože prav! Tudi tu ne počiva smrt!« Tretji dan je letela skozi valjar dvajset čevljev žareča tračnica, zadela se je ob verigo, dvignila, šla iz svojega navadnega tira in oplazila pet delavcev, dvema zlomila hrbtenico, enega usmrtila po vratu, da mu je glava odletela v kanal in tok vode se je pordelil, glavo pa vzel s seboj. Četrtemu, ki je bil zaposlen v laboratoriju in v momentu se je mimo, mu je nad komolci odbilo obe roki. Tekočina, ki jo je nosil s seboj, ga je ožgala po obrazu. Brinar, ki ni bil daleč, je slišal besede ponesrečenca: »Jož, moje oči!« Brinar je začudeno gledal: »Moje oči!« Odbilo pa mu je roke! Ponesrečenec je v nekaj sekundah padel na tla, iz ust so se pokazale rdeče pene, nato pa so ga odnesli. Zvečer, ko sta šla z Jožetom domov, mu je pripovedoval Brinar, kaj vse je videl čez dan, nazadnje mu pa pravi: »Tu ima smrt prav bogato žetev!« »Kaj pa si mislil! Kapitalizem ne pozna nobenih varnostnih naprav za delavca, on pozna samo varnost za svoj kapital. Povsod je enako, dragi moj. Človek mora biti tu v Ameriki še bolj kot v stari domovini sam zase odgovoren.« »Je res tako, kot praviš ti.« »Da, tudi goreče kače so hude!« Jože in Brinar sta se privadila kraja, Brinar pa tudi plavžu. Brinar je stanoval pri Jožetu. Lenčka pa je skrbela za oba. Jožetu je bila dobra in skrbna žena. Čez eno leto je tudi Brinarjeva žena prišla za njim in živeli so prijateljsko ves čas. ==XXIV. Nazaj v star kraj== Lenčka je večkrat materi poslala kake dolarje, mati pa od tega ni ničesar porabila, temveč hranila vse za Lenčko, ki jo je toliko ljubila. Za Brinarja pa je bil Jože vse. Nikoli ni niti v svoji družini storil kaj pomembnega, da ne bi prej vprašal Jožeta. Preteklo je že deset let, ko dobi Lenčka uradno obvestilo od sodišča, v katerem ji naznanja, da je njena mati umrla in jo imenuje za dedinjo in da po formalnem ureditvi lahko razpolaga z materino zapuščino. Ko je Lenčka to prečitala, se je jela oprijemati neka žalost, ki pa se je stopnjevala od dne do dne. Lenčkine domotožje je bilo vedno hujše. Jože je to opazoval, bolelo ga je, nekega dne pa ji pravi: »Veš kaj, draga ženica, sklenil sem, da se preseliva v staro domovino. Nekaj denarja imava, dom tudi, bodeva že kako živela!« Lenčka mu pade po teh besedah krog vratu in ga poljubi. V soboto zvečer je Jože Brinarju sporočil, da bi zelo rad videl, če mu je mogoče, da napravi v nedeljo skupaj izlet in da bi se zopet enkrat razgovarjali z njim. Brinar je Jožeta poznal in takoj je sklenil, da pride Jože s kako izredno novico, zato je komaj čakal drugega dne. In res je Brinar ni motil. Brinar in njegova žena sta bila vedno vesela, kadar sta bila v družbi Jožeta in Lenčke in tako tudi to nedeljo. Kmalu, ko so prišli na mesto, je Jože Brinarju povedal svoj namen. Tudi v Brinarju je tlelo neko domotožje, še bolj pa v njegovi ženi. Ko se Jože Brinarju razloži svoj namen, da se hoče preseliti nazaj v staro domovino, je Brinar po nekoliko pomišljenih dejal: »Če gresta vidva, tedaj grem tudi jaz.« »Toliko sem že prihranil, da rešim doma bajto in si nabavim nekaj živine. In kdaj pa misliš, da bi odrinil?« »Kako hitro bom vse potrebno uredil.« »Dobro, tudi jaz grem takoj na delo.« Lenčka in Brinarjeva žena sta bili s tem zadovoljni, kar sta se moža pogovorila. Brinarjevi otroci so že odrastli iz večjih skrbi. Lenčka pa je imela edinega sina, ki je imel tudi že deset let. Hladen veter je pihljal, ko sta stala družini Jožeta in Brinarja na krovu parnika »Marta Washington« Avstro-ameriške proge in čakala, kdaj se pokaže obala stare domovine. Zahajajoče solnce se je nagibalo proti zatonu in se poslavljalo z zadnjimi žarki. Jože in Brinar sta opazovala te čarobne prizore in bila sta oba dobro razpoložena. Mrak je nastal, v daljavi pa so se jele pojavljati lučice in konture obali so se jele dvigati. »Vidiš Janez, tam tisto svetlobje luči — to je svetilnik tržaške luke,« mu pravi Jože. »Misliš?« »Da, kmalu smo tam, do desete ure ponoči smo že v Trstu, smo že doma, doma v naši stari domovini!« Nekako harmonično so te besede vplivale na Brinarja, ki je šele zdaj občutil pravo domotožje. »Kdo bi si mislil, da se prav čez deset let zopet vrnemo v domovino, rojstno domovino,« je rekel Brinar Jožetu. »Kaj hočeš, vsi imamo enako pota, vsi tisti, ki nas usoda peha za kruhom, imamo enake steze; kdo ve, ko se razideva, če se zopet ne srečamo na kakih novih potih!« Sirena parnika je milo rezko zatulila. Jožeta in Brinarja je zbudila iz zatopljenega kramljanja. Lenčka se je pristopila k Jožetu in rekla: »Trst, Trst, v Trstu smo, doma smo, v naši pravi domovini smo, Jože!« Jože in Brinar se ozreta, pred njima se je svetilo tisoč luči. Stroj parnika so nehali stokati, oddahnili so se od dolge poti in ladja je počasi nabirala, se večerno ustavila pred čakajočo množico izvozkov. Dva dni so ostali v Trstu, potem pa so se odpeljali. Brinar s svojo družino čez Kras proti Ljubljani in Jože proti Gorici na Gorenjsko. Popoldne se je bližal Julijskim Alpam, ki so ga pozdravljale in že proti večeru je vlak prispel proti Bledu. Tam sta Jože in Lenčka sedela na desni pri oknu in zrla na vrhove Karavank, ki jih je zlato zahajajoče solnce. Ko pa so Karavanke zagledale Jožeta in Lenčko, so jih pozdravile in oba pokarale: »Kje sta hodila toliko časa, zakaj sta zapustila zlato domovino?« Jože in Lenčka sta se tega sramovala, oba pa sta obljubila, da ostaneta poslej zvesta Karavankam, zvesta domovini. S to obljubo sta stopala v svojo rojstni kraj. Jože je prišel na Lenčkinem domu gospodariti, popravil je hišo in prikupil se nekaj sveta. Z veseljem je delal in šlo mu je vse dobro izpod rok. Lenčka je gospodinjila v zadovoljstvo vsem. Ljudje so po vasi oklicali lepe vesti: To je, v Krišljevih pečenekih in kako bogati! Mnogo je bilo med njimi ljudi, ki so zavidali Jožetu vse to. Ta stara Šavrna, nekdanja prijateljica Lenčkine matere, bila druga mnenja. Mnogo krat je rekla sosedam: »I kaj, če imata danes nekaj, saj sta to trdo prislužila!« Sčasoma pa je Jožeta najbolj mrzil župnik, to pa zato, ker se Jože ni menil zanj, zlasti pa še radi tega, ker Jože ni hotel pri pobiranju za nov zvon prispevati ničesar. Nekoč je dejal župnik zlim kličarjem: »Američana pa naj s kovan zvon ne bo pel!« Tako je pov vidrnil. Od takrat so Jožeta še bolj mrzili. Jože pa se zato ni niti najmanj menil. Soseda Sadara je bila sama, imela je kravico, ki jo je krmila in par litrov mleka je vsak dan odprodala ter se s tem živela. Pa ji je poginila krava. Od tedaj je hodila krog svoje bajte vsa potrta. Jože in Lenčka sta vse to opazovala, in nekega dne stopi Jože v sobo k ženi: »Mama, le napravite se, greva v Radovljico.« »V Radovljico, po kaj?« »Danes je semenj, tam kupiva kravico.« »Oh, kaj pa mislite, saj nimam toliko denarja!« »Bova že dobila, kar napravite se!« ji reče Jože. Tam sta kupila Lisko, Jože pa jo je plačal, nato ji je rekel: »No, le ženite jo domov, mislim, da bo dobra!« Ženica je bila vesela in zasukala se je, kakor da bi ji štirje križi padli s pleč, gnala jo je domov in pred njo je poganjala v hlev, je bila v izbo po blagoslovljeno vodo in jo poškropila z besedami: »Bog vas sreč!« Kmalu se je po vasi okoli razneslo, da je Poznik Sadari kupil kravo. Nastala sta dva tabora. Nekateri so imeli Američanca za dobrega človeka, drugi pa za brezverca, ker niti v cerkev ne gre. Pa tudi ženski svetom sta bila dva tabora. Nekatere so Lenčko spoštovale, ker je bila zelo dobra napram revežem. Druge pa so ji zamerile, ko ni za novo majnico Marijo hotela nič prispevati. Jožeta so videli sosedje večkrat v Tržiču na delavskih shodih in prireditvah. Malokdaj je bilo, da ne bi bila tudi njegova žena z njim. Sosedje so mu priredili priimek »Rdeči Američanec«. Nekatere cerkvene pa so se pokrižale in pri tem dejale: »Bog navaruj!« Minilo je štiri leta. Jože in Lenčka sta se lepo udomačila, za ljudi, ki so imeli za nju slabe besede, se pa nista menila. Oni, ki so videli v Jožetu in Lenčki dva odkrita in dobra človeka, so pa komaj čakali, da je prilika nanesla, da so se mogli z njima razgovarjati. Prišle so občinske volitve. Neki večer pridete trije možje k Jožetu in mu sporočijo, da bi radi videli, če bi prevzel tudi on kandidaturo. Jože jim je odgovoril, da tega ne stori, pač pa, ker je v njegovi moči, bo pomagal z agitacijo za delavsko listo. Zavedal se je, zakaj ni sprejel kandidature: mislil si je, da stvari veliko več koristi, če govori na shodu kot volilec in ne kot kandidat. Jože je imel prav. Na shodih, kjer je nastopal, je napravil silen vtis na zborovalce. Ko je tako jasno razlagal socialistični načeli, je zbudil splošno pozornost. S tem si je pa tudi pobesnil sovraštvo župnika in njegovih pristašev. Toda, to Jožeta ni najmanj motilo, temveč je še povečal svojo agilnost. Tudi župnik je prišel nekoč na njegov shod in mu zaklical: »Kdo bo šel z vami, z brezverci!?« »To dobro vemo, da vi ne! Emancipacija delavcev mora biti delo delavskega razreda samega! Vi pa ste eden tistih stebrov, na katerih kapitalizem oziroma današnji krivična družba sloni!« ==XXV. Pred viharjem== Janez Brinar si je svoje posestvo dokaj uredil, poplačal je dolgove pri štacunarju in v farovžu. Kadar pa je imel kaj posebnega, kar se ni mogel sam takoj odločiti, se je peljal k svojemu prijatelju Jožetu na Gorenjsko. Vesel je bil vesel, kadar sta prišla skupaj. Pa tudi Jože in Lenčka sta rada videla, če jih je obiskal. Posvetovala sta se o marsičem. Tako je tudi leta 1914, meseca julija, Brinar obiskal Jožeta. Prvo vprašanje Jožeta je bilo: »Ali si že kaj slišal? Pripovedujejo, da bo vojska!« »Prej ali slej prav gotovo!« pravi Jože. »Kajne, zaradi umora prestolonaslednika v Sarajevu.« »Tudi če bi to ne bilo, bi moralo do tega priti, ker se vse države tako oborožujejo.« »Kako to!« »Kako to! Ker se bije svetovni industrialni kapitalizem med seboj. Kronane osebe igrajo tu le neposredno vlogo. Tako je!« »No, midva se bova več prizadela, saj sva ameriška državljana.« »Kaj misliš, da to ni mogoče, da tudi Amerika ne stopi v vojni meti? Drugo pa je to, da pravzaprav nisva več Američana, temveč avstrijska dezertarja, le to je, da tega noben ne ve, da so najini ameriški državljanski papirji le potekli. Saj veš, taki prijatelji se pa vedno najdejo, da te izdajo.« »Da, da, slabih ljudi je vedno več kot dobrih,« je resni pripomnil Brinar. Medtem je Lenčka pripravila kosilo in Brinarja povabila, naj sede za mizo. Jože in Brinar sta se ves popoldne kramljala, na večer pa se je hotel Brinar odpeljati domov, toda Jože ga zadrži: »Ostani tu do jutri zjutraj, jutri popoldne se peljem s teboj do Ljubljane, imam tam neko opravilo, na večer se pa vrneva vsak na svoj dom.« Brinar se ni pustil dolgo prigovarjati, kajti doma je žena rekla, da mogoče ostane pri Jožetu več kot en dan. Proti večeru sta sklenila, da gresta v Tržič v gostilno, da se malo razvedrita in slišijo kaj ljudstvo govori. Ko so prišli v Tržič, so zavili v neko staro purgarsko gostilno, ki je bila precej zasedena, vendar pa je bilo pri mizi v kotu, ki je bila belo pogrnjena, še prostora za tri osebe. Jože stopi tja, pozdravi in prosi za dovoljenje, nakar so gostje pokimali, da lahko prisedejo. Pri mizi so sedeli: tovarnar neke usnjarske, trgovec, lekarna, povestnik kužne in višji uradnik predilnice. Pogovarjali so se seveda o vojski. Govorili so nemški. Vsi so bili navdušeni za vojno. Lenčka in Brinar sta se pogovarjala o domačih stvareh, Jože pa je sledil pogovoru svojih sosedov krog mize. Najbolj vnet je bil uradnik predilnice, ki je vedno poudarjal: »Naš presvetli cesar bo gotovo pravilno ukrenil in Srbom napovedal vojsko!« »V treh tednih jih zmeljemo, to pastirje, ki naših kanonov še ne poznajo!« se je oglasil lekarnar. »Kaj topovi! Ampak naše število pušk, niti šteti ne znajo do toliko, kolikor ima naš presvetli cesar pušk,« vpada fužinar vmes. Predilniški uradnik se majstetno obrne proti onima dvema. »To še ni vse, gospodje! Ne smemo pozabiti na naše oficirje, njih inteligenco in vojaško sposobnost napram Srbom, ki niti pismenih oficirjev nimajo. Ali jaz sem kar vesel, če pride do vojne. Naši izkušeni presvetli cesar bo tudi gotovo izvršil. Kaj pravite pa vi, gospod?« »Hm, kaj naj porečem. Če bo ljudstvo za to, potem bo gotovo nastala vojna!« mu odgovori Jože. »Kaj se pravi to, če bo ljudstvo zahtevalo? Ako bo naš presvetli cesar dal ukaz, gremo vsi kot mož na Srbe in to brez obotavljanja,« mu odgovori fužinar. Jože se nasmehne. »Gospod, vi govorite o tem, ker ste še v letih; vam ne bo treba vzeti puške na ramo in svojcev zapustiti.« »Hm, ampak koristil bom vojni. Moja fužina preuredi za izdelovanje municije in to je tudi veliko.« »Tudi to je prispevek k vojski, ki pa je seveda dobro plačan,« mu pravi Jože. Živahno govorjenje je nastalo pri omizju, temu povod je dal Jože, ki je pobijal patriotizem onih, ki jim je nosil dobičke. Delavci pri drugih mizah so pa bolje prisluhovali in Jožeta občudovali, kako spretno je pobijal gospodo. Predilniški uradnik Hartnagel potreplje Jožeta po rami. »Mi vsi smo: Für Gott, Kaiser and Vaterland. In vi, če boste tako sprehen, vam oblečejo hlen!« Pri teh besedah sune Brinar Jožeta pod mizo, češ, naj ne govori tako. Še dolgo so se razgovarjali, vsa vnema za vojsko je v Jožetu naproti strani so sedeli pri mizi štirje tovarniški delavci in eden od starejših jim pravi: »Glejte, če bi bili vsi taki kakor oni tam, potem tudi presvetli kajzar ne bi mogel ničesar ukazati!« »Bodi tiho, da te kdo ne sliši!« ga opozori poleg njega tovariš. »E, kaj, tam oni gospod ima prav,« mu ta odvrne. Delavci so postali vedno glasnejši, Jože, Lenčka in Brinar so se poslovili in odšli domov. Pri mizi je nastala tišina, naposled se je oglasil Hartnagel: »Gefährliche človek, kajne?« Ostali so le tiho pokimali, tovarnar usnjarske pa je po dolgem molku dejal: »Bomo že poskrbeli, da ne bo gefährlich!« V gostilni je nastala megla cigaretnega dima, da si komaj razločeval ljudi. Alkohol je osvojil možgane in se z njimi po svoje igral. Razen štirih delavcev je bilo vse navdušeno za vojno, in to tako, da so nastali dve skupini, ki sta se zunaj na cesti pričeli pretepati. Ko so Jože, Brinar in Lenčka prispeli domov, so se še dolgo v noč pogovarjali. »Pozno je že,« pravi Jože. »E kaj, saj je jutri nedelja, bomo pa malo dlje poležali.« »Tako je,« je pripomnil Brinar. Drugo jutro je Lenčka vstala kakor druge dni in odšla v Tržič, da kupi meso za kosilo. Jože in Brinar sta še spala in Lenčka ju ni budila. Ko je prišla v Tržič, vidi vroče ljudi pred občinsko pisarno, ki so se gnetli pred velikim lepkom. Od daleč je pogledala, ni pa videla, druga kar naslovi, ki se je glasila: »Mojim milim narodom!« Srečala je soseda, katerega je vprašala: »Kaj pa je novega, ko se tako drenajo?« »Vojska je napovedana in v štiriindvajsetih urah morajo vsi obvezanci iti k svojim polkom.« Lenčko je strel mraz, hitela je v mesnico po meso, da pride s to novico čimprej domov do Jožeta in Brinarja. Doma je bila takoj v sobi: »Jože, Jože, splošna mobilizacija je napovedana! Vstanita!« Jože in Brinar sta takoj vstala, se oblekla in drug drugega vprašala: »Kaj sedaj?« Šel je nekajkrat po sobi goridol, nato pa dejal: »Popoldan se odpelješ in grem s teboj do Ljubljane in čez noč ostaneva v Ljubljani, da vidiva, kaj in kako se bo to razvijalo.« »Dobro,« pravi Brinar. »Sam sem radoveden, jutri na večer se pa odpeljem domov, da žena ne bo imela prevelikih skrbi, kaj se men.« Jože in Brinar sta takrat po Ljubljani, največ sta se zadrževala krog kolodvora in gledala, kako odhajajo vlaki z vojaki. Dosti jih je bilo, iz katerih je Jože bral z obrazov skrb, ne več pa takih, ki so bili že hripavi od ukranja in petja vojaških pesmi. Med vsem je razlegal najbolj kasarniska himna kranjskih Janezov: »Regiment po cesti gre in moj Janez raven je …« Jože se je obrnil proti Brinarju: »Tole veselje se bo kmalu poleglo.« »Tudi jaz mislim tako,« mu de Brinar. Pa zopet so zarohneli kripavi glasovi: »Moj fantič je zrajtarja, pa nima nobenega krajcarja …« Žene z otroci v naročju so si brisale lica in materam se je poznalo na ustnicah, da so prosile boga za svoje sinove, da bi vrnili se živi in zdravi. Vme je bilo več starih devic, ki so delile vojakom aluminijaste svetinjice. Bile so Marijine device s pobožnimi trakovi okrog vratu … Vse to je Jože opazoval in si ustvarjal svojo sodbo. V ljubljanskih cerkvah so molili za presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in za njegovo zmago nad Srbi. ==XXVI. V kripnih== Jože in Brinar sta se drugi dan na večer vračala domov. Jože na Gorenjsko, Brinar na Dolenjsko. Oba sta si žvižgala iste melodije postajah, hripave petje: »Regiment po cesti gre …«. Vmes pa jok mater, žena in otrok. Peljal se je do Radovljice, kar je že Lenčka pri odhodu povedala. Ko je dospel vlak na radovljiški kolodvor, ga je tam čakala Lenčka. Jože je ni uzrl, ko ga je ona nenadoma prijela zadaj za roko. »Kako, da si prišla?« jo je Jože začudeno vprašal. Lenčka vzdihne in pravi: »Nujno te imam v važni stvari obvestiti!« »Kaj pa je takega?« »Žandarji te iščejo, bili so že trikrat danes pri nas. Oni lopovi sinoči so te gotovo denunciirali!« »Vse je mogoče,« ji Jože mirno odgovori. »Kaj naj storim, pri njih se oglasim, da izvem kaj hočejo.« Lenčka je bila v velikih skrbeh. Molče je stopala poleg njega. Blizu doma ji je dejal Jože, naj gre kar domov, on pa se oglasi na orožniški postaji. »Če te pa tam obdržijo, kaj pa potem?« »Bolje je, kakor pa da me potegnejo ponoči iz postelje!« In res jo je mahni Jože naravnost v Tržič na orožniško postajo. Ko je prišel do stražarja, mu pove svoje ime, se ta ni nič razgovarjal z njim, temveč mu je takoj napovedal aretacijo in ga privedel na postajo do prihodnjega vlaka, s katerim so ga eskortirali v Ljubljano. Drugo jutro so ga zaslišali in vprašali v kaki družbi se je nahajal prevečeranjim in kaj je govoril v tej družbi. Nato pa so ga zopet zaprli. Jože je bil brez nadaljnjega štiri dni zaprt. Četrti dan pa je bil zopet poklican, a ko je stopil v preiskovalno sobo, je ugledal Brinarja. Strogi gospod se je obrnil proti Brinarju in ga vprašal: »Ali poznate tega tu?« »Poznam,« odgovori Brinar. »Od kod ga poznate?« »Poznam ga že dolgo; bila sva skupaj v Ameriki.« Kratko je bilo to zaslišanje, nato pa so odvedli oba v zapor. Vsak dan sta dobila nov pripor. Prenapolnjeno je cvetelo tako, da so bili zapori nabito polni, potem pa so jih poslali na ljubljanski grad. Dva meseca sta zdihovali Lenčka in Brinarjeva žena doma, preden sta bila moža osvobojena. Ko je bil Brinar izpuščen iz zapora, ni ničesar vedel o Jožetovi zadevi in ves dan je hodil po Ljubljani in študiral, kaj naj napravi. Bi se peljal na Gorenjsko k Jožetu ali domov. Toda sklenil je naposled, da se prej pelje domov k družini. Na večer se je hotel odpeljati z dolenjskim vlakom. Ko pa je prišel na kolodvor, je nenadoma ostrmel, ko je zagledal svojo ženo, Jožeta in Lenčko. »Kako to, ste ali niste?« »Smo, smo že ta pravi!« mu Lenčka hitro odgovori. »Kdaj so pa tebe izpustili?« vpraša Brinar. »Včeraj! In tebe bi tudi že včeraj morali. Ženi sta bili o tem že obveščeni po dobrem prijatelju in zato sta prišli, da naju počakata. Danes pa smo čakali nate, ker smo vedeli, da se gotovo odpelješ s tem vlakom.« »Kdo te je obrn?« vpraša Brinar Jožeta. »Dobri prijatelji, ta črni.« »Tudi mene je on, treba se jih bo paziti v izogibati,« ga Brinar opozori. »Da, da, sedaj ima vsak vozel ušesa in vsaka terzijalska usta detektiv,« pripomni Lenčka. »To je nekaj strašnega. Paziti bosta morala, kaj in kje govorita!« dostavi Brinarjeva žena. Tisti večer so ostali v Ljubljani, da si ogledajo novo vojno vrvenje. Po večerji so šli v eno najlepših kavarn, ker Jože je hotel na vsak način prečitati nekaj listov, da dobi malo pogleda v svet. V vseh listih je čital o samih zmagah in navdušenju. Nakar pa se mu je vse skupaj zazdelo in predlagal je, da gredo k počitku. Drugi dan sta prišla Jože in Lenčka domov. Tam ju je že pred hišo čakala soseda. »No, mamica, kaj je novega?« jo vpraša Jože prijazno. »Občinski sluga je bil danes že dvakrat pri vas in vprašal po vas,« je nekoliko v skrbeh pripovedovala stara. »Hm, ne bo taka reč,« ji odgovori on. »Vprašal sem, pa je dejal, da boste morali iti k vojakom.« Lenčka je ostrmela, medtem ko je Jože vzel časa misli na to. Komaj pa sta prišla v sobo in odložila svoje stvari, je že prišel krog ogla občinski sluga. Potrkal je in vstopil. »Dober dan! Prinašam vam pozivnico. Že zvečer bi morali oditi v Ljubljano!« Lenčko je to presunilo in še nikoli ni bila v takih skrbeh. Tudi njega so jele prijemati skrbi, vendar je znal to skrb pred Lenčko skriti. Lenčka je položila obe roki na Jožetove rame. »Ljubi moj, imam slutnje, da se danes zadnjikrat vidiva. In teh slutnj se mi ni mogoče otresti!« Jože jo je prijel okrog vratu in jo poljubil. »Veliko grenkih dni sva že preživela in bodi uverjena, da bova tudi to prestala!« »Da bi le uresničile tvoje besede. Ali jaz nisem bila še nikdar v takem dvomu kot sedaj!« Drugo jutro je Jože že zgodaj vstal ter se odpravil proti Radovljici, da odpelje vlak za Ljubljano. Tudi Lenčka ga je spremljala na postajo. V vagonih so pozvanec prepevali. Seveda se je čula tudi kranjska himna: »Moj Janez je en zauber fant, ki ima ves nov štant, za klobuk mu pošlje zaj, da se ga bo vsak zbal …« Jože in Lenčka sta gledala pri zadnjem vagonu, kako je mlada žena z otrokom v naročju jokala za svojim možem, stara mati pa ga je držala za roke dvoje otrok. Tudi po njunih licih lih so se v jutranjih solnčnih žarkih lesketale solze za sinom. Mlad kaplan iz Radovljice je veselo trpeljal krog teh dveh žensk in jih tolažil: »Mama! Nič se ne bojte! Jernej se kmalu vrne. Kaj pa mislite, naša vojska bo kmalu vse te brezsrčne sovražnike zdrobila. Niti mesec dni ne bo trajala. Le meni verjemite.« ==XXVII. Na fronti in v Rusiji== Lokomotiva je zabrizgala. Lenčki je hotelo srce počiti in se dolgo je mahalo z belo rutico Jožetu v zadnji pozdrav. Domov gredočo jo je noč postajala težka kakor še nikoli in vedno si je dejala: »Zadnjikrat sem ga videla, zadnjikrat, mojega dobrega moža.« Takoj drugi dan se je Jože že odpeljal s svojim bataljonom v Galicijo. Po vseh večjih postajah so jih pozdravljali ljudje in navdušeni za boj. On pa je pri tem opazoval, da bi bilo to le boljše ljudje, da bi bil to narod, ki dobro rejenji ljudje so bili to, ki so vojake navduševali za vojno. Nič ni bilo proletarcev, ti so že odšli in prihajali ranjenci nazaj. Tri dni in tri noči so se vozili in šele četrto noč so se izkrcali. Nebo je bilo posuto z zvezdami. Po tihim je dejal Jožetu njegov tovariš: »Vidiš, veseli kadar se zvezda utrne, umre en človek.« Jože pa mu pravi: »To že ne drži! Tukaj jih veliko več umre!« »O več, več,« se zadnji oglasil drugi vojak. Komandant, starejši stotnik ukaze, da nihče ne sme prižgati užigalice in tiho, brez glasnega govorjenja morajo korakati. In res so hodili celih pet ur brez vsakega počitka. Ura je bila tri, bila je že tema, le proti vzhodu je bilo opaziti, kakor da bi se bledelo daniti. Vsi so bili že zmučeni. Mal hribček na desni, na levi pa voda in močvirje. Pod hribčkom vodi se je vila cesta, ob kateri je bilo visoko in gosto jelševje grmovje. Ko je bil še cel bataljon v goščavi, nenadoma silno z visokega jelševja jata vran, nato pa začne pokati puške in strojnice. Vojaki so se jeli valjati v blatu, zvijali so se zeti od krogel. Pred Jožetom je padel od strela zadet njegov prijatelj Matija iz Gorij. Jože se je spotaknil nad njim in padel na njega. Kvečeto se ga je ranjenec oklenil krog vratu, trikrat zastokal: »Moja mama,« nato pa je za vedno zaprl oči. Jože je vrgel nahrbtnik in puško proč, skočil v vodo in plaval na drugo stran. Na drugem bregu je skočil v jelševje goščavo, v kateri se je skrival in ležal vedno proti vrhu. Ko je dospel na vrh hribčka, ga je objel prvi jutranji solnčni žarek, že tam pa deset mož ruske patrulje, prijeli so ga in preiskali. Orožja niso našli, odvedli so ga v zaledje in oddali med druge jetnike. Petindvajset dni je bil Jože v ujetniškem taboru. Junaško se je boril z gladom in mrazom. Vedel je, da bo ušel rade na gorkem, zato jim je napovedal druge vrste vojno. Slekal je spodnje perilo, izkopal v zemljo luknjo in ga zakopal tako, da je le majhen del gledal iz nje. Vse lazice so zlezle iz zemlje na oni kraj, ki je molel ven. Jože je to večkrat ponavljal in si s tem lajšal svoj položaj, le kruha, kruha ni bilo. Petindvajseti dan pa je bil poslan štirideset vrst daleč na posestvo vdove Aleksinoviće, ki je padel takoj v začetku vojne. Bilo je to večje posestvo. Imeli so svojo kovačnico, ki pa je bila zaprta. Nekega dne, ko je imel Jože rabiti voz, ki pa je bil polomljen, pravi posestnici: »Popraviti je treba voz, ni ga mogoče več rabiti.« »Nimamo kovača,« mu ta odgovori. »Popravim ga jaz, gospa!« »Ako le znate?« »Znam.« Jože je popravil voz in ne več drugega. Nato pa je ostal doma, ni hodil na delo več kot težak. Delal je vedno v kovačnici. Tudi za druge sosede. Mlada vdova se ga je privadila, imela ga je rada. Vzljubila ga je in mu vse zaupala. Jože je bil skrben gospodar. Le sem in tja je postal potr. Temu vzrok je bila misel na Lenčko. Mlada vdova mu je vsako najmanjšo željo čitala z obraza, kajti Jože ni bil kot njen mož, ki je večkrat ležal pijan po cele dneve. Tudi Jože je mlado vdovo spoštoval. »Moja dobrotnica,« jo je imenoval. Prešlo je leto, prešlo drugo, tretje. Jože je zaman pričakoval rešitve. Vdal se je usodi, smatral se za moža Aleksinovićeve. Najveseljejši dan Jožeta je bil dan izbruha revolucije — dan iz ropstva izhajajoče svobode. In za njega nova domovina! ==XXVIII. Lenčka dobi pismo== Brinar je bil pravzaprav invalid. Ko je bil še otrok, so dobili v Dolenji vasi nov zvon. Pri blagoslavljanju novega zvona so fantje z možnarji streljali. Mlajši pa so si nosili na prostor, kjer so jih užgali. Nek možnar se ni hotel užgati in Brinar ga je le predčasno pogledat, kaj je z njim. V tem trenutku pa se je užgal in Brinarju na desni roki kazalec raznel. Zvon je bil krščen na ime »Sv. Rok«. Hudomušni dečko mu je ob vsaki priliki ponagajal: »Sv. Rok te je kaznoval za tvojo radovednost!« Ko je postal Brinar starejši fant, je dostikrat šel s fanti potkrovat. Veselej pa so mu fantje rekli: »No, Janez, ti pa kar svojega primi in ga toliko, ker ti je prst odgriznil.« In res, Brinar je vedno to šalo z veseljem vzel, šel pa vzorno in potrkoval z drugimi. Kljub temu, da je bil Brinar invalid, je moral k vojakom. Tam pri Gradeku, kjer je delovalo svinče in jeklo med tisoče in tisoče, je krogla prevrtala tudi Brinarju desno nogo nad kolenom, vendar se je pa hujši rešil s tem, da je prišel v neko mestece blizu Budimpešte in po dveh mesecih ozdravel. Iz bolnice je svoji ženi večkrat pisal. Prosil jo je, naj mu pošlje za približek kaj denarja in gorko perilo. Ko pa je dobil odgovor, je to v enem pismu, naslovljenem na Jožeta, potožil in vprašal Brinarju na desni roki kazalec raznel. Zvon je bil krščen na ime »Sv. Rok«. Hudomušni dečko mu je ob vsaki priliki ponagajal: Jožeta ni bilo doma, za Lenčko pa je bilo to prvo pismo, ki ga je dobila, odkar je Jože odšel. Hitro ga je odprla, na naslov niti pogledala ni. Začudeno je gledala, ko vidi, da piše Brinar. Vzela je papir in takoj mu je napisala pismo, v katerem je priložila petdeset kron. Nato pa je sklenila, da se pelje do Brinarjeve žene. Ko je drugi dan popoldne prišla k njej, ji je bilo prvo, da ji je očitala, zakaj svojemu možu ne piše in nič ne pošilja. Brinarja jo je nekaj časa gledala, nato pa stopila k omari in vzela potrdila in jih dala Lenčki. Obe sta dolgo kramljali, in zdaj je tej in zdaj drugi se utrnila solza in zdrknila po zaslzenih licih. Lenčka je vedno trdila, da je njen mož gotovo že mrtev, ker ji ničesar ne piše. Brinarjeva pa jo je tolažila. Ko je prišla Lenčka tretji dan v Ljubljano, je zopet pogledala listo mrtvih in pogrešanih. Med drugim je zagledala tudi ime »Jože Poznik, pogrešen«. »Torej ne mrtev, pogrešen je!« Tako bi to ponavljala sama pri sebi. Lenčki je ostala le še majhna iskrica upanja, da bo Jožeta še videla. Brinar kar verjeti ni mogel, da mu je Lenčka pisala in poslala denar, medtem ko mu lastna žena niti ne odgovori. Na dvoršču bolnice so morali nastopiti vsi bolniki, med njimi tudi Brinar. Komisija z nadzdravnikom na čelu jih je pregledala. Tisti, ki so bili spoznani za sposobne, so morali iti k svojim trupam in med temi je bil tudi Brinar. Srce mu je jelo utripati, češ, enkrat si jo odnesel, drugič ne bo šlo več — Komisija je odšla in Brinar je žalosten taval po dvorišču. Nenadoma pa zavpije narednik: »Kaj neki bo sedaj?« si je rekel Brinar. Nato pride poročnik in vpraša: »Ali je kdo med vami ključavničar, strugar ali kovač? Vsi tisti za en korak naprej!« »Kaj ste vi?« ga vpraša poročnik. »Pokorno javljam, kovač!« »Dobro, vi greste v tovarno varno Manfred Weiss v Budimpešto. Še danes!« In res Brinar je šel s transportom v Budimpešto. Bil je zadovoljen, da mu ni bilo treba iti nazaj na fronto, kjer smrt slavi svoje orgije. Drugi dan dopoldne je bil Brinar prost. Opoldne pa je moral nastopiti delo. Stikal je po mestu v stranskih ulicah, kaj je iskal, to sam ni prav dobro znal. Ko je prišel do zidov, ki je prodajal in kupoval obleke, se ustavi in ogleduje srajce in spodnje hlače. Zid je bil pri njem takoj, ga objel in zahteval in hvalil blago. Res je kupil spodnje hlače in srajco. Čez »žena mi ne da,« je šel dalje. Dva para perila pa moram imeti.« Zid mu je zavil v papir in odšel je naravnost v vojašnico, da se preobleče. »Kaj si kupil Brinar?« ga vpraša njegov tovariš. »Srajco in spodnje hlače,« mu odgovori ta in odvije paket. Nato sezuje čevlje in hlače ter obleče nove spodnje hlače, leva noga je šla skoz nje, desna pa ne. Brinar nato pogleda in vidi, da so nad kolenom dvakrat pošivane. Nato sleče zgornje hlače in jame parati. Njegov tovariš se mu smeje: »Te pa je gotovo napravila kaka zaljubljena na hitro, hahaha!« Ko je Brinar hlačnico razparal, je našel pismo. A ko je pogledal na naslov in videl napisano svoje ime in spoznal pisavo njegove žene, sam sebi ni tega mogel verjeti. Pismu sta bili priloženi še dva bankovca po sto kron. Prečital je pismo, v katerem mu je žena pisala: »Ljubi mož!« »Dobila sem od tebe že četrto pismo, v katerem mi ponovno pišeš, zakaj Ti ne pošljem denarja in perila. Nasprotno pa sem ti že dvakrat poslala po 100 kron v rekomandiranih pismih kakor tudi perilo in v desni hlačnici je bilo všito pismo in 200 kron priloženih. Vprašaj vendar za pisma in paket. Drugače pa, moj ljubi, smo zdravi, le za kruh je težko, niti za denar se ga ne dobi. Saj veš, jaz bi že potrpela, ali otroci, otroci so preveč, ko jim je tako malo odmerjeno. Dam Ti tudi vedeti, da je bila Lenčka pri meni. Za moža se sedaj ne ve, kje se nahaja. Bodi mi v duhu poljubljen od nas vseh, posebno od Tvoje zveste žene te ljubeče žene.« Brinar ni vedel, ali naj se veseli ali jezi nad lopovi, ki so ga okradli. Njegov tovariš, ki je sedel poleg Brinarja na slamnjači, mu pravi: »Brinar, to moramo naznaniti takoj na znaniti! Jaz grem s teboj na komando.« Drugi dan so ugotovili, da je rečunski narednik na tak način odprl stotepdeset paketov, jih pobral zase, perilo pa prodal židu. Ves denar v pismih je obdržal zase. Kako je njegova kazen izpadla, se ne ve. Ogromen kompleks tovarne je imel več dvorišč. Na eno takih je bil speljan tudi železniški tir, po katerem so vozili rekvirirane zvonove in jih tam skladali. Nobeni zvonovi niso več peli, kajti ni bilo svetnikov, da ne bi bili v njem oni zvonovi — zvonove so vse razbili in iz njih vlivali topove ter jih rabili za druga morilna sredstva. Brinar je bil oddejen še z dvema tovarišema k temu delu, da so razbijali zvonove, predvsem so jih topili. To delo je bilo zelo naporno, ker je moral vsak ves dan vihteti kladivo pri piči hrani, ki so jo tam dobivali. »Nikdar nisem mislil, da doživim to, da bom razbijal svetinje,« je rekel Brinarju Studeč Blaz, ki je bil tam nekaj oddeljen od doma. »Sedaj vidiš, kaj vse pobožen človek lahko doživi,« se je pošalil Brinar. »No, kar tiho bodi, tudi pri vas hodite vsak dan k svetnikom pete lizat,« mu Blaž zasmehljivo odvrne. Od zvona do zvona sta šla Brinar in Blaž in jih drobila. Pri nekem zvonu prileti drobec Brinarju v koleno. »O joj!« zagodrnja ta, in Blaž pa ga pogleda: »Te boli?« »Bo že bolje, naj je dosti svetnikov, eden ti že pomaga,« se je pošalil Blaž z Brinarjem in šel sta naprej do drugega, da ga razbijeta. Blaž, ki je bil prvi pri njem, dvigne kladivo in že je hotel mahniti po njem. V tem trenutku pa pusti kladivo na tla ter pravi Brinarju: »Vidiš, tu se pečati sv. Roka vidi na zvonu, to je za mene znak!« Ko je prišel Brinar zraven in pogledal zvon, spozna v njem domači zvon. V srcu ga je zapeklo in na glas je vzkliknil: »Joj, tudi ti si tu, ti, ki nosiš v svojem glasu moje mladostne spomine. Tudi tebe naj razbijem, ki si najlepši kos moje domovine, tebe naj razbijem, ki si bil najlepši glas moje domovine, ki si mi tolikokrat pel, pel si mi od mladega do tedaj, ko sem moral iti za kruhom v daljni svet. Vedno, vedno si me spremljal, spremljal do takrat, ko mi je domovina odrekla kruh!« Sele sedaj je Blaž spoznal za kaj gre. Ves čas je gledal Brinarja. »Noben blaglovom ni pomagal, čifut Manfred Weiss se sedaj njegov gospodar.« »No, ali se vama ne ljubi?« je od daleč zavpil priganjač. Brinar ga ni slišal. Blaž pa je zavihtel težko kladivo in udaril zvon v sredino. »Boom,« pri drugem udarcu beem je jeknilo in Brinarja je zabolelo pri srcu. Videl je pred seboj velikonočno procesijo in svoje tovariše, ko so potrkavali v domačem stolpu. Nastala sta dva kosa, njegov glas pa je za vedno zamrl. Brinarja je zabolelo krog srca. Zdelo se mu je, da v domačem zvoniku potrkava in gleda dolí — kako se vije po cesti velikonočna procesija… ==XXIX. »Ruski ujetnik«== Tri leta in pol sta že Brinar in Blaž delala kot vojaka v tovarni Manfreda Weissa. Postala sta kot dva brata. Tako tesno prijateljstvo sta si navezala drug na drugega. Mnogokrat je Brinar Blažu pripovedoval o svojem prijatelju Jožetu, vedno ga je hvalil, večkrat potožil, da ne more zvedeti, kje se nahaja. Brinar je redno dobival od svoje žene pisma in tudi Lenčka mu je večkrat pisala, v vsakem pismu pa je tarnala po Jožetu. Neko nedeljo dopoldne sta bila Brinar in Blaž prosta, pa sta šla po mestu in si ogledovala to in ono. Brinar zagleda v neko trgovino, nato pa pravi Blažu: »Čakaj malo, grem jaz tu notri.« »Kaj nameravaš kupiti?« Brinar ni ničesar odgovoril, temveč je smuknil v prodajalno in si dal pokazati velike volnene rute, ki jih je premotrival eno za drugo. Kupil je najlepšo. Ko je prišel iz prodajalne, ga je vprašal Blaž: »Vendar povej, kaj neki si kupil?« »Eh, nič takega! Prihodnji ponedeljek je god od moje žene in sem ji kupil ruto!« »No, vidiš, to se mi pa dopade, da se svoje žene spominjaš.« »Saj že dolgo ni pisala, že tri tedne je od zadnjega pisma,« mu pove nekako v skrbeh Brinar. »Vedno tudi nima časa, da bi ti pisarila!« Ko sta prišla opoldne domov, je Brinarja čakalo ekspresno pismo. Blaž pa mu je dejal: »No, vidiš, kakor da bi vedela, da si ji kupil ruto.« Brinar vzame pismo, ko pa vidi pisavo, pripomni Blažu: »Ne, to ni od moje žene.« Odpri je pismo in čital: »Dragi Brinar! Dobila sem od Tvoje žene kratko pismo, v katerem me naproša, naj pridem za nekaj časa k njej in čimprej, ko mi bo mogoče. Nisem vedela, kaj hoče. Pa sem se napotila in takoj odpeljala k njej. Ko dospem k njej, vidim, da leži v postelji za bolnico. Ne ustraši se! Bodi močan. Povedati Ti moram, da je zelo slaba, pridi domov prej ko Ti je mogoče. S spoštovanjem Te srčno pozdravlja Lenčka.« Brinar je postal nem, pismo pa je pomolil Blažu. Blaž je pismo prebral. »Na vsak način moraš dobiti dopust!« To je dejal, ker je poznal trnjevo pot do dopusta. Še tisto popoldne je šel Brinar v pisarno in prosil za dopust. Uradnik mu je rekel, da se dopust prosi v dopoldanskih urah in naj pride drugi dan. Drugi dan se je Brinar postavil pred vrata pisarne na vse zgodaj. Poveljniki oproščenih vojakov, ki so morali delati v tovarni za municijo pod vojaško disciplino, je bil stotnik grof Vele v pisarni. Jože je prišel ob deveti uri krog Vele v pisarno, je Brinar prosil nadstotnika v predsobi, naj ga pusti h g. stotniku, ta ga je vprašal, kaj hoče. Brinar mu je pokazal pismo in sporočil, da ima žena na smrt postelji. Narednik je šel k stotniku in mu to javil. Stotnik pa se je zahrohotal in dejal, naj Brinar vstopi. Brinar je vstopil in prosil za osem dni dopusta. Stotnik pa je ponovno zahrohotal. »Kaj mislite, če pridete vi domov, da bo ozdravela? Mi poznamo take tiče, ki nočejo delati! Sploh pa so ženske vedno bolne, če nimajo moža v postelji. Prinesite potrdilo od župana, da je mrtva! Idite!« Brinar je hotel še nekaj povedati, toda stotnik je zakričal: »Kertleich! Marš!« in narednik je porinil Brinarja skozi vrata: »Marš, hinaus!« Zunaj pa je stal vojak, ki ga je peljal na njegov oddelek na delo. Ves dan se mu je vrtelo v glavi in ni vedel, kaj bi počel. Ko je prišel Blaž do njega in ko mu Brinar pove, kaj je bilo, mu ta pravi: »Prezroži domov! Opoldne med odmorom je Brinar brzojavil Lenčki. Računal je, da še isti dan dobi odgovor. In res. Na večer, ko pride Brinar z dela, ga že čaka telegram. »Vidite, hitro je prišel odgovor!« Brinar odpre brzojav in čita: »Žena mrtva, pridi domov. Lenčka.« Zopet predstavi Brinar takoj prošnjo stotniku na večerjo (zjutraj). Ob dvanajsti uri je prišel stotnik, a ko zagleda Brinarja, se obrne proti naredniku in ga vpraša: »Was will der Kerl schon wieder?« »Žena mu je baje umrla,« odgovori stotnik. Stotnik vzame monokel v roko in si ga natakne na levo oko, pogleda telegram, nato ga vrže Brinarju, se obrne proti naredniku in mu reče: »To ni od uradne pošte! Zaprite tega moža, ker noče delati!« Narednik je odpeljal Brinarja v zapor. Brinar je napram naredniku protestiral, pa zaman. A žalostno, pomagal ni noben. Zaprli so ga v zapor v celico za pomorščake. Blaž je bil popoldne v službi, zvečer pa je zvedel, da se nahaja Brinar v zaporu. Takoj je odšel tja, da ga obišče, zato je prepričal uradnika, naj ga pusti noter. Prinesel je zaporniku nekaj jedi. Pogovarjala sta se, pa sta se nato tudi poslovila. Drugi dan je prišel brzojav občinskega urada iz Dolenje vasi, da je umrla Marija Brinar, žena Janeza Brinarja. Blaž je šel s telegramom v pisarno, a ker ta dan ni bilo stotnika v službi, je moral Brinar čakati do drugega dne, nakar je bil izpuščen in dobil je osem dni dopusta. Vozil se je iz Budimpešte domov celih pet dni, tako da je prišel domov osem dni po smrti svoje žene. Doma je našel Lenčko, ki je gospodinjila, ne da bi ji kdo rekel. Prve besede Brinarja, ko je zagledal Lenčko, so bile: »Kaj je z Jožetom, kje je?« Lenčka je molče z rameni odgovorila, po obrazu pa ji je padel zastor žalosti. Čez čas pa tiho odgovori: »Najina usoda je kruta, kruta brez usmiljenja!« »Kaj naj storim? Nobenega človeka nimam,« ji potoži Brinar. »Za ta čas, dokler ne prideš domov, ostanem jaz tu, da ti opravljam dom in otroke. Saj vojna ne bo dolgo trajala, ljudje imajo že nevar več, vse je že izčrpano!« mu Lenčka pripoveduje. Brinar si je v notranjosti mislil: »Saj itak ne nameravam iti več nazaj.« Nato pa ji pravi: »Jaz bi ostal doma, pa kaj hočem. Vsak ima svojega denuncijanta!« Po teh besedah se je Lenčki v notranjosti pričelo jasniti. Nenadoma je skovala načrt, na kak način bi se Brinarja oprostilo. Pomembnila se mu je in rekla: »Ves, kaj bi se dalo napraviti!? Zmešnjava je itak povsod že nastala, ljudje ne mislijo drug na drugega. Jaz vzamem oba otroka na svoj dom. Ti prideš pa čez par dni za menoj. Pri županu te naznanim kot ruskega ujetnika in pod to krinko ostaneš pri meni do konca vojne.« »Dobra ideja, Lenčka. Tudi v vozu so razkrivam kot bi se moral vrniti.« Dalje ji je pripovedoval o svojem življenju, o težavah in šikanah tortur. Drugi dan sta Lenčka in Brinar vse pripravila, nato pa se je Lenčka odpeljala z otrokom na Gorenjsko. Doma je pripravila civilno obleko, vedela je, da so ujetniki, ki bi radi zamenjali svojo za civilno. Lenčka je vse to poskrbela za Brinarja. Čez nekaj dni je prišel Brinar za njo in ostal pri Lenčki. Lenčka se je obrnila na internacionarni Rdeči križ, da poizve za Jožeta. Čez mesec dni jo je župan pustil poklicati in ji sporočil, da je njen mož padel pri Grodeku. Tako je poročal internacionarni Rdeči križ. Štiri mesece se je Brinar skrival pri Lenčki. Nato pa je nastal tako težko pričakovani polom svetovne vojne, v kateri je bil zmagovalec — kruh. Kmalu po polomu so ženice šušljale, da bo Šuparjeva Lenčka, ki je vdova po padlem Jožetu, vzela za moža onega »ruskega ujetnika«, ki je bil pri njej, da ji pomaga gospodariti. Lenčka in Brinar pa sta zadovoljno živela kot mož in žena. Rada sta si pripovedovala o poteh, po katerih sta hodila za kruhom. KONEC. pbo0bf3bvipunb7rvbktoavf8a9aehd 223963 223962 2026-04-26T17:46:01Z Spela.spr 10555 223963 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = V boju za kruh | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihavc | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' {{mp|leto|1931}} št. 267-305 | vir = dLib {{fc|dlib|GYL55QK|s=5|77}}, dLib {{fc|dlib|5VQEGJJZ|s=5|78}}, dLib {{fc|dlib|XGJILJAU|s=5|267}}, dLib {{fc|dlib|78JIIZ1Y|s=5|268}}, dLib {{fc|dlib|49NJZ8US|s=5|269}}, dLib {{fc|dlib|RXWA4RMI|s=5|270}}, dLib {{fc|dlib|TOR6RPWB|s=5|271}}, dLib {{fc|dlib|NFEMQ1NN|s=5|272}}, dLib {{fc|dlib|VE2ZUCTV|s=5|273}}, dLib {{fc|dlib|KQYMPOLS|s=5|274}}, dLib {{fc|dlib|LESC0GN6|s=5|275}}, dLib {{fc|dlib|ZNNEIKEB|s=5|276}}, dLib {{fc|dlib|4JJT2UPC|s=5|277}}, dLib {{fc|dlib|WLDUADBO|s=5|278}}, dLib {{fc|dlib|NYABZJY8|s=5|279}}, dLib {{fc|dlib|XTHNQSVW|s=5|280}}, dLib {{fc|dlib|VHWCIBUE|s=5|281}}, dLib {{fc|dlib|3GLNNYNX|s=5|282}}, dLib {{fc|dlib|6CA6IJCH|s=5|283}}, dLib {{fc|dlib|FYDJ0DC3|s=5|284}}, dLib {{fc|dlib|7IRMCIJO|s=5|285}}, dLib {{fc|dlib|EIYIEMAW|s=5|286}}, dLib {{fc|dlib|8V79R8YZ|s=5|287}}, dLib {{fc|dlib|X8L9XPQS|s=5|288}}, dLib {{fc|dlib|8V3DM28H|s=5|289}}, dLib {{fc|dlib|0JPQNBNG|s=5|290}}, dLib {{fc|dlib|Y5JOLLKD|s=5|291}}, dLib {{fc|dlib|Y0UPVBXD|s=5|292}}, dLib {{fc|dlib|FD89KPR8|s=5|293}}, dLib {{fc|dlib|IKWGHA8W|s=5|294}}, dLib {{fc|dlib|OAA0SLZ6|s=5|295}}, dLib {{fc|dlib|K1IAHEK7|s=5|296}}, dLib {{fc|dlib|AAXELDVR|s=5|297}}, dLib {{fc|dlib|FRHKKPDJ|s=5|298}}, dLib {{fc|dlib|ZTSGNMS3|s=5|299}}, dLib {{fc|dlib|6AK3VGLM|s=5|300}}, dLib {{fc|dlib|0NSOJGN0|s=5|301}}, dLib {{fc|dlib|BQPW3P6I|s=5|302}}, dLib {{fc|dlib|TPWW7BVO|s=5|303}}, dLib {{fc|dlib|IJZQTFCL|s=5|304}}, dLib {{fc|dlib|UBO5XCDK|s=5|305}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v prah, iz katerega si vzet! Tako je odločena usoda Adamovih otrok od začetka sveta na vsemirskem papirju. Življenje pa je usoda Adamovih potomcev od prvega človeka do današnjih rodov obrazovala tako, da bo močnejši zapovedoval, slabši pa roboval, bogati živel in užival v udobnem brezdelju, siromak pa garal in se v potu svojega obraza prebijal za kapitalistovo srečo ter prejemal za svoj trud in trpljenje borne drobtinice, ki padajo z razkošno obloženih miz tistih, ki niso deležni bridke usode Adamovega rodu. Tako sta Adam in Eva grešila samo priložno protesterja, kapitalistov nista prikazala v ničemer, razen v večnem življenju. Zakaj v prah se povrnejo tudi kapitalisti in proletarci vred. Vmes pa je življenje, je usoda in neizprosna, trda borba za obstanek. Vmes je tista vseobsežna razlika med gospodarjem in hlapcem, ki sta oba »vzeta iz prahu in se v prah povrneta«. Vmes je orjaško gibanje in boj za ravnovesje pravice med malimi in velikimi. In za to uravnavanje posedujejo milijoni primerov bede, trpljenja, krivic, umiranja in novega povzdignja, ki vedno in vedno zopet ponavlja zajevajočo razliko med visokimi in nizkimi, nadaljuje zgradbo o gospodarju in hlapcu, večni starejši in dobri nove socialne rane. Usoda milijonov. ==I. Rojstvo Jožefa Poznika in njegova mladost== Tako se rode proletarci! Marjeta, od porodov in pomanjkanja izmučena žena Janeza Poznika, je vročem julijskem dne ležala na topli postelji v bajti za vasjo in se zvijala v porodnih krčih. Ob njenem zglavju je stražila stara Meta, ki je bila strokovnjakinja v takih stvareh in dobro znana vsemu mlademu rodu v Zavrču pomagala na svet. Sedela je bil, ki je prikovala Marjeta, sedmi in nemara zadnji, kajti Poznikova žena se je že poslavljala od rodovitnosti svojega materinstva. »Marjeta, napravi potirek kamelice, odleglo ti bo!« Marjeta je iztegnila koščeno, potno roko po lončku, ki ga ji je pomolila Meta. Uro pozneje se je razlegal po Poznikovi bajti otroški krik. »Ta bo ostal, Marjeta. Izredno krepak deček je! Srečna vas jih je pomrlo, ta bo živel,« je prerokovala izkušena žena in zadovoljno molčala z brezobličnim čeljustmi. Takrat se je spreletel obraz svetloba materinske sreče in poskušala se je nasmehniti. »Mrčej se, vsak hip mora priti Janez. Navadno je ob tem času že doma. Meta, si pripravila zanj večerjo?« je skrbela zanj porodnica. »Ti boj juho, Marjeta; za Janeza pa sem pripravila žgance in prekano juho. Bo prav tako!« »Prav, Meta. Pa nese tudi po postelji.« »Eh, kaj zame! Zase sem prinesla kave s seboj, ko vem, da je pri vas ni, ker ste revni. Jaz pa imam najraje kavo.« Tedaj je nekdo z naglimi koraki pristopil v vežo in sunkoma odprl vrata v izbo. Z odprtimi usti je obstal na pragu Čebanov Blaž, prijatelj in delovni tovariš Poznikov. »Marjeta, Bog se te usmili, ne ustraši se preveč! Janez je popoldne v Kamnolomu — pod-su-lo!!!« Ni čakal Blaž čakan strašne novice, ampak se je naglo obrnil in šel. Brez glasu se je porodnica pogreznila v globoko omedlevico. Tako se rode proletarci! Marjeta, izmučena žena, je prebolela silne udarce. Zavedla se je, tedajni dan objokovala mrtvega moža, nato pa jo je pljučnica rešila vsega gorja in bridkosti. Meta se je preselila v Poznikovo bajto in negovala nebogljeno novorojenčico ki se je ob kožem mleku in Metini nežnosti ohranilo, živelo in se lepo razvijalo. Šest let, nato pa je tudi Meta sklenila račun s svetom in legla k večnemu počitku. Mali Jožek je ostal sirota, na vsem svetu sam, zapuščen, ubog. Kam sedaj? Kam gredo sirote? Občinska odločitev v Zavrču se je posvetovala, da bi poskrbeli Jožka Križlju v Rečje. Tužno je ime še takrat Križelj, zato so kovali za okovanim plot, na katerih stojijo danes beneške palače in najajo o preteklih časih. Križelj se je sirotam usmilil in dovolil, da občinski birič pripelje Jožka pod njegovo streho. Z enajstim letom je bilo konec Jožkovega detinstva, moral je v zakajeno kovavnico in prijeti za kladivo. Preudarni Križelj je določil, da postane Jožko kovač. Proti koncu Jožkove učne dobe je šlo delo na Križljevi fužini zelo pojemati. Izdelovali so le še poljedelsko orodje, naposled pa je zmanjkalo naročil tudi za to. Stari Križelj je tarnal in se jezil, toda nič ni pomagalo. Udal se je usodi, zbolel in umrl. Iz Jožka je postal medtem Jože, krepak in zal fant. To je vedela v prvi vrsti Grivarjeva Lenčka, ki je živela s svojo postarano in bolehno materjo v lenuhi hišici ne daleč od Križljevega doma, v Kovarju. Na binkoštni ponedeljek zvečer je vasoval Jože pri Lenčki. Imel ji je povedati važne stvari, kot si jih imajo zaupati mladi ljudje ob slovesu. Jože se je namreč odpravljal v svet s trebušnim za kruhom, v svet, za svojo in Lenčkovo srečo. Skrbnostno je svetila luna skozi zelene vrhove drevja na Grivarjevem vrtu, ko je tiho prišel Jože pod Lenčkino okno, postavil je lončke z nageljni in rožnatim trtom na tla ter potrkal. »Lenčka!« Jože je videl, kako je skozi pramen lunine svetlobe obsvetil belo, do komolcev golo roko, ki se je iztegnila in polagoma odgrnila zaveso. »Lenčka!« Burno je plalo Jožkovo srce; njegova duša se je opajala v sladkem pričakovanju ljubega dekleta, ki je sanjalo onkraj okna svoje deviške sanje. Previdno je dvignila Lenčka mali zapah v oknu in med obema kriloma je nastala špranja. Lenčka je umaknila roko od okna in Jože jo je za hip gledal v temo. Nato je potisnil roko v špranjo in odprl okno toliko, da je mogel potisniti glavo skozi. »Po tihem, Jože, da te kdo ne čuje. Prišla bi ob dobro ime!« je šepetaje prosila Lenčka in tiščala odejo pod vrat. Sredi vasi je umiralo zavijalo pes. »Ne boj se, srce moje. Primakni se bliže, da vidim tvoj mali obrazek. Glej, Lenčka, po slovo sem prišel!« Deklica se je dvignila na ležišču in se nagnila k oknu. Jože je velé njeno glavo v svoje žuljave dlani in burno pritisnil na prsi. Nežno jo je božal in šepetal mehke besede ljubezni. Nje si je iskal najlepših besed, ki bi jih bil rad govoril v tem veličastnem trenutku. »Lenčka, jutri navzgodaj odhajam od tod. Ne bodi pozabila name!« »Nikoli, ljubljeni moj!« »Poznam te in se zanesem nate, Lenčka!« »A ti, boh pisal kmalu?« »Takoj, ko dobim delo!« »Srečen bodi, Jože...« Lenčka je zaihtela. »Molila bom zate, drugega nimam, da bi ti dala na pot!« »Svoje srce si mi dala, kaj moreš več?« In Jožetu je bilo ob tej sladki zavesti, da bi zavriskal. Pol dve je udarila ura, v vsakem zvoniku, ko je Jože odhajal izpod Lenčkinega okna. ==II. V tujini== Jože je hodil po tlakih ulicah in si ogledoval mesto. Občudoval je lepe hiše, postajal pred izložbami ter mislil na bogastvo in razkošje velikega mesta. Manjkalo mu je življenskih izkušenj, da bi za vsem tem bogastvom in bleščečo masko slutil tudi pretresljivo sliko revščine in bede. Zato je z veselimi mislimi in upolnjenimi nadami gledal v svojo bodočnost. Zdaj pa zdaj je stisnilo njegovo srce kakor pritiskana bolezen. Nohte se je spomnil na Lenčko in ob tem spominu se ga je lotevalo domotožje. »Sedaj sem in druge pomoči ni, kot da si pomagam naprej!« je junačil samega sebe in premagoval žalostno razpoloženje. Napotil se je bil proti obali, da bi videl morje. Kakor veličastna razodetja je bila zanj širna vodna ravnina, nabrana v trepetajoče valčke, ki so se lesketali v solnčnih žarkih. Jožetove misli so plule z temi valčki vred v nedogledno daljavo, v deveto deželo, kjer kopljejo zlato in žive kakor kralji... Jože je sanjal z odprtimi očmi o bogastvu in sreči, o Ameriki... »Zaenkrat bo moja Amerika tu!« se je naposled zdramil, počeni, zajel z roko morske vode in jo pokusil. »Res, slana je!« se je prepričal. Bog ve, ali je tam onkraj morja tudi vse tako res, kot pripovedujejo?« Šel je in se je oglasil v Lloydovem arsenalu zastaran dela. Vratar mu je napisal na listek neko ime in dejal: »Poprašajte za gospoda delovodjo Primca, ta sprejema delavce.« Brez posebnih težav je Jože našel delovodjo Primca. Pokazal mu ga je bil neki delavec. »Gospod, prosim, ali bi dobil v arsenalu delo?« je preprosto vprašal Jože. »Si se učil kake obrti?« »Kovač sem.« »Kovači so različni, moj patriiot! Kje si se izučil in kakšne kovačije si vešč?« »V Retjah pri Trtiču sem se učil. Na Fužinah sem bil.« »Pri Križlju?« »I kako pa veste to, gospod?« »Tudi naš arsenal je rabil vaših Križljevih izdelkov. Poštenjak je bil stari in dobro blago je pošiljal. No... vidim, da si bil v dobri šoli. Pa daj knjižico in pridi jutri zjutraj delat!« Jože bi bil najrajši kar poskočil od veselja. Zahvalil se je delovodji, mu izročil knjižico in se veselega srca napotil v mesto, da bi si kupil kaj za pod zob in nato poiskal stanovanje. S pičlimi prihranki, ki jih je bil Jože prinesel s seboj od doma, je sklenil varčevati, ker ni mogel vedeti, kaj se mu utegne primeriti. Poiskal je v starem delu mesta preprosto, čedno gostilnico in zavpil noter. Naročil si je skromno okrepčilo in tudi prenočišče se mu je obljubilo za tisto noč. Naslednjega jutra je odšel Jože na delo. Tisti čas so v Lloydovem arsenalu gradili bojno ladjo »Radecky«. Delovodja Prime je odkazal Jožetu delo v družbi treh starejših delavcev, ki so opravljali na novo ladji kovaška dela. S svojim skromnim vedenjem, pridnostjo in zaslužnostjo se je Jože kmalu tako prikupil delovodji in tovarišem, da so ga vsi vzljubili. Opazoval je boljše delavce, kako se mučijo in pogostokrat je priskočil temu ali onemu na pomoč ter s svojimi krepkimi rokami dvignil in prenesel težko breme, s katerim bi imeli trije drugi opravka. Od mladih nog je bil vajen napornega in težkega dela, njegovo zdravo telo je bilo utrjeno in je z jeklenim odporom kljubovalo težkim dolžnostim v arsenalu delavca. Od prvega dne Jožetove nove službe mu je kazal največ naklonjenosti predelavec Skrbinek, ki se je pri vsaki priliki pokroviteljsko zavzemal za »svojega Kranjca«. »Ali imaš že stanovanje?« je že drugi dan vprašal Skrbinek Jožeta. »Se ne, po resnici mi je, ko ne vem, kam bi se obrnil v tujem kraju. Včeraj sem prenočil v gostilni.« »Če ti je prav, boš pri meni imel streho in posteljo!« Jože je ponudbo z veseljem in hvaležnostjo sprejel. Poslej sta postala Jože in Skrbinek že večja prijatelja. Kakor pri delu, tako se je zavzel Skrbinek za svojega varovanca tudi v prostem času. »Prvo, kar ti polagam na srce, je, da se ogibaj pohajkovanja in slabe družbe,« je poučeval izkušeni mož mladeniča. »Po slabi družbi rada glava boli! Zdrav si in postaven tudi. Veseli se življenja, dokler si mlad, toda pazi, v vsakem oziru gotove meje, zlasti pri ženskah in pijači!« Jože je videl, da je našel v Skrbinku odkritosrčnega prijatelja in očetovskega svetovalca. Sklenil je, da si bo uredil svoje novo življenje po njegovih navodilih. Skrbinek je ob nedeljah in praznikih vselej povabil Jožeta s seboj. Razkazoval mu je mesto in njegove znamenitosti ter govoril o vsem, kar je mislil, da bi utegnilo njegovega mladega tovariša zanimati. Z dobrohotnim nasmeškom je opazoval Jožeta, ki se je rad oziral zlasti po mladem ženskem svetu. »No, kako ti ugajajo tržaška dekleta?« Jože je nekoliko zardel, nato pa je sramežljivo povedal: »Niso videti napačne. Samo nekam blede so mi zdijo in nosijo vse drugače kot pri nas v Zavrču ali v Retjah. Gosposke so nekako!« »Verjemi, Jože, malo je zdravja med temi. Mesto je pač mesto in življenje poteka docela drugače kot na deželi. So med ženskami, ki jih srečuješ, tudi dobre in poštene.« »Celo mnogo poštenih je med temi. Toda, kdo ti jamči, da ne bo tista taka, ki bi bila morda tebi najbolj všeč? Zato, prijatelj, bodi pameten in se premagaj! Če imaš ljubečo doma, misli nanjo, ona nemara misli nate in skrbi, da bi se ti v tujini kaj hudega ne pripetilo.« Jožetovo misel so ob prijateljevih besedah pohitele tja daleč preko skalnatega Krasa v ponižno goreniško hišo in objele ljubo podobo Grivarjeve Lenčke. »V teh velikih palačah prebivajo brez dvoma zelo bogati ljudje,« je obrnil Jože pogovor v drugo smer. »In so bogati na otroške revinije,« je resno odvrnil Skrbinek. »Kako misliš to? Kaj mora siromak dati bogatinu?« »Kaj mu mora dati? Nekaj, kar je veliko več vredno kot vreče zlata in vse bogastvo, ki ga vidijo tvoje oči. Siromak daje bogatinu svojo delovno silo, daje mu svoje telesne moči, svoje življenje.« »Zato prejema vendar plačilo. Kdor hoče živeti, mora delati!« »Nehote, moj dragi Jože, si izgovoril važno besedo. Da, kdor hoče živeti, mora delati. Glej, in vendar je na svetu mogočna družba ljudi, ki delati ne dela, pa vendarle živi! In kako živi! V razkošju in obilici vsega. Ti so kupili svojo udobnost za sramotno nizko ceno od siromakov. Rekel si: siromak, ki daje bogatinu svojo delovno silo, je plačan zato. Povej mi, zakaj pa delavci, siromaki ne prebivajo v sijajnih palačah, če te priznaš, da je siromakova delovna sila toliko vredna, da si bogati ljudje z njeno pomočjo gradijo palače in kopičijo bogastvo? Če je delovna sila siromakova tako dragocena, zakaj je delavec ne porabi zase, čemu jo prodaja drugim? Na to vprašanje, Jože, bova poskusila sedaj odgovoriti!« »To so zame nove stvari, o katerih nisem še nikoli čul. Zanimivo je, prosim, pripovedujte!« »Jože, mlad si in neizkušen. Spoznati ti je, da si z žulji svojih rok in v potu svojega obraza zaslužil vsakdanji kruh. Taka je naša usoda. Delavskega vprašanja še ne poznaš, spoznal ga boš, ko boš na lastni koži začutil življenjsko krivico, ki tarejo stotisoče takih kot sva midva. Vsak dan vidiš visoke dimnike, iz katerih se vali črn dim. S tem dimom puhti v zrak izrabljena delovna sila, ki se nikoli več ne vrne kakor se ne vrne več dim v dimnik. Ponosno se dvigajo dimniki iznad ogromnih tovarniških poslopij kakor bi hoteli spregovoriti o mogočenem bogastvu, ki se kopiči v teh prostorih. Kopičijo ga delavske roke. Milijonska bogastva se cedé iz žuljevih rok trpina, ki za sramotno nizko plačilo ustvarjajo srečo drugim, sam pa jedo trdi kruh zaničevanih, preziranih proletarcev. S trdo oholo besedo ukazujejo gospodarji teh ubogih in izmučenih delavcev, ki v potu in pokoren nema pred kapitalistom klobuk in se mu klanja do tal, namesto da bi bil narobe po pravici. Kapitalist in njegovim belim rokam so neznane »sladkosti« trdega dela, saj namesto njega gara in se peha ubogi delavec. In ko obnemore, ga vrže na cesto ter se ne zmeni več zanj, kot da ga nikoli niso poznali, niti ga potrebovali. In vendar jim je žrtvoval svoje bogastvo, svojo delovno silo, za katero so si premeteni kapitalisti nakopičili bogastvo. Čemu delavec ne porabi svoje delovne sile, čemu si zase ne zgradi tovarn in palač, vprašuješ? Glej, radi tega, ker so ga premamile sladke obljube tistih, ki so obetali delavcu zlate gradove v obliki dobrih plač. Medtem, ko so delavci nasedali tem obljubam, se je kapitalist pobrigal, da je tudi v duševnem oziru nadjačil delavca ter ga tako duševno in telesno zasužnjil. Glavno vlogo pri vsem pa je vedno igral denar, a te ga imajo v rokah kapitalisti, ne proletarci. Denar je prva velesila tega sveta, z njega izhaja kapitalistična podjetnost pa se z veselili žrtvami.« »V tem razmerju, mladi prijatelj, je temeljni vozel delavskega vprašanja. Na tej podlagi razmišljaj o svoji bridki usodi in o usodi stotisočev bratov, ki se v potu svojega obraza pehajo za vsakdanji kruh.« Preprosto, a iskreno in jasno razlaganje Skrbinkovo je kakor daljnje spoznanje posvetilo v Jožetove možgane. Nehote se je spomnil Križljeve fužine, kjer je Jože vedno s svojimi kovaškimi tovariši doživljal v malem, kar mu je ta izkušeni mož kazal v velikem. ==III. Jože se ponesreči== Naslednji dan je bil ponedeljek in Jože je moral zopet na delo. Vrtali so morali 200 kg težko jekleno obločno ploščo. Ko so jo nesli delavci na vrtalni stroj, se je eden izmed njih spotaknil in padel. Na enem koncu je nesel Jože ploščo sam, na drugem sta jo držala dva. Pri padcu so odpovedale tudi roke njegovemu tovarišu. Jože bi bil sicer močan, toda pretežkega bremena ni mogel sam obdržati. Klecnil je z nogami in omahnil. Vsa teža plošče je zdrknila Jožetu po rokah ter mu od komolca do zapestja pomelo kožo in meso, da so se mestoma pokazale krvave žile. Jože je z neloveškim premagovanjem zatajil silno bolečino. Stisnil je ustnice in molčal. Priskočili so delavci, da bi mu pomagali. Prihitel je tudi Primc in je obupno pobarval Jožeta, če ga ranjena roka močno boli. Nato ga je spremil v tovarniški ambulant, kjer so zaprejenica zlo obvezali. Tovarniški zdravnik je odredil takojšnji prevoz Jožetu v bolnico. Tam so razmesarjeno roko zašili ter povedali, da bo moral osem do deset tednov ostati v bolniški oskrbi. Tedaj je šele ponesrečenca zajokala. Prve solze v očeh. »Osem tednov brez zaslužka, osem tednov med ranjenci in bolniki. In če zve Lenčka, kako je z menoj? Ne, ne, ne sme zvedeti! Ne bom ji pisal ničesar o svoji nesreči!« Tako je odločil Jože sam pri sebi. Pričele so se najdolgočasnejše ure v Jožetovem življenju. Vsako popoldne so prihajali k bolnikom rodniki in znanci, k njemu, ki je bil osamljen tujec med bolniki, ni bilo nikogar. Teden dni je ležal Jože v bolnici in prišla je nedelja. Pozno popoldansko sonce se je s svojimi žarki igralo v šipah bolnišničnih oken. Jože je sedel na postelji in tako razmišljal: Bog ljudje, ki jim ni treba opravljati težkega dela, niso v nevarnosti, da bi jih doletela taka težka nesreča kot je mene. Če zbolijo, jim strežejo lepo doma in niso zapuščeni kakor jaz, čemu ta razlika med ljudmi? In kdo so vsi ti, ki mi delajo žalostno družbo? Sami sužnji dela. Tale tovariš, ki vse noči prestoka v bolečinah, kdo je? Ali se niso pogovarjali včeraj, da je padel z drugega nadstropja neke stavbe, ker se mu je utrgala deska na odru? Noge in rebra si je polomil. Drugi zopet leži v bolnici radi strašnih opeklin, ki jih je dobil v tovarni, ko je počila parna cev. Zraven njega se muči livar, ki je pri svojem delu izgubil oko. Tekoče železo mu je bilo brizgnilo v obraz. Drugi zopet nosi roko v povoju. V ladjedelnici se je bila utrgala veriga pri dvigalu, ki je zdrknilo navzdol in zagrabilo nesrečnikovi roki. Kirurški oddelek. Sami ranjenci in taki s poškodovanimi udi. Pretresljiva slika. Ob sanjega dolgočasja se je Jožeta polotila želja, da bi pogledal še v sosedni oddelek bolnice. Nagnil se je k tovarišu s polomljenimi nogami in ga vprašal: »Ali vam je znano, če se sme pogledati v sosednji oddelek?« Skozi velika, steklena vrata je Jože stopil v oddelek za notranje bolezni. Na prvi pogled se mu je vrnil znan obraz. »Ali nisi ti Cantarjev Jaka?« je začudeno vprašal. »Cantarjev iz Škofj, ti pa si Jože, ki si bil pri Križlju rejenec, ne?« »Tako je. Za točjo voljo, kje se midva dobivata? Kaj pa je s teboj?« »Pred petimi leti, kot veš, sem šel s svojo pekovsko obrtjo po svetu. Mestni zrak in nočno delo sta mi razhlajala zdravje in sedaj sem tu. Čutim, da ne bom zapustil te hiše pek kot tedaj, ko me poneso iz nje.« »Pogum, Jaka! Obrnilo se ti bo na bolje in zopet boš zdrav in krepak kot si bil tedaj, ko smo vasovali skupaj,« je tolažil Jože, dasi prijateljev bledi in upadli obraz ni obetal dosti upanja, da bi se Jožetove besede izpolnile. »Hvala ti, Jože, za tolažilne besede, toda jaz vem, kako je z menoj. Nikoli več se ne vrnem v zdravju iz te molčeče osamljene hiše. Da, tedaj, ko sem prvič tu, to je bilo tam pomladi, tri mesece sem ležal. Če bi bil tedaj odšel v kako zdravilišče, bi bil nemara okreval. Toda kje naj vzamem ubogi pekovski pomočnik sredstva, da bi plačal drago zdravilišče v zdravilišču za tuberkulozne? Tako mi je zavratna bolezen razjedala pljuča in zastrupljala telo neovirano naprej in sedaj sem prišel sem umret. Ni je pomoči zame, Jože, zavedam se tega in mirno čakam konec. Hudo mi je le, ko se bom moral tako mlad posloviti od življenja, ki mi doslej ni dalo drugega kot samo trpljenje.« Suh kašelj je spodal nesrečnega bolnika. Široko odprtih ust je lovil sapo, telo se mu je krčevito treslo. Jože je opazil, da so se pojavili na prijateljevih ustnicah neznatni, krvavi mehurčki. Ko je kašelj ponehal, je Jaka še nekaj časa težko hropel, nato pa se je umiril. Jože bi bil le kaj rad zvedel. »Kakšno tovarišijo pa imaš tukaj, Jaka?« »S slabotnim glasom je pripovedoval Jaka:« »Moj sosed je tudi pek. Pet mesecev leži v bolnici in nič bolje ni z njim kot z menoj. Poleg njega leži neki krojač, dalje ob oknu sta dva čevljarja, nasproti neki natakar, tudi mizarjev je nekaj tukaj.« »Ali jih mnogo umre?« »Eh, skoro vsako noč proti jutru ugasne kateri na našem oddelku.« Jože je docela pozabil na bolečine v roki. Njegovo dušo je stiskala neka čudna groza, srce pa mu je polnilo toliko sočutja, da bi bil najrajši zajokal. »Srečen si, Jože, ki boš v nekoliko tednih zopet zdrav in čvrst dihal sveži zrak. Glej, mi pa smo obsojeni na smrt. Po vlažnih delavnicah in zatohlih stanovanjih smo se nalezli sušice in to je sedaj naš dobiček, ki ga imamo od tistih, za katere smo delali. Sedaj nas ne poznajo več.« Jože se je spomnil Skrbinkovih besed, ko je govoril o brezdušnem izkoriščanju delovne sile. Poslovila sta se prijatelja, ki sta se našla v trpljenju in Jože je odšel s polno dušo bolestnih vtisov na svoj oddelek. ==IV. Obisk== Popoldne so prihajali znanci in sorodniki obiskovat bolnike. Z žalostnimi obrazi so posedali ob posteljah in se tiho pogovarjali z bolniki. Ta ali oni je prinesel bolniku kak malenkosten dokaz prijateljstva in sočutja in napravil trpinu s tem več veselja, kot da mu je podaril pol sveta. Jože je s svoje postelje motril obraze tovarišev, ki so v tihih sreči in radosti žareli, ko so uzrli svoje obiskovalce. Tu in tam je zmotil otožno razpoloženje bolnikov dovršen smeh ali glasna beseda. Obiskovalec je bil za hip pozabil in kot da se je ustrašil samega sebe, se je skrbno ozrl okolo sebe po bolnikih z nemim pogledom prosil odpuščanja, češ ali nisem napravil kaj nespodobnega. Bolniki pa so molčali in trpeli. Le k Jožetu, tujec med tujci, ni bilo nikogar. V bridki zavesti osamljenosti in zapuščenosti se mu je krčilo srce. Ni se mogel premagati, ne zadržati solz, ki so mu silile v oči. Zamišljen v svojo žalostno usodo ni niti zapazil, kdaj se je pojavil od njegove postelje Skrbinek. »Kako je, Jože dragi!« Sram in zadregi si je Jože utrnil solze in z radostnim nasmeškom ponudil Skrbinku zdravo roko ter odvrnil: »Ti, tik kaj veselo ni tukaj, roka pa se lepo zdravi.« »Ves objokan si, Jože. Ali te tako hudo boli roka?« »Ni to radi bolečin. Nekoliko dokasa mi je.« »Pusti to, Jože, kaj bi, tako le pač in drugače biti ne more. Neko pismo je prišlo zate, tu ga imaš.« S tresečimi prsti je Jože segel po pismu, zakaj slutil je od koga je. »Od Lenčke,« je radosno zatrepetalo v njem. Pisala je Lenčka Jožetu: »Predragi moj Jože! Od naših Karavank do sinjega morja te pozdravljam in srečno poljubljam. Težko sem pričakovala tvojega pisma, naposled se mi je pričakovanje spolnilo. Upam, da te najdejo moje vrstice zdravega in v dobrem položaju. Ono noč, ko si se poslovil od mene, te je nekdo videl, ko si odhajal izpod mojega okna. Zvedel je župnik o tem in je dal poklicati k sebi mojo mater. Očital ji je, da imam s teboj grešno razmerje. Sedaj nimam miru ne pred župnikom, ne pred sosedi, ki so seveda tudi zvedeli, da se imam s teboj rada. Kakor ženin živim v svoji izbi in se skoro ne upam na plan. Nepopisno mi je dolega in veliko, veliko trpim radi najine ljubezni, moj ljubi Jože. Najrajši bi šla kar za teboj, če bi vedela, kje bom v nadlego. Prenašala bom najhujše trpljenje samo da bom v tvoji bližini. Vse, da se bom vajena dela in ne bom se ga ustrašila tudi na tujem. Nobenega človeka nimam tu, ki bi mi potolažil mojega gorja. Ti edini si mi vse na svetu, ljubi Jože, upam, da me razumeš in spoštuješ mojo ljubezen, ki jo gojim le zate. Prosim te, piši mi takoj in tolaži svojo nesrečno Lenčko.« »Svetuj mi, dobri prijatelj, kaj naj odgovorim?« se je obrnil Jože k Skrbinku, ko je prečital pismo. »Komu?« »Ah, saj res! Ves sem zmeden. Moja izvoljenka nam namreč piše iz domačega kraja. Čitajte!« Ko je Skrbinek z očmi preletel Lenčkino pismo, je resno dejal: »Jože, dekle je pošteno in te ljubi. Bodi ji hvaležen za njeno vdanost in bodi tudi pošten do nje. Če jo resnično ljubiš, potem je tvoja dolžnost, da ji tudi vse zaupaš. Piši ji, da si se ponesrečil in da sedaj ležiš v bolnici.« »Ustrašila se bo!« je zaskrbelo Jožeta. »Tako — zapiši, da si izven nevarnosti in da boš kmalu ozdravel.« Še tisti dan je Jože Lenčki previdno sporočil, kako je z njim. ==V. Lenčka se odloči== Vsak dan je Lenčka z utripajočim srcem gledala na cesto, ki se vije pod dolini in pričakovala selnega pisma. Bilo je na praznik sv. Petra in Pavla. Zgodaj zjutraj je odšla Lenčka k maši v Tržič. Po maši se ni hotela naglo odpraviti proti domu, a jo je pred cerkvijo prestregel vsiljiv cerkovnik Kec in ji rekel, da jo župnik naroči, naj pride takoj k župniku. Lenčka je župnikovo povabilo nekoliko osupnilo, vendar se je odločila, da pojde. V župnišču jo je sprejela stara kuharica Polona, ki je opravljala razen cerkvene službe namesto župnika skoro vse njegovo delo. Če je želel kdo z župnikom govoriti o prečastitim, se je moglo to zgoditi le s posredovanjem kuharice Polone, ki je morala brezpogojno vedeti, za kakšno zadevo gre. Zato je umirjeno, da tudi za Lenčko moralo biti izjemno. »Kaj bi rada, gospa?« je strogo vprašala Polona Lenčko in jo srepo premerila od vrha do tal. »Gospod so naročili, naj pridem,« je skromno odgovorilo dekle. »Naročili, naročili! Po kom so naročili?« »Po mežnarju!« »Nimajo ničesar naročiti po mežnarju! Čemu sem pa jaz tu? Bo pa še kakšna skrivnost. Takole mlade punčare...« »Nisem nikakšna punčara, da veste! Sporočite župniku, da sem tu, ker me je pozval, če ne, pa zopet grem. Mi ni do prečakanja s takšnimi kuharicami,« je ostro zavrnila Lenčka žaljivo ženko. Tedaj se je vrh stopnic pojavil župnik. Visok, v črnem talarju s snežno belim ovratnikom pod vratom in skrbno urejeno frizuro se je za hip zardel Lenčki lep svečeniški obraz. Njegov gladko obrit obraz je bil poln, postava krepka. Otegnilo mu je biti kakih 40 let. »No, deklica, pridi v pisarno!« Lenčka je krenila po stopnicah za župnikom. Čakal jo je pred pisarno in ji vljudno dovolil, da je vstopila prva. Ko je zaprl vrata za seboj, je obstal pred Lenčko in smehljaje rekel: »Povabili ste me, gospod župnik,« je tiho spregovorila Lenčka in sramežljivo povešala trepalnice. »Poklical sem te, dete moje, ker me kot tvojega dušnega pastirja skrbi, kako živiš!« »Kakor pač živi večina poštenih kmečkih deklet, prečastiti!« »Ravno za to mi je, če živiš resnično pošteno!« »Moja vest je čista, gospod župnik —« »…tudi po oni noči, ko je prišel po slovo on, on…« je zajecljal. »Ne razumem vas, gospod!« je osupnila Lenčka. »Če mislite Jožeta, vam moram povedati, da je pošten mladenič.« »Ha, pobledela si! Znamenje, da te je ob mojih besedah zapekla vest. Resnico povej, deklica!« Preden se je Lenčka utegnila braniti, jo je župnik prijel za obe roki in jo držal kot v kleščah. »Gospod!« »Ali sta — grešila?« »Če je greh, da se ljubiva, potem sva grešila. Ljubezen med nama ni bilo.« »Je bil pri tebi v izbi?« je terjal neusmiljeni župnik in vedno krepkeje stiskal Lenčkini roki. »Ni bil!« »A ti si mu odprla okno in pri tem je padel ob tvojih razvaljenih rokah in prsih svoje poželenje.« »Gospod, prizanašajte mi! Nisem mu zato odprla okna in tudi on ni nameraval ničesar slabega. Po slovo je bil prišel.« »Po slovo? In za slovo si mu ovila telo svoje bele, nežne roke okoli vratu ter ga vsa v solzah poljubovala takole:« »Ah, Lenčka, ljubim te —« Močne župnikove roke so se ovile okoli Lenčkinega pasu, da je zastokala od bolečine. Vedno močneje jo je stiskal k sebi in iskal z divje spačenim obrazom Lenčkinih ustnic, da bi jih okrunil s strastnim poljubom. Lenčka je nagnila glavo daleč nazaj, pred očmi se ji je vse temnilo, klecnila je z nogami in dan ji je v tistem trenutku nekdo močno potrkal na vrata, da se je bila zdramila v nezavest. Župnik je, prestrašen odkočil in smrtno prebledel. »Zverina!« je kriknila Lenčka in planila k vratom ter jih sunkoma odprla. Skoro bi bila trčila v podlaku kuharico Polono, ki je čakala zunaj z zajtrkom za župnika. Kakor preganjana srna je bežala Lenčka po stopnicah iz župnišča. Bila je že daleč na cesti, ko se je jela polagoma zavedati, kaj se je bilo prav za prav zgodilo. Vzdignjena radi župnikove nesramnosti in skrajno ogorčena nad njegovim podreznostjo se je bridko razjokala. Tam, kjer zavije cesta iz doline v Klanec, jo je dohitel seški pismonoša. »Hej, Lenčka, danes bo pa nekaj zate!« Molče se je segla po pismu in podarila pismonoši srebrno dvajsetico. »Lenčka, preveč bo toliko zate! Pa ne drži me tako žalostno, kot da se vračaš od pogreba. Vesela bodi kot bom jaz, ko si ‘ga’ bom za tvojo ‘evanzgaro’ privoščil pošteno mero. Na tvoje zdravje ga bom pil, Lenčka, in na zdravje tistega, ki je v pismu podpisan. Pozdravljena!« Pismonoša je zavil na poljsko stezo, ki vodi v Krtinje, Lenčka pa je nadaljevala po cesti pot proti domu. Ozrla se je nazaj, če ji morda kdo ne sledi. Nikogar ni bilo. Tudi daleč pred njo je bila cesta prazna in samotna. Spoznala je Jožetovo pismo na ovitku. Pritisnila je pismo na srce in poslala Jožetu v duhu vroče pozdrave in vso svojo bolest. Pisal je Jože Lenčki: »Ljuba Lenčka! Zelo sem se razveselil tvojega pisma, zakaj prišlo je baš v trenutku, ko sem s hrepenenjem mislil na te in bil tvoje ljubezni najbolj potreben. Ne ustraši se preveč, dušica moja! Ležim v bolnici. Pa ni tako hudo. Nekaj sem se bil pri delu po tovarni poškodoval. Ker ne morem nadaljevati ljudi, pri katerih sem stanoval, da bi se me otepali, dokler ne morem na delo, sem šel v bolnico na zdravljenje. Rane so že napol zaceljene in v treh tednih bo zopet vse dobro. Drugače sem zdrav. Zelo sem nesrečen, ko pišem, da radi mene nimaš miru pred župnikom in drugimi ljudmi. Toda Lenčka moja, potrpi! Iz ljubezni do mene potrpi in me ljubi si preveč k srcu, kar zlobni jeziki zgovore. Čim več bova trpela radi najine ljubezni, tem bolj bova znala ceniti svojo srečo, ko postaneva mož in žena. Glavno, da nama vest ničesar nepoštenega ne očita. Neprestano mislim nate, ljubica, in delam načrte za najino bodočnost. Ko ozdravim in bom zopet zaslužil, boš prišla za menoj, da se izogneš strupenim jezikom. Še bo že našlo kako delo tudi zate. Iskreno te pozdravlja in poljublja večno tvoj Jože.« Še in še je brala Lenčka Jožetovo pismo. Kakor železen obroč ji je stiskala bolečina srce, ko je čitala, da je Jože v bolnici. Moreča skrb ji je vsiljevala temno slutnjo, da je Jožetov položaj hujši kot ga opisuje in da ji hoče iz obzirnosti noče pisati resnice. V duhu si je predstavljala ljubljenega človeka na bolniški postelji, blednega, z upalim obrazom, in, oh groza, z zdrobljeno roko, ki mu jo bodo morda celo odrezali, če že ne niso. In v tem bednem stanju sam, zapuščen, brez tolažbe, tujec med tujci! »K njemu!« je zakričalo v njej z neodoljivo silo. Težko se je Lenčka odločila, da odrine na daljno pot. »Kaj bi odlašala? Župnik se me bo poslej bal in me preganjal še bolj. Poskrbel bo, da pridem pri ljudeh ob pošteno svoje ime in pred lastno materjo ne bom imela več miru. Za Jožetom pojdem, pa bodo vsi jeziki zavezani!« ==VI. Lenčka gre od doma== Najtežje je bilo Lenčki razodeti materi svojo namero. Vedela je, da bo stara, bolehna žena izgubila v njej svojo najmočnejšo oporo. V Lenčkinem srcu je ves dan bila borba med ljubeznijo in hrepenenjem po Jožetu na eni, med skrbjo za mater na drugi strani. Vso dolgo noč ni zatisnila očesa, trudna od težkega razmišljanja in prežete noči je zjutraj vstala. »Dekle, kaj je s teboj?« je zaskrbelo mater. »Vsa rdeča si imela in bleda me vidi. Bolna si, ali pa si jokala.« »Mati, moram vam napolno razodeti, kaj sem sklenila. Z doma pojdem,« je tiho odgovorila Lenčka. »Otrok nesrečni, kaj ti na misel ne pade! In jaz naj ostanem sama? Stara sem in vsa nadložna; kdo mi bo stregel, če me bolezen priklene na posteljo? Ko bo začela v širokem svetu življenje slabotna ženska? Oči bom izjokala od skrbi za tebe, vere mi ne bom imela. Izbij si iz glave to nesrečno misel!« je tarnala mati. »Nič vse to sem mislila, mati, toda sila, ki žene v svet, je močnejša kot vsi drugi predsodki. Ljubim vas in nikoli vas nisem nameravala razžaliti, težko se poslavljam od vas, toda moram, moram z doma. Pomagala bom vam in sebi in… Nisem vam prikrivala ljubezni, ki jo čutim do Jožeta. Pošteno je bilo najino razmerje in čisto, neomadeževano hrepenenje moje srce za njim. Glejte, tam v daljnem Trstu leži med tujimi ljudmi bolan, ranjen. Ali ni moja dolžnost, da grem in mu s svojo navzočnostjo olajšam bedno stanje? Poznam njegovo zlato srce in pošteni značaj, zato me ni prav nič strah pred tujino. Poiskala si bom službo in vas bom podpirala s svojo plačo. Vi ne boste na starost saj mogli privlačiti kak priboljšek. Ko pa se bova z Jožetom vzela, boste prišli k nama in dobro se vam bo godilo. Če mi privoščite srečo in srečni mir, mati, ne ovirajte me, ne branite mi!« »Hčerka, ne hodi! Usmili se mojih sivih las! Ne bom dolgo, če me zapustiš,« se je razjokala starka in dvignila sklenjeni roki proti Lenčki. »Joj, mati, kakšno bolečino trpi moje srce v tem trenutku, toda jaz moram oditi. Če radi sramote, ki sem jo v nedeljo doživela. Če vam povem, boste razumeli in dopustili, da napravim kot sem se namenila.« In Lenčka je vse zardela in popisala svoji materi dogodek v župnišču. Ko je končala, je objela mater in obe sta jokali. »Če je tako, otrok moj nesrečni, pa pojdi! Moj blagoslov te bo spremljal in molila bom zate. Pojdi, sporoči Jožetu moje pozdrave in ga prosi v mojem imenu, naj bo pošten s teboj. Skrbita, da se čimprej združita v zakonu, da ne bo pohujšanja po fari in da me ne bodo zlobni jeziki nadlegovali z obrekovanjem.« Stisnjena do prsi večeru je Lenčka odpotovala. Neskončno dolga se je zdela Lenčki nočna vožnja. Stisnila se je bila v mračen kot v kupeju in jela razmišljati o svoji bodočnosti. Čim bolj se je oddaljevala pot od ljubih domačih krajev, tem težje je prihajalo Lenčki pri srcu. Na Jesenicah je primotovil v vagon pijan človek in omahnil na sedež poleg Lenčke. Uprl je vanjo svoj zaspan mežikajoč pogled, se ostudno zarežal in nerodno segel po Lenčkini roki. »Glej, glej, kako srečno družbo bom imel! Daj, mačica, da te objamem!« »Proč, nesramnež, sicer pokličem sprevodnika!« »Da, v živinskih vagonih! Pa sem se ga bil res nekoliko preveč nalezel. Ne zamerite, gospodična, neroden človek sem!« je mamoma spoznal. Podrsnil se je na nasprotno klop in, naslonil glavo na steno in zaspal. V Ljubljani se je zdrznil in vstopil nekdo, ki je rekel: »Bolniški Bistričar«. Sprevodnik je nato pomagal pijanemu iz vagona na breži izstop. Proti jutru je vlak prisopihal v Trst. Docela nepoznana v tujem mestu je bila Lenčka v veliki zadregi kam bi se obrnila. Močno ji je utrujalo srce, ko se je z drugimi potniki gnela proti izhodu, na glavnem kolodvoru. Plašno se je ozirala po tujih obrazih in iskala med njimi znano obličje, ki bi bilo moreda med temi obrazi. Za hip se ji je celo zazdelo, da stoji med čakalci na peronu Jože in z neskončnim veseljem bi stopila do njega, toda jo je zavela, da je nemogoče, zakaj Jože leži v bolnici, morda celo v mrtvašnici. Ustrašila se je Lenčka te misli, da jo je spreletela zona. V dušo se ji je zavialo nekaj težkega, bridkega. Najrajši bi bila zajokala. Med potniki, ki so dopotovali z vlakom, so se na peronu mešali železničarji, eni v lepih, temnomodrih uniformah, drugi v umazanih, sajastih oblačilih. Hitel je vsak svojo pot, resni, zamišljeni. Tik za Lenčkinim hrbtom se je vil mlad železničar v črnem kovčkom v roki in zvito, umazano-rdečo zastavico. Prehitel je Lenčko in jo ostro pogledal v obraz. »Dobro jutro, Lenčka! Kaj pa ti iščeš v Trstu?« Lenčka se je zdrznila in začudeno pogledala človeka, ki jo je ogovoril. »Jej, Špilerjev Tine iz Breznice, ne? Saj se ne pravi, da si v Trstu pri železnici, a kdo bi pričakoval, da se bova srečala! Kako sem vesela, da vidim domačega človeka tukaj! Nekega bolnika imam v tržaški bolnici, pa sem prišla obiskat. Morda bom kar tukaj ostala.« »Pri Jožetu, ne?« se je nasmehnil Tine. »I kaj veš?« »Prijateljev sva z Jožetom in mi je vse zaupal. Tudi jaz sem namenjen v nedeljo k njemu, če ne bo do tedaj že iz bolnice. Čud sem, da se dobro zdravi. Če bi ne imel sedaj le malo službe, bi jo kar s teboj mahal v bolnico. Poprašaj, bog, kje je bolnica, naj ne bo težko najti. Vsak otrok ti lahko pokaže. Ako ostaneš v Trstu, se bomo lahko še videli. Boš pa povedala, kaj je kaj novega v domačem kraju. Na svidenje, Tine!« »Na svidenje, Tine!« Tine se je obrnil in krenil čez tire proti kurilnici. Lenčka pa v veliko kolodvorsko vežo in od tam na ulico. Brez večjih težav in zaprek je našla pot do bolnice in vprašala vratarja, če sme obiskati bolnika. Vratar jo je poučil, da se obiski v bolnici dovolijo lele popoldne in da pred večerom ne more nikogar pustiti noter. Žalostna je morala Lenčka ostati pred vrati. Po časnih korakih je tavala po ulicah in se zadrževala vedno v bližini bolnice. Čim se je odvalilo po cerkvah poldne, se je zopet vrnila pri vratarju, ki je baš govoril z nekim gospodom. Vljudno je prosila vratarja, da bi ji povedal, na katerem oddelku leži Jože Poznik. Ko je neznanec čul ime, ki ga je povedala Lenčka, je pristopil k njej in osupel vprašal: »Ali niste dopotovali s Kranjskega, gospodična?« »Da, tam v Tržiču sem doma,« je skromno odgovorila Lenčka. »Potem pa kar z menoj! Tudi jaz grem k Jožetu.« »Ali ga poznate, gospod?« »Saj pri meni stanuje in tudi v arsenalu sem njegov delovodja. O, to se bo Jože razveselil!« »Kako srečno naključje!« se je razveselila Lenčka. »Prosim vas, gospod, spremite me k njemu!« ==VII. Snidenje== Kdo opiše Jožetovo presenečenje, ko je uzrl med vrati Primčev in Lenčkin obraz! Najrajši bi bil planil ljubljenemu bitju naproti in ga objel. Toda premagal se je, ker je vedel, da se v navzočnosti ostalih bolnikov kaj takega ne spodobi. Kakor omamljena je Lenčka z močnim utripajočim srcem pristopila k bolniški postelji svojega izvoljenca in brez besed strmela vanj. »Lenčka, hrepenel sem, da bi prišla, a pričakoval te nisem!« je šepetal Jože in ji ponudil zdravo roko. »Kako srečen sem, da te imam ob sebi. Saj boš ostala tu in se ne vrneš več domov.« »Kako je s tvojim zdravjem, Jože?« je skrbela Lenčka. »Hvala ti za skrb, Lenčka, mnogo bolje je že. Danes so mi izpuli šive iz zaceljene rane. To je zelo bolelo, bolj kot tedaj, ko so mi rano šivali. Jedva sem se premagal, da nisem zarjul od bolečine. Teden morda bom še imel roko v gipsu, potem pa bom zopet sposoben za delo. A kako, Lenčka, da si odšla za tako daljno pot?« »Vprašaj Jože? Pisala sem ti, v kakšnih razmerah živim in da mi doma ni več obstati. Neprestano me je vleklo za teboj, dokler se nisem naposled odločila. Šla sem z materinim dovoljenjem in ti prinašam njene pozdrave. Dopovedala sem stari reči in razumela me je, daj si bo hudo brez mene. Mati je in več ji je do moje sreče, kot do vsega na svetu. Moja sreča pa si ti, ljubljeni. Delala bom in tudi trpeti sem pripravljena, samo da bom v tvoji bližini.« »Lenčka, kako te ljubim!« je šepetal Jože in s solznim pogledom požiral cvetoči dekletov obraz. »Veliko družbe imam. Kdo so ti ljudje, ki mirno leže na posteljah? Joj, kako blede obraze imajo!« se je plaho zgrozila Lenčka, ki ni bila nikoli videla toliko bolnikov naenkrat. »To so same žrtve dela,« se je oglasil Primc, ki je doslej molče stal ob vznožju Jožetove postelje. »Večinoma tovarniški delavci, ki so se pri delu ponesrečili. Na ta oddelek pridejo ranjenci in poboljšljeni.« »Ali je tako nevarno delo po tovarnah?« »Odkor poznamo stroje, je za tovarniškega delavca vedno več nevarnosti, da se ponesreči. Včasih je temu krivo nezadostno varnostne naprave in priganjanje pri delu, se večkrat pa okolnost, da postavljajo k stroju delavca, ki je stroja premalo vajen. A delavec mora sprejeti delo, kakršnega mu odkažejo, sicer ga ne morejo več rabiti.« »Pa gospodar vsaj skrbi za delavca, ki se je ponesrečil pri njem. Ne? Jože, ali te tvoj gospod kaj obišče, ti kaj prinese?« Jože je bridko nasmehnil se je spregledal Primčev obraz, pa je odgovoril: »Lenčka, moj gospodarji so veliki gospodje, ki pa lepo skrbé drug za drugega med seboj, a ponesrečen delavec jim je kakor pokvarjeno orodje. Zlomljen ročnik kakor ves v staro jaro in gleda, da si nabavi novo. Podobno je z nami delavci. Saj se tedaj, ko si zdrav in priden delavec, še pride vedno nekdo, ki ga bo pohvalil in privoščil prijazno besedo. V takih podjetjih kakor je ono, kjer delam jaz, so si delavci in gospodarji večni tujci. Naši neposredni gospodarji so priganjači, ki so bolje plačani kot navadni delavci. Jaz sem imel srečo, da sem naletel na plemenitega človeka, kateremu sem pri delu podrejen. Gospod Primc, koliko hvaležnosti vam že dolgujem! Bodite uverjeni, da vas moji tovariši v arsenalu nič manj ne spoštujejo kot jaz.« »Moj dragi Jože, nič več ne storim kot to, kar je moja človeška dolžnost. Saj ni dolgo tega, ko sem opravljal jaz isto delo kot ti in s tovariši. Poznam trpljenje in usodo izkoriščenega delavca, zato razumem njegov položaj. Priznam, da sem si radi tega še ohranil nekatere naklonjenosti svojih gospodarjev, toda niso me upali odstraniti, ker je delavstvo na moji strani in mi zaupa. Moram pa vestno paziti, da ne vršim natančno po zahtevi uprave podjetja, sicer bi pri najmanjši sitnosti izgubil službo. Delavci to vedo, zato čutijo, mene, jaz pa njih in smo dobri prijatelji.« Lenčka, ki ni bila vajena takih razgovorov, je le deloma razumela to razmerje med delodajalci in delavci. Zaslutila pa je v Primcu vrlega moža, ki se poteguje za delavske pravice. Že radi Jožeta jo je obšel občutek tople hvaležnosti napram Primcu. »Gospod Prime, ali bi vas smel nekaj prositi?« je nekam negotovo zopet povzel Jože in z očmi pokazal na Lenčko. »Že razumem, Jože. Pri nas bo stanovala, dokler ne pride kako drugače. Ne boj se, na varstvo moje žene se moreš docela zanesti!« »Hvala vam, dobrotni Primc!« Nekoliko minut pozneje sta se Prime in Lenčka poslovila od Jožeta. Lenčka je obljubila, da ga bo vsak dan obiskala, dokler bo moral ostati še v bolnici. ==VIII. Pri Primčevih== Zakonča Primc sta stanovala v rajanskem delu mesta v pritličju stare enonadstropne hiše. Z neko čudno tesnobo v srcu je sedela Lenčka Prime na njegov dom. Vsa zgrožena je je ležala Lenčki njena bodočnost pred očmi. Ena sama zvezda je obsevala megleno obzorje te bodočnosti: misel na Jožeta. Neizkušena od viharjev velikega življenja je kakor plašna golobica trepetala njena čista duša pred neznanimi silami, ki so jo kakor strupene sence obkrožile v trenutku, ko je stopila na tuja, nepoznana tla, ko je prvič zadihala duhce ozračja mesta. Slutila je, kako se sence spopadajo pri vsakem koraku. Razbebalje so se lede tam, ko se je obotala ob Jožetovi bolniški postelji, ob strani ljubljenega, domačega človeka je dobila zopet občutek mirne varnosti. A ko je zapuščala bolnico, so se ji sence zopet pridružile in korakale z njo vstrašeno. Edina misel na Jožeta in zavest odločne volje, kljubovati vlačnemu toku življenja za vsako ceno, to je Lenčki dajalo pogum, da se ni v omamljenosti razjokala. »Doma smo« — je prijazno spregovoril Prime in odprl vrata. Vstopila sta v svetlo kuhinjo, kjer se je vse bleščalo od drage in redne. Nasproti njima je pritekla debelušna ženica srednjih let, preprosto a jako snažno oblečena. »Jožetovo nevesto sem pripeljal, ženka!« je ljubeznivo predstavljal Prime in se ozrl po stolu, da bi ga novemu gostu ponudil. Z živahnim, odkritosrčnim očmi je premerila Primečeva Lenčko od vrha do tal, nato pa ji prijazno ponudila roko, rekoč: »Dobrodošli! Pravzaprav vas že poznam, samo videli se še nisva nobenkrat. Mnogo je pripovedoval Jože o vas. Nič ne ridite, gospodična; lepo je, da se imata rada. Jože je pošten mladenič in ima tudi kar vredna sta drug drugega. Z mojem imava Jožeta prav rada in tudi vi ste mi všeč. Kar po domače se počutite pri nas. Še zelo utrujeni? Čakajte, takoj vam pripravim kave. Dotlej pa sedite in odložite svoje stvari.« Lenčko je osupnilo toliko ljubeznivost Primečeve žene in bila je v zadregi, kako naj se zahvali. »Zahvalim, gospa, toda ni se treba truditi radi mene, nisem potrebna!« Rekla je to kar tako, da si je ni pozabila ničesar toplega, odk ar je prišla v Trst, v zavitku je imela še ostanek popotnice, ki jo je bila vzela seboj. Bila je slab in potreben okrepeval, vendar jo je zadrževala napeta sramežljivost. Primečeva je to pogodila in se ni dala odvrniti v svoji gostoljubnosti. »Je bil vesel Jože, ko vas je zagledal!« »Ni me bil pričakoval, zato ga je moj prihod iznenadil. Da bi le že kmalu ozdravel.« »Dokler ga ne bo, boste stanovali kar v njegovi sobi. Prostora imamo dovolj. Bog nama ni naklonil otrok, bosta vidva namesto njih. Nekoliko velika sta že, bosta pa zato bolj pridna,« se je šalila Primečeva. »Ali se nameravata kmalu vzeti?« Lenčka tega vprašanja ni pričakovala in je zopet zardela. Iz zadrege ji je pomagal Prime in odgovoril namesto nje: »Vse se bo uredilo, če bo Jože zdrav in če bo dobro zaslužil. Saj veš, ženka, da bosta gledala, da čimprej prideta skupaj. Dotlej pa se bosta ogledala za kako primerno službo za Lenčko. Mater ima doma, ki je potrebna hčerine podpore. Ženka, tudi prepuščam, da pojdeš Lenčki na roko z nasveti službe.« »Prav rade, takoj jutri bova šli in poiskali kaj primernega.« »Kako sem vam hvaležna! Kdaj vama bova z Jožetom poplačala vašo dobrotljivost?« je preprosto rekla Lenčka in solze so ji zaigrale v očeh. ==IX. Za službo== S svojo prijaznostjo in domačnostjo sta si zakonca Prime že prvi dan pridobila polno zaupanje Lenčke. Prime se je živo zanimal za Lenčkine razmere, skrbno je razmer v domačem kraju, saj je minilo že dolgo vrsto let, odkar ga je pogojilo mesto in se je moral daleč proč od doma boriti za svoj vsakdanji košček kruha. V tej borbi je doživel marsikatero bridko preizkušnjo in razočaranje, toda z jekleno voljo in neutrudljivo vztrajnostjo se je znal spretno izogibati tisočim nevarnostim, ki so prežale nanj, da bi uničile njegove mlade sile, mu vzele značaj in napravile iz njega bedno žrtev popačene družbe in nizkih strasti. Nikoli mu ni bilo do tega, da bi ob plačilih dnevih posedal po zakajenih beznicah, užival slabo pijačo, kvartal ali se zanimal za pokvarjeno žensko družbo. V vsem tem Prime ni slutil prav nobene zabave ali naslade. Pač pa je od mladih nog hrepenel po izobrazbi. Že kot mlad kovaški pomočnik je strastno čital knjige in časopise, hodil poslušat zanimiva in poučna predavanja ter obiskoval razne društvene prireditve. Zato je tudi vedel več kot ostali njegovi tovariši, ki so ga v marsičem radi spraševali za svet, dasi je bil mlajši od marsikaterega izmed njih. Zgoda je zadel zavedovati po časopisu tudi politično borbo, nekorčne izlive strankarstva, podlo osebno gonjo itd. Njegovi prirojeni bistro-umnosti ni ostalo dolgo prikrito, da gre tu večinoma za pohlepne interese nenasitega kapitalizma, če tudi, ki na vse grelo kake »svoje ideale«, narodnjaštvo, kakor oni, ki na »katoliški podlagi« branijo in ščitijo čast in večni blagor slovenskega ljudstva, častne pravzaprav istega boga, ki se mu pravi Mamona. Z velikim zanimanjem je čital Prime meščansko časopisje in vztrajno čakal, kdaj se bo to časopisje zednilo tudi v obrambi trpečega, izkoriščanega in prevaranega delavskega sloja. Tega, žal, ni dočakal in je moral kmalu spoznati, da po meščanski tisk naslovuje delavci samo ob gotovih prilikah, takole kake štirinajst dni pred volitvami v državni ali deželni zbor. Primecu se je to vrste »politika« zamerila. Bil je delavec, zato se je moral in hotel postati socialist. Svojega prepričanja ni vsiljeval nikomur, a tudi jemati si ga ni dal. Nobene prilike pa ni prezrl, da ne bi pridobival svojih tovarišev za stanovanjske organizacije, ki so baš v tistem času pod okriljem naglo razvijajoče se socialistične stranke lepo uspevale in nudile delavstvu pomembno zaščito. Navduševal je delavce za list »Rdeči prapor«, jim odpiral oči in opozarjal na dejstvo, da je edino rešitev delavstva izpod kapitalističnega jarma: izobrazba. V svojem dvaintridesetem letu je ustanovil Prime svoje lastno ognjišče. Poročil se je s Kristino Polansko, pet let mlajšo hčerjo iz Logatca. Spoznali so se bili z njo na nekoliko nenavaden način. Bilo je nekega večera, pozno v jeseni, ko se je Prime vračal z dela domov. Stanoval je v starem delu Trsta pri neki vdovi. Iz neke mračne ulice je planilo proti njemu nenadoma mlado dekle in vsa zasopljena pripovedovalo, da so jo obkolili za nekim voglom trije fantje in jo pričeli nadlegovati z ljubezenskimi ponudbami. Jedva jim je ušla. Nenad je namerje izgotovljeno obleko neki naročnici na dom, a na povratku jo je v samotni ulici nadlegovala trojica. Primecu se je dekle zazdelo pošteno, zato je ji je uslugo ponudil z spremljevalcem do doma. Povedal ji je svoje ime in ona je zaupala njemu svoje, nakar jo je spremil prav do hiše, kjer je stanovala. Iz dekletovih besed je Primec prvo uro spoznal, da ima opraviti ne samo s pošteno, ampak tudi pametno žensko, ki je dedom svojih rok služila svoj vsakdanji kruh, skrbela za mater in podpirala še mlajšega brata, ki hodi v šolo. Očeta je izgubila Kristina še kot otrok. Posluš ga je bilo v nekem nabrežinskem kamnolomu. Tu se je spomnil Primec žalostne usode svojega očeta, ki ga je potegnil niž, in začutil je do svoje spremljevalke neko posebno naklonjenost. Poleg tega je bila Kristina čedna, prikupna deklica. Pri slovesu jo je prosil, če bi smel jo in njeno mater ob priliki obiskati. Kristina je privolila in pol leta pozneje je postala Primečeva žena. Ker ni imela otrok, je toliko več pozornosti posvečala skrbi za svojega moža ter mu vodila vzorno gospodinjstvo. V njej je imel Primec najboljšo, zvrljenko tovarišico, zakaj Kristina se ni zanimala samo za kuhalnico in lonce, ampak za vse, kar je zanimalo njenega moža. Navzela se je bila Primečevega duha in postala po srcu in dejanju idealna proletarska žena — socialistinja. V največjo radost ji je bilo, če je mogla trpečemu izkazati dobrotu, bodisi z besedo ali z dejanjem. Bila je že dolgotna članica ženskega odseka izobraževalnega društva »Ljudski oder«. Med prvimi sodelavkami v ženski sekciji je bila Kristina Primečeva. »Emancipacija žene«, »ženska volilna pravica«, »zaščita nenačakih mater in otrok« itd., to so bila vprašanja, o katerih se je Primečeva rada razgovarjala kot o možnih malenkostih osebnih zadevah svojega življenja. Zato med svojimi odličnimi sosedami ni imela iskrenih prijateljic in je imela pred njimi mir. Lenčka, dasi neizkušena poznavalka ljudi, je kmalu videla, da je prišla k plemenitim ljudem in k pravemu si domu, da se bo tudi sama pri njih razvijala. Podzavestno je slutila, da je to zanjo velika pomena in na tihem je želela, da bi tudi ona in Jože bila nekoč tako srečen zakonski par kot sta Primečeva. Drugi dan po Lenčkinem prihodu v Trst je bila Primečeva namenila, da poišče dekletu kako primerno službo. »Šli bova, da si nekoliko ogledava mesto, mimogrede pa bova tu in tam poizvedovali za službo,« je dejala in si pripravljala obleko. »Kaj pa bi najrajši delali, Lenčka?« »Karkoli. Vajena sem tudi nekoliko šivanja. Pri gospodi še nisem služila nikoli, a upam, da se bom privadila tudi tam.« »Nič strahu, videti ste zelo pripravljeni in pridnih rok. Velika gosposka navadno zelo ceni poštene, zdrave služkinje v deželi.« V tistem času ni bilo v Trstu javnih posredovalnic za delo. Pač pa so posamezne nekatere zasebne posredovalnice, med katerimi je bila med služkinjami najbolj na glasu »signora Margareta«. O preteklosti te ženske so se širile med tržaškimi služkinjami jako zagonetne stvari, tako n. pr. so pravili, da je »signora Margareta« potomka nekega starega ilirskega plemena, radi česa so ji nekateri imeli navado reči tudi »debela contessa«. Od vsega, kar so o Margareti namigovali, je bilo bajé res samo toliko, da je bila lahkega pokolenja, kar so pričali njeni temni lasje v tistem času še nekoliko poprebreni, temne lakove obleke oči in njena »slovenščina«, ki jo znajo samo tržaški Hali tako, kot jo lomijo signora Margareta. »Via della Fortuna«, se je reklo ulici, kjer je stanovala Margareta in posredovala za ženske službe. V mračnem pritličju enonadstropne hiše je imela najti dve sobi, od katerih je ena služila za stanovanje, druga pa za »pisarno«. Oprema te »pisarne« je bila pravzaprav podobna zanemarjeni kavarni, sredi katere je stala dolga, črna miza, ob stenah pa klopi. Ena sama slika je krasila ta prostor: podoba, ki je predstavljala trpljenje vernih duš v vicah. Zgornji del slike, ki naj bi predstavljal »nebeško glorijo«, kamor vodijo angelci verne duše, je bil že prav malo viden. Zob časa se je bil tisti najprej spravil na »nebeško veselje«, vicam pa je velikodušno prizanašal. V vlažnem kotu je slonelo majhno ogledalo kakor prosuto s temnimi pegami, ker je bilo že močno okrušeno. Po znoju in nekakšnem lahnem zatohlem smradu v čakalnici, ko sta vstopili Primečeva in Lenčka. Signora Margareta je kmalu sedela za mizo in pravkar listala po mastni poselki knjižici, ki je bila očitno last slabo oblečene, skrbne ženske, ki je stala vsa ponižna in vdana pred posredovalko. Na klopih ob steni je sedelo pet, šest brezposelnih služkinj. Molčale so in zamišljeno zrle pred se. Le kadar so se odprla vrata, so se hkrati sunkoma planile z očmi k vhodu, da bi videle, kdo prihaja. Potem pa so zopet sklonile glave in se trudne zamislile. »Ma ki ste pa zdaj v službi?« je zaslišala Margareta svojo klientko. »Nikjer. Bila sem v bolnici,« se je glasil tih odgovor. »E, kaj vam je bila?« »Porod.« »Come, come? Cosa e porod?« »Otroka sem imela.« »Otroka že imate? E svoj mož? On ga mora skrbeti za vas in za otroka.« »Nimam moža…« »O, povereta! Ben, boste šla ribat! Slaba sem, e, signora. Ali ne bi imeli kaj boljšega?« »Ma znaste težko bo ala. Taka ženska je vame nikde rad. Kam ga boste spravu, otroka?« »Neki ženski ga bom dala v oskrbo. Otrok mi je vlažbi ne bo v nadlego. Rada bi zaslužila in vas tolko, da bi mogla sebe in otroka preživeti. Ne morem prositi od ljudi, in ubogo nezakonsko mater so polile solze.« »Ben, ben, dajte 25 krajcarjev, pa boste šla v neki hotel posoda pomivat.« »Nimam, gospa. Brez beliča sem. Od včeraj opoldne nisem zaužila še nič toplega. Nazadnje sem se najedla v bolnici. Vam bom pozneje plačala, ko bom zaslužila.« »Potem ga ni nič z vami. Na upanje ne dajem služb. Adio!« Primečeva, ki je stala z Lenčko v ozadju, je nemirno zagnala in stopila k mizi. »Signora Margareta, jaz plačam za to žensko. Tu imate pet in dvajset krajcarjev, pa ji dajte kakšno zaposlitev.« »O, bravo, signora.« »Bog vam povrni, gospa!« se je ginjeno zahvalila neznanka, nakar je vsa srečna prejela naslov hotela, kjer so potrebovali pomivalko posode. »Si čim naj postrežem vam, signora?« se je nato obrnila Margareta z vljudnim nasmehom k Primečevi. »Za tole gospodično bi rada kako primerno službo.« »Služkinja?« »Da, tudi v kako boljšo hišo. Dekle je vajeno tudi nekoliko šivanja.« S strokovnjaškim pogledom je premerila signora Margareta Lenčko od vrha do tal in zadovoljno pokimala. »Amerikanska Consulo rabi služkinjo. Hočete?« »Ugledna hiša, Lenčka, kar sprejmite!« »Prosim,« je odvrnila Lenčka. V trenutku je napisala posredovalka nakaznico in računala samo eno krono avstr. valute. »Boljšo službo, računam več,« je pojasnjevala z nasmeškom prefrigana Margareta. Primečeva je plačala tudi za Lenčko, nakar sta šli. »Glejte, Lenčka, srečo imava! Bog ve, če bi zvita posredovalka ne hranila še službe ne za ugodnejšo priliko, ker bi dobila zanjo nemara trikrat toliko. Poznam jo, Margareto, in ona pozna mene. Naše žensko društvo »Proletarka« ji je že prav energično stopilo na prste, ker se je bavila signora Margareta včasih tudi z nedovoljenimi posli. Skrivaj je delala tudi iz selimi siroti cele nakaznice za — javno hišo, kjer izgubljene ženske prodajajo razuzdanim moškim ljubezen. To pa je po postavi strogo prepovedano in signora Margareta to dobro ve.« »V javno hišo?« se je čudila Lenčka. »V javno hišo. Lenčka, pomnite, da živite sedaj v zatrupljenem ozračju mesta. Varno boste zvedeli le maršnika, kar naj vam bo vodilo in zgled, kam zabredejo pokvarjene ženske. Največji nevarnosti pogube pa so izpostavljena mlada, neizkušena dekleta, ki pridejo v mesto iskati zaslužek. Med služkinjami je največ nezakonskih mater, ki ostanejo radi svoje nesrečne lahkomiselnosti in nebolj radi zaupne neizkušenosti zaznamovane do smrti. Koliko se jih radi obupa da razuzdanemu življenju in postanejo navadne cestne vlačuge. Koliko jih tudi je, ki si vzamejo življenje, ko spoznajo, da so bile opeharjene za svojo mladost in srečo. Zato, Lenčka, ni vedno sreča priti na poštene roke ter zdravje.« Lenčki so segale te besede v dno duše. Primečeva se ji je zdela njen angel varuh. ==X. Lenčka v službi== Primečeva in Lenčka sta potrkali na stanovanje ameriškega konzula Bostona. Odprla jima je prijazna, mlada belolična gospa. Radovedno ju je uprla v neznanki svoje velike, temne oči in ju v italijanščini vprašala, česa želita. Primečeva je pojasnila, da je milostljivi gospej konzuli pripeljala novo služkinjo ter ji predstavila Lenčko. Gospa se je nasmehnila in z vidnim zadovoljstvom motrila Lenčko. Vprašala jo je, če govori italijansko. Primečeva je povedala, da Lenčka razen slovenščine ni zmožna nobenega jezika. »Nič zato. Bova po hrvaško kramljali!« je dejala konzuleva hrvaško ter povabila obe, naj vstopita. Lenčki je bilo, kot da je prišla v cerkev, ko je stopila v razkošno opremljeno konzulatovo stanovanje. V sprejemni sobi jima je konzuleva odkazala prostor in se jima vsedla nasproti. Nato se je jela zanimati, od kod je Lenčka doma, kdo so njeni starši, ali že je bila kje v službi itd. Naposled je dejala: »Videti je, da ste pošteno dekle. Kar več ste mi. Pri nas ne boste imeli ravno preveč dela. Pospravljali boste štiri sobe, pomagali kuharici in hodili v otrokovem spremstvu, kadar ju mama ne bom utegnila spremjati. Hrano in stanovanje, se razume, boste imeli pri nas. Začetna plača pa bo, bomo še dogovorili, ko pride moj soprog iz urada.« Primečeva je gospej še vljudno priporočila, nato pa se je poslovila in šla. Teden obšleta je dobil Lenčko, ko je Primečeva zaprla vrata za seboj. Ljubezniva gospa je vendarle opazila, zakaj pristopila k Lenčki in vprašala: »Ali je gospa, s katero ste prišli, vaša sorodnica?« »Ne, dobrotna moja, je in pri njih…« Lenčka bi bila kmalu izdala še prvo uro novi gospej svojo srčno skrivnost. Močno je zardela, česar konzuleva soproga ni prezrla. »Ali niste nameravali še nekaj povedati? Morete mi zaupati vse in sploh ne želim, da bi imeli pred menoj kake skrivnosti.« In Lenčka ji je odkrito zaupala svojo in Jožetovo zgodbo. »Vse kaže, da ne boste dolgo pri nas, če se nameravate s fantom poročiti,« se je smeje menila gospa, ko je Lenčka končala. »Žal, da sva sedaj bolj oddaljena od svojega cilja kot pred mojim prihodom v Trst,« je vzdihnila Lenčka. »Kako to?« je zanimalo pozorno gospo, ki ji je očitno ugajalo kramljati z novo služkinjo. »Oba sva brez sredstev. Dolgotrajna bolezen je mojemu zaročencu pobrala vse prihranke. Začeti bo moral znova, a pri taki nizki plači ne bo mogel veliko prihraniti.« »S pridnostjo in varčnostjo boste gotovo dosegla svoj cilj, morda prej, kot se nadejata,« je tolažila konzuleva. Lenčka se je v službi kmalu udomačila. Živela je tiho in preprosto skromno in tiho življenje služkinje, ki so vajene samo bogatih in strogih gosposkih ter njenim mestnim kapricam. Lenčkina gospodinja je bila plemenita žena, ki je izhajala iz neke stare hrvaške plemiške rodbine. Bila je vzorna mati svojim otrokom, desetletnemu dečku in dve leti mlajši deklici, ki so ju vzgajali deloma v duhu starega aristokratičnega izročila, deloma po načelih svobodomiselnih vzgoj. Konsul Boston je bil tipičen Američan, vajen diplomatskih finih manir, redkobeseden, skoraj zadržan, a v občevanju veder in prijazen. Z njegovim osebno se je Lenčka le toliko stikala, kolikor je bilo to zahtevala njena dolžnost. Vendar je konzula občeval z njo enako vljudno kot z gosti, ki so prihajali zelo pogosto na obisk. Bil je mož pristne demokratične vzgoje. ==XI. Lenčka opazuje in doživlja prve izkušnje== Mlado konzulatovo služkinjo je čakalo pri gospodi marsikatero presenečenje. Ljubeznivo in naklonjeno občevanje milostljive gospe in posli z Lenčko ji je dajalo največ poguma, da je z zaupanjem gledala v bodočnost in se dokaj naglo vživela v domače razmere odličnega Amerikanca in hrvaške plemičnice. Že nekaj let je služila pri konzulu družinici kuharica Marta, rojakinja milostljive gospe. Blizu šest križev je že nosila Marta na plečih, pa je bila še vedno mladostno živahna in lahko zgovorna. Neomajno je vladala v svojem kuhinjskem kraljestvu v ponos in čast, da je od svojega dvajsetega leta prispevala visoki gospodi s svojo kuharsko umetnostjo k posladitvi življenja in ne pomni, da bi se bil kdo kaj pritožil, da si je po njeni zaslugi pokvaril želodec. Pred petnajstimi leti pa bi bila kmalu postala Marta žrtev svojega poklica. Tedaj je služila pri nekem madžarskem magnatu nekje v Banatu. Njen gospodar je bil navdušen rodoljub in je najraje cenil predvsem jedi, ki so prihajale iz madžarske narodne jedi. Prej pokončanju te madžarske kuhinje, ki so jo predstavljali Lenčki. Marta je morala jih bolnico, ker je v teh dneh jemala preganjala nevarno drevesno zadeljko. Trakulja je bila natančno štiri metre dolga. Marta si jo je bila vzela za spomin in jo je konzervirala v stekleni posodi, napolnjeni z apiritom. Ko sta se bili z Lenčko že do dobra spoznali, ji je Marta ob neki priliki pokazala to »relikvijo« in dejala: »Poglejte, Lenčka, kakšnega zmaja sem imela v sebi!« Razen te trakulje ni Marta nikdar rodila in je bila v šestdesetem letu starosti še vedno krepotna devica. Zastran verskih vaj je bila zelo natančna. Bila je članica devetih bratovščin in tirih kongregacij. Tako je zgledno skrbela za svojo dušo, gospod pa za njeno telo. »Veste, Lenčka,« je podučevala mlado služkinjo. »Veste, pri nas se veslah godé zelo čudne reči. Pregrešne reči. Naša gosposka dobiva pogosto goste. Ob takih prilikah imamo polne roke dela. Po deset, petnajst jih pride, danes in gospodje. Navadno se vrže take gostije pri nas zvečer. Sedem, včasih še več vrst jedi moram pripraviti. Ubogi Jacek, ki streže in nosi na mizo, je ves premočen od samega tekanja in nervoznosti. Res je, da dobi naslednje leto napitnino, zato pa mora vzdržati mestoma kapricam gostov. Bogato večerjo zalijejo gospa s šampanjcem. To je zelo draga pijača, Lenčka, ali ste jo že kdaj okusili?« »Še nikoli. Prvič čujem to besedo.« »Seveda, seveda,« se je smehljala Marta. »Pri vas doma ne pijejo šampanjca. To ni za vsakogar. Privlačiti mora le gosposka. Cel kmet ali delavec uživa šampanjca, bi ga najbrž gospa ne marala in bi ne bilo tudi nobene razlike med gosposko in preprostimi ljudmi. Zato pa je ta pijača tako draga, da si je navadni delavec ne more privoščiti,« je po svoje razlagala Marta. »Potemtakem je pri vas kaj veselo življenje?« se je očividnim zanimanjem opomnila Lenčka. »Veselo in preveselo. Ko jame nočna, šumeča pljuča gosposka in dame razgrevajo, postanejo naprej razposajeni, pozneje pa uganejo stvari, o katerih ti, rajši molčati… Lenčka, ali imate znanje s kakim moškim?« je nenadoma vprašala kuharica. Lenčka je osupnila, zardela in povesila oči. »Le zaupajte mi, Lenčka! Vam bom potem nekaj povedala!« je nekam nestrpno silila Marta. Lenčka je pokimala. Ni se sramovala svoje poštene ljubezni do Jožeta, dasi je bila to njena najgloblja skrivnost. »Ali vas je tisti moški že kdaj poljubil?« je dalje poizvedovala Marta. »Čemu vas to zanima?« se je čudila Lenčka. Marta je uvidela, da uhaja z vprašanji predaleč, zato je odnehala in rekla: »Vprašala sem vas pač zato, da bi ne bilo pohujšanja. Za neizkušeno dekletce ni to, kar sem vam nameravala povedati. Sicer pa: saj bi prej boste imeli morda sami priliko z lastnimi očmi videti več kot vam morem povedati jaz. Med našimi stalnimi gosti je tudi Conte Gondolatti, italijanski konzul. Prisrčen gospod z veliko plešo. Dasi je oženjen, vendar ima veliko nagne žene. Pa še veliko izbirčen ni, zlasti kadar je vinjen. Pije zelo rad in pa sladkorne jedi je neznansko. Šampanjec se ga napije in potem uganjajo drugi gostje burke z njim, čeprav je konzul. Zadnjič so ga bili nekaj zalili in se je odtrgal od družbe ter primotovil pomislite, k meni v kuhinjo. Popravil me je za obe roke, je preden sem se utegnila braniti, ter mi je jel z zapletajočim jezikom dopovedovati, da me ima rad, da je že dolgo zaljubljen vame, da hrepeni po meni itd. Pomislite, meni kaj takega pri tej starosti! Strašno sem bila užaljena, kar na jok mi je šlo. Vendar me je morala premagati, kajti bil je konzul in povrhu še pijan. Ni bil torej odgovoren za svoje početje. Skušala sem se da iznebiti, toda zaman. Pripravlja se je bil, da bi me objel in poljubil, tedaj sem se poslužila zvijače. Gospod Konte, milostljivi je tu!, sem vzkliknila. Hipoma je popustil roke in se obrnil proti vratom. Porabila sem ugodni trenutek in zbežala v svojo sobico. Nepopisno me je studil pijan veljak. Naslednji dan mi je prinesel sluga iz italijanskega konzulata veliko pismo. Konte se je opravičeval radi svojega nesrečnega vedenja prejšnji večer in je zatrjeval, da ni vedel, kaj dela. Naročil mi je, naj, molim, pismu je bilo priloženih 100 lir. Nisem marala tega denarja in sem ga kot drug dan nesla k Sv. Antonu za maše…« Lenčka je poslušala ponosno zgovorne Marte z jako mešanimi občutki. Njeno čisto, nepokvarjeno srce ni moglo doumeti, da bi bili tako imenitni in učeni ljudje, ki imajo brez dvoma odlično vzgojo, zmožni takih stvari kot je pripovedovala Marta. Globoko se je zamislila in molčala. Utomlknila je tudi Marta in z živahnimi očmi dobrotno motrila svojo mlado tovarišico. Na belo pleskanih stenah je enakomerno tiktakala ura budilka. »Kljub vsemu, Lenčka, pa človek lahko ostane pošten, tudi v takih okoliščinah. Me, ki si s trudom delom služiva svoj kruh, sva dolžni izvrševati to, kar nama nalagata gospod in gospa, nisva pa dolžni, da posnemali njihov način življenja.« »Nisva dolžni in tudi ne marava,« je nehoté dostavila Lenčka. »In če bi, postavim, tudi mogli živeti kot velika gospoda, ne bi smeli, ker je tak način življenja pregrešen in vodi v večno pogubo.« »O, in se nekaj!« je v nenadnem spoznanju povzela Lenčka. »Na čigav račun pa živi gospoda v takem razkošju? Kdo so ti ljudje, ki hodijo v frakih in cilindrih, v svili in baršunu?« Kdo so, ki se jim bleste na bledih, nežnih prstih dragulji, ki predstavljajo že sami zase premoženje? Kdo so, ki večerjajo o dvanajst najizbranijih jedi in ne nalivajo s šampanjcem? Tam zunaj ob vogalih ponosnih palač pa postajajo sirote in siromaki v raztrganih cunjah, ogoljeni, sestradani obrazi, trpljenjem v očeh, z obupom v duši. Po bolnišnicah leže žrtve dela z razmesarjenimi udi, s kakijo smrt v pljučih, zapuščeni, pozabljeni. Po tovarnah, rudnikih, v arsenalih, zunaj na deželi pa se stotisoče ljudi znoji in telesno peha za koščkom kruha, da preživi sebe in svoje. Delajo, znoje se in mučijo. Čemu? Da bi dandanes večerjali, se napili šampanjca in se vdali strastem poželenja? Ne! Zakaj take stvari morajo ostati očividno prihranjene gospodi. Delavce in kmete sta skromnejša, ker morata biti. Kako zelo bi morala biti gospoda hvaležna tistim, katerim jim tako zelo uživajo!« Lenčka je govorila kakor v nekem navdahnenju. Martinina preprosta, golo opisovanje načina življenja v aristokratskih družinah je vzbudilo v Lenčki naravni čut pravičnosti, zaznala je ogromno krivico, ki se godi enako pravni in enakosti vseh ljudi. Spomnila se je Jožeta, njegovega trdega dela, nesreče njegove in v njem je posebno vse tisto, ki jim je usoda zaznamovala roke z žulji. Dekle je bila seveda od tega, da bi razumela, čemu je take na svetu. Kakor brezno se je valjalo to vprašanje odprto, nerazvešljivo v njeni duši. Lenčkovo vsakdanje opravilo je bilo, da je morala hoditi na trg in v razne trgovine kupovati stvari, ki jih je potrebovala konzulatova kuhinja. Sprva jo je spremljala Marta, pozneje pa, ko se je Lenčka privadila, je opravljala sama. Poznala je že vse večje ulice, zlasti one, ki vodijo proti pristanišču. Saj so bile njene misli neprestano tam, kjer je bil Jože, ki se je okreval, dobil po prizadevanju Primca lažje delo. Med najživahnejšimi obmorskimi mesti v Evropi po pravici prištevajo Trst. V tistih časih, ko se je godila naša povest, je bilo to mesto v cvetočem razvoju. Najživahneje življenje je vrelo v pristaniščnem delu mesta, kjer so raztovarjali in natovarjali ogromne ladje, dovažali in razvažali blago na vse strani. V velikih pristaniških skladiščih, na kolodvoru ali tržaškim veletrgovcem. Vpitja in kričanja ni manjkalo. Na stotine različnih tipov se je gibalo na tlakovanem obrežju. Videti je bilo mišičaste orjake, ki so na globoko povrgnjenih hrbtih prenašali težke zaboje in vreče živeče v ustih ugasle konce cigare; pa tudi malomarno nepostane lumpen-proletarij, v oguljenih oblekah, raztrganih čevljih z rokami v hlačnih žepih. Ti so si rajši požvižgavali kakor znano bezniško popevko, nego, da bi prijeli za kako delo. Pa so pozorno prežali na priliko, kje bi se dalo priti do »poštenega zaslužka«, seveda brez vednosti policije… Splošen način življenja v Trstu državljanske je bil »fakinaža«. Vendar bi bila pestrost pristaniškega življenja brez te »fakinaže« močno okrnjena. Zato v Trstu in drugih pristaniščih nikoli ne manjka teh ljudi. Še zadnja leta pred svetovno vojno je bila gospodarska politika pokojne Avstrije za tem, da bi se razvil Trst v mogočeno trgovsko velemesto, odkoder bi bil urejen in nadzorovan promet po vsem Jadranskem morju. Trst kot gospodarsko najvažnejša obmorska točka na jugu monarhije bil hkrati močna straža proti Balkanu, kjer je imela ranjka Avstrija po aneksiji Bosne in Hercegovine še nadaljne okupacijske načrte. Te načrte pa je vojvodina Avstrije sicer sistematično, toda jako previdno, da bi zadržala pozornost balkanskih držav. Istočasno s formiranjem Trsta je Avstrija jela intenzivno skrbeti za povzdigo zanemarjene dalmatinske obale, ki je je bil dotlej baš radi njene zanemarjenosti z odprtim obalovanjem preziran tujski promet. Z izbruhom svetovne vojne pa so bili prekrižani računi Avstrije ob zadnjem. Po vojni je okupirala Trst Italija in si ga v rapalski pogodbi zagotovila zase. Namesto mednarodna luka je postal Trst monopol Italije. Posledica tega je, da je danes to mesto v popolnem zastoju, kot pristaniško mesto pa iz političnih razlogov in »patriotičnih« manir fašizma ne more imeti tistega gospodarskega pomena, ki mu je po naravi določen. Solnčnega dne se je bila Lenčka napotila k konzulatovima otrokoma na sprehod. Krenila je proti obali in nato dalje proti Servoli. Topel veter je dihal čez morsko gladino in v tisočih velikih kodrih vodne površine. V daljavi so plule male jadrnice kakor beli labodi, med njimi so orali morje parniki s kadečimi dimniki in z zategnjenim piskanjem javljali svoj prihod. Tiste dni je pripravljala prekomorska družba »Avstroamerikana« večji potniški transport za v Južno Ameriko. Okoli štiristo izseljencev je čakalo v Trstu pet dni na odhod parnika. Pomešali in v skupinah so prihajali v pristanišče spraševat, kdaj odpluje parnik. Na izmučenih obrazih jim je poznala nevolja in navajenost čakanja. Z nestrpnim hrepenenjem so uprli poglede tja preko širne morske ravni, kakor da bi jih onkraj te vodne pokrajine čakalo odrešenje. Bogve, s kolikimi žrtvami in težavami so si preskrbeli denar za daljno pot! Sedaj pa, namesto da bi nevarno ali ob času, kakor jim je bilo zagotovljeno, nadaljevali pot, morajo čakati v Trstu. To pregledovanje potnih listov, zdravstveni pregledi itd. traja že peti dan. Kdo ve, če odplujejo jutri, če ne šele pojutrišnjem? Kdor ima denar, lahko čaka. Čez dan se šeta po Trstu, zvečer pa leže v mehke pernice v hotelu. Toda tisti, ki so si bili vzeli hrano s seboj, da bi varčevali, morajo prenočevati v zbirkalnem azilu družbe, ali na oguljenem vrtu krog azila na prostem. Da, na prostem. Lenčka se je prepričala o tem. Videla je na lastne oči žalostno sliko siromašne izseljenske družine. Konzulova otroka, ki jima je bila Lenčka na manj oljubezni in pomoči cesti proti Škednju dovolila, da sta ob poti stiskala za cvetlicami, pila in smeje grloče se gačarji. Ko je ob svoji veselju sprehoda, sta se bila oddaljila od svoje varuhinje, vendar ju je imela Lenčka neprestano pred očmi. Sledila jima je proti gostemu oljčniku nasadu, ki raste tam okoli kot navadno grmovje. Nenadoma sta priletela otroka vsa prestrašena nazaj in se oklenila Lenčke. »Kaj se je zgodilo?« je zaskrbelo Lenčko. »Cigani!« je kratko povedal mali Bill in pokazal z drobno ročico proti oljkam. Dekletu je šlo na jok. »Ne bojta se! Pridnim otrokom ne store cigani nič žalega. Vidva sta pridna, zato pojdita brez strahu mimo njih!« Dasi so Lenčkine besede pregnale otrokoma največji strah, vendar sta se iz previdnosti krčevito držala Lenčkinih rok. V senci visokega črnega trna je počivalo troje ljudi: slabo oblečen moški s temno brado je ležal vzvrat, kapo je imel nizko na trebuhu, pod glavo pa si je bil podstavil ogromno culico. Poleg njega je sedela ženska in s skrbljenim glavnikom česala bujne lase, ki so ji kakor slap padale čez obličje. Radi tega Lenčka ni mogla videti njenega obraza. Pač pa je opazila, da je v neznankinem naročju nekaj žemelo. Nežna ročica se je bila izmuznila med gube bluze in nevede razgaljala več kot je bilo potrebno doječ materi. Ko je ženska skozi pramene razpletenih las opazila, da se bližajo vetelci, je naglo zajela lase v dlan in jih popravila nazaj, da so se ji vsuli po temenu. Z drugo roko si je hotela zapreti bluzo, radi česar se ji je otrok jokal. »Gospa!« je zaklicala ženska Lenčki na cesto. »Ali ste kaj čuli, kdaj odpluje veliki parnik v Ameriko?« »Ničesar vam ne morem povedati, ljuba žena!« je prijazno odvrnila Lenčka. Tukaj je govorila hrvaško narečje s slovenskim naglasom. Lenčka je postala radovedna. Zato je jela poizvedovati: »Od kod pa ste doma in kam ste namenjeni?« Tedaj se je dvignil mož in povedal: »Iz Bele Krajine smo doma, vi pa najbrž kje z Kranjskega, če prav sodim po govoru!« »Uganili ste. Gorenjka sem. V Trstu samo služim.« »Glejte, tako moramo vsi s trebuhom za kruhom, ker nas more preživljati domovina. Mi moramo v Ameriko.« »Čemu odhajate z ženo in otrokom?« »Ali naj greva brez njih? Brez doma smo. Imeli smo dom, toda prodali so nam ga upniki. Nisem zmogel očetovih dolgov, pa je prišla domačija na boben. Ostalo je jedva za pot v novi svet. Morda nam bo sreča onstran morja bolj mila. Hudo je iti z doma, ali če ga vzamemo, moramo iskati drugje zaselkovanje in poniževanje. Bolj privlačijo siromaku kot zavidajo bogatin bogastvo. Obračunal sem z domovino, dal sem ji, kar je terjala od mene. Uzalila me je, ker ni imela usmiljenja in potrpljenja z menoj. Tujec sem postal na rodnih tleh, domovina tujcev pa je tujina. Zato potujemo v tujino. Nihče ne bo potočil solze za nami, za nikomer ne bomo žalovali mi. S silo se je treba zatreti v srcu toplo misel na dom, kadar ga nima več. Zakaj misel na izgubljeno srečo te utegne samo ovirati pri iskanju nove sreče. Preteklost je pomanjkljivo jamstvo za bodočnost. Kar človek sproti ustvarja in pridobiva, s tem si zagotavlja bodočnost. Če danes ne bom delal, jutri ne bom jedel. Siromaki nimamo nobenih rezervnih zakladov, ki bi jih mogli črpati v brezdelju. Glejte, v teh žuljavih rokah je sreča moja in moje družine. Ni je resnice nad to resnico, pravica pa je pri Bogu. Ne bojim se tujine!« Preprost mož, ki ga je bilo kaljeno trpljenje, je govoril Lenčki trde besede, v katerih je Lenčka čutila vso neizprosnost življenja. Z vso silo se je dvignila v njej sočutje, da bi se bila od te bede, iz doma pregnanih družinic najrajši zakrila. Želela jim je srečno pot, ne napijo pomolila in se odpravila z otrokoma, ki sta postajala nemirna nazaj proti mestu. »Kaj pa govorila o ciganom?« je hotel vedeti s potom mali Bill. »Niso cigani, Bill. Ubogi ljudje so, ki morajo po svetu, da si zaslužijo kruh,« je poučila Lenčka konzulatova sina. »Čemu si morajo služiti kruh? Meni ga mora pa kar Marta dati, kadar sem lačen. In kave tudi, pa čokolade, piškotov, tort, kar hočem.« »Ti in tvoja sestrica sta srečnejša, ker imata bogatega očeta in dobro mamico, ki skrbita za vaju.« »Zakaj si govorila s tem možem, ki je tako trd in umazan?« »Bill, z vsakim človekom moramo biti prijazni. Vsakega spoštovati, samo če je pošten. Pred Bogom smo vsi enaki.« »Jaz nočem biti kakor je ta umazanec. Jaz sem konzulov. Tudi jaz bom konzul!« se je repenčila aristokratska kri. Lenčka ni hotela razumevati otroku več razlagati pojmov o socialnem sožitju bogatih in revnih, ker je uvidela, da vtepuje dečku docela nasprotne nazore. To pot se je Lenčka pozno popoldne vrnila z otrokoma domov. Milostljive ni bilo doma, ker se je bila z nekim mladim baronom odpeljala v avtomobilu nekam na Kras. ==XII. Ob morju== Ko je Jože Poznik zapustil bolnico, je šel proti obali in gledal kako se spuščajo žarki v morje po svoji poti ter se zopet v velikih lokih dvigajo. Opazoval je v daljavi gugajoče se jadrnice in čutile ter nehotel spominjal na domače zibel, ki je tam doma poleg koče pel. Te zibel na morju so mu zdelo bolj nevarne, kolikor jih vihar prevrača in jih pokoplje v hladni grob. »Ah kaj, tudi v zibelkah poleg koče joče jih veliko v revščini utone!« je poglasno dejal Jože sam pri sebi. Nato je je krenil proti trdil luki, da bi videl večje oceanske parnike, ki vozijo v Ameriko in s katerimi se je že več njegovih prijateljev odpeljalo v drugi boljši svet, kjer je velikopleta in vsega dovolj. Tudi Jože je hrepenel po tem, da bi se prepeljal tja, kjer je sreča doma. Upal je, da prihrani toliko denarja, da si kupi listek zase in za Lenčko. To je bil njegov trdni sklep, ki ga Lenčki še ni odkril in je hotel to storiti šele potem, ko bi imel dovolj denarja prihranjenega. Na pomolu proste luke se je Jože ustavil in ogledoval je prekooceanski parnik, ki so ga natovarjali. Veliki žerjavi so se igrali z zaboji, jih prijemali, dvigali in spuščali na pristaniški rob. Poslušal je rezka povelja, ki jih je na krovu stoječ častnik parnika delal. Od daleč je ugledal v uniformi oblečenega uradnika, ki je nesel v roki zavoj papirjev, za njim pa je stopalo par sto ljudi, moških in žensk, vsi so bili težko natovorjeni z velikimi kovčki. Bill so to izseljenci, ki so se pomikali proti parniku. Tik mimo njega je šla Lenčka z otrokoma v naročju in z veliko težko culo na desni rami. Poslušal je njih govorico in slišal je dolenjsko narečje, hrvaško in poljsko govorico. Vsi ti so se vkrcali na parnik »Marta Washington.« »Revni ljudje so to, vsi ti gredo v boljši svet, za kruhom, ker ga jim domovina ne da dovolj,« tako je Jože mrmral sam pri sebi. Lenčka ni vedela, da je Jože že zapustil bolnico; bila je sobota in drugi dan v nedeljo ga je nameravala obiskati. Z obema otrokoma je šla na sprehod po pomolu proti prosti luki. Živahno se je z otrokoma razgovarjala in ni opazila Jožeta, ki je stopil zad za velik zaboj, ki je stal tik njega. Opazoval jo je od daleč in še nikoli se mu ni zdela tako ljubka kakor danes. Vznemirjen je bil in drhtel od radosti. »Kaj bo neki rekla, ko me uzre?« je Jože tiho dejal. Ko je bila le še par korakov oddaljena od njega, je stopil pred njo. Ko ga Lenčka uzre, za hip ostrmi, nato pa skoči proti njemu in mu stisne zdravo roko. »Kaj ti tukaj? Ali so te že izpustili iz bolnice?« »Kakor vidiš, da, in pravkar sem se mislil odpeljati v Ameriko sedaj pa, ko si ti prišla, bom se pa še malo zadržal,« se je pošalil Jože. »No, pa bi se odpeljal tako daleč od mene?« ga Lenčka nagajivo vpraša. »Najbrž ne, skoro gotovo pa se bova peljala skupaj,« ji Jože odvrne. »To bi bilo predaleč od doma, od domovine. In mati?« »Ah, Lenčka, mi delavci nimamo domovine; kamor nas pelje pot do kruha, tam je naša domovina, tam naš dom. In tam bova tudi lažje podpirala tvojo mater!« O tem bosta še govorila, lahko je mogoče, da si tudi tu ustanovita svoje ognjišče; mu smehljaje odgovori Lenčka. Otroka sta postala nestrpna in Lenčka se je morala vrniti od Jožeta. Vsa srečna je bila, ko je videla, da je Jože tako pogumen in da se mu je zdravje dobro. Nikoli ga še ni tako vzljubila kakor takrat. Jože je bil osem dni doma, potem pa je šel zopet na delo. Pri delu je Jože kmalu pozabil Lenčkine besede, ki ga je prosila, naj bo pri delu bolj previden in naj pazi, da se mu ne pripeti zopet kaka nesreča. Uporabljal je pri svojem delu vso svojo moč in spretnost. Prime je vse to videl in tudi drugi so mu to priznali. Kmalu je postal Jože predelavec in imel je svojo skupino, za katero je prevzemal akordna dela, ki so se izvrševala pod njegovim nadzorstvom. Jože je dobival sedaj tudi večjo plačo. Verčeval je, le kadar je bila Lenčka prosta, je šel z njo na sprehod, drugače pa je bil doma in čital kako knjigo. Vsa dela, ki so mu bila poverjena, je točno izvrševal, vendar pa je dostikrat prišel v nasprotje z uradniki. Včasih, kadar je prevzemal akordna dela, se je potegoval za svoje ljudi, da so bolje zaslužili in bil zaradi tega tudi pri delavcih zelo priljubljen. Ladjedelnice so bile vedno bolj zaposlene. Avstrijsko vojno ministrstvo je naročalo več in več torpedov in drugih parnikov. Ladjedelnice niso mogle zadostiti naročilom. Uprava ladjedelnice se je posluževala raznih trikov, da je imela čimveč dobička. Od ravnateljstva so se uprizarjale delavske stavke na tako umetničen način, da delavstvo samo ni vedelo, zakaj da je pravzaprav stavkalo. Nasprotno pa je ravnateljstvo poročalo ministrstvu, da delavci nočejo delati in da mora ravnateljstvo do tedaj da detem zvišati delavske mezde. Jože se je živo zanimal za vse to podjetniško politiko napram delavstvu in iskal je stike z ljudmi, da bi zadevo spravil v javnost. Jožetu se je to posrečilo in res je našel politike, ki so zadevo spravili pred avstrijski parlament v obliki interpelacije. Ravnateljstvo se je čudilo, kaj da je bil oni izdajalec, ki je vse to odkril in s tem javnost obvestil. ==XIII. Alfredo Baselli== Ni dolgo trajalo, ko si je bilo ravnateljstvo na jasnem, da je treba obrniti pozornost na tipkarico Alfredo Baselli in na delovodjo Jožeta Poznika in začelo oba zasledovati. Tipkarica Alfreda Baselli je bila zelo inteligentno dekle, prepojeno je bila skoz in skoz s socialističnim duhom. Jožetu se je imponiral, njegov neustrašen temperament je dostikrat občudovala in mu je konečno vse špekulacijske zadeve, tičoč se delavstva, od strani ravnateljstva izdajala. Ko ji je nekoč dal generalni ravnatelj koncept poročila na vojno ministrstvo, v katerem je poročal, da mora delavec plačevati po 12 kron dnevno in da vsled naraščajočih delavskih plač ne more držati obveznosti pogodb z ministrstvom na Dunaju ter prosi za storniiranje naročil torpedov in s tem izsilil od ministrstva večje vsote, je Alfreda napravila mesto dveh tri kopije in si eno pridržala. Jože je večkrat po delu čakal na Alfredo; v parku sv. Andreja sta se shajala in kadar je imela kaj novega poročati, je šla vselej skozi park, kjer sta se dobila. Tako sta tudi ta dan prišla skupaj. Ko je Alfreda zapustila pisarno in hitela proti parku, jo je Jože že od daleč opazil in tako si je mislil: »No, danes pa ima gotovo kaj novega, ker se ji tako mudi!« »Dober večer, pozdravljena gospa Alfreda! Danes ste pa nekam urnih nog, gotovo imate kaj novega?« pravi Jože. »Da, danes sem vam prinesla kopijo poročila, ki je šlo na Dunaj in ki je dokaz perfidno. Pomislite, ta kapitalistična drznost! Tu vam poročajo, da morajo delavce plačevati po 12 kron na dan in vsled naraščajočih mez morajo prositi za storniiranje naročil nadaljnjih torpedov. Ravnateljstvo pa dobro ve, da ne pride do preklica naročil, temveč da se vsota zviša. Le pomislite to, v resnici so delavske plače, kakor sami veste, od 5—7 kron, ne pa 12 kron, kakor ti poročajo.« »Silna drznost je to, kar počnejo kapitalizem,« je pritrdil Jože. »Da, na račun delavstva si kopičijo svoje bogastvo, ne da bi se zadovoljili samo s tem, da proletariat gara zanje, temveč ga še posebej sleparji.« »Prepiš tega pošljem na Dunaj, da bodo ministri vojne interpelirali.« »Da, da in treba mu je tudi listo resničnih delavskih plač poslati, da na ta način spravimo vse sleparijo na dan.« »Imate prav, tako bom tudi naredil,« ji pravi Jože. Alfreda se od Jožeta poslovi in pravi: »Pozdravite mi Primca in njegovo ženo, če bom imela v nedeljo čas, pridem k njima.« »Hvala vam, na svidenje v nedeljo!« Alfreda in Jože se nista od četrtka do nedelje nič več videla. V soboto ob dvanajsti uri prilati ves zasopljen generalni ravnatelj v pisarno. Niti na pozdrave uradnikov v uradnice se ni oziral. Kakor običajno, šel je v svojo sobo in po hišnem telefonu poklical tajnika. Ko ta vstopi, mu naroči: »Skličite mi takoj upravni svet na sejo, ki se vrši danes ob šesti uri.« »To je nemogoče, gospod generalni ravnatelj, ker gospodje niso tu.« »Porabite ves aparat, da pridejo čimprej skupaj!« mu veli generalni ravnatelj, ki je nervozno hodil sem in tja po njegovi sobi. Tajnik se prikloni in odide v pisarno, napiše koncept in pokliče Alfredo k sebi in ji pravi: »To mi takoj napišite in nujno razpošljite. Gospod grof Barnelli in vladni svetnik Cingrilli se nahajata na Dunaju, pošljite jima vabila ekspresno in skušajte dobiti telefonsko zvezo z njima ter jih povabiti na sejo.« Uradniki so opazili vso to nervoznost in so se vprašali drug drugega, kaj neki se je moralo zgoditi. Alfreda, ki je slutila, za kaj da gre, se je pa vse kaj vedla, kakor da bi za njo bila to deveta briga. Takoj drugi dan po seji upravnega sveta je bilo ravnateljstvu na jasnem od kod izhajajo vse ta pojasnila vojnemu ministrstvu. V ponedeljek dopoldne sta bila poklicana Alfreda in Jože Poznik k ravnateljstvu. Na mizi je bila pripravljena za vsakega trimesečna plača v naprej in pa spričevala. Ravnatelj je ravnatelj iz vsakega posebej poklical k sebi in v kratkih besedah tudi odslovil: »Ravnateljstvo na vašo službo ne reflektira več, tu imate plačo v naprej za odpovedni rok.« Jože in Alfreda sta vedela, da je vsako zagovarjanje in vprašanje odveč ter tudi ni eden na drugega reagiral. Alfreda, ki je bila prva v pisarni, je Jožeta čakala na cesti. Nikoli še ni bil Jože tako potrt kakor takrat. Ni mu bilo zanj, temveč za Alfredo mu je bilo. Ves plah se je Jože približal Alfredi, ona pa je pa tako opazila in predno ste kaj rekli, pravi: »Potrt ste, gospod Poznik, ni iz tega delajte skrbi, mladi človek ste, polno življenja in agilnosti vam je prirejeno, lahko boste prišli do kruha.« Ves obupan je Jože poslušal Alfredine besede in ji plaho rekel: »Za vas mi je, gosposka, ne zame, jaz imam še tak svoj načrt.« »Tudi jaz ga imam, davno že nameravam, da grem v Ameriko, strica imam tam, večkrat mi je že pisal, naj pridem k njemu.« Začudeno je Jože poslušal Alfredo, zrli je naravnost v oči, plahost mu je pa izginila z obraza in komaj so mu besede na pol glasno zdrknile iz ust: »To naključje!« »Zakaj naključje?« je dostavila Alfreda. »Gojim že dalj časa to misel, da bi šel v Ameriko. Kakor veste, sem zaročen in prav radi tega hočem iti v Ameriko, da si tam, kolikor mogoče nekaj prihranim in ustanovim svoj dom.« »Vse je mogoče, lahko da imate srečo. Moj stric je tam točene v Pittsburghu v železni tovarni, mislim, da so železarne. Imel je nekaj let nazaj časa je študiral kemijo, zdaj pa mu prav dobro gre. Mene vedno vabil, naj pridem k njemu. In tako sem sedaj našla priliko, da se popeljem čez lužo. No, mogoče je, da se skupaj peljeva?« »Vse je lahko, če prehitro ne odidete, jaz imam še nekaj dni opraviti tu, potem pa se odpeljem. Najbrž tudi moja zaročenka.« »To bi bilo prav, da bi se peljali skupaj. Čez osem dni odpluje parnik »Marta Washington«, tam se lahko odpeljemo, do tedaj pa uredimo naše zadeve tu.« Tako je Alfreda Jožeta prepričevala. Jože je bil ves vesel za to, da se pelje skupaj z Alfredo. Njen pogum je le občudoval in Alfredo visoko cenil. Poslovila sta se, prej pa se domenila, da se drugi dan snideta pri Primečevih. ==XIV. V Ameriko!== Jože si iz tega, da je izgubil službo, ni ničesar storil, tudi Lenčki ni nič omenil. Imel je svoj načrt že davno skoval. Takoj prve dni, ko je bil brez dela, je popravil skupaj svoje stvari in si vse potrebno preskrbel, da se odpelje čez veliko lužo; predno pa to stori, je hotel z Lenčko govoriti, da ne bi o njem kaj slabega mislila. Krasen dan: na nebu ni bilo niti oblačka, nebo je bilo, kakor da bi se nikdar ne grešilo, niti se strele na zemljo poslalo, nikoli še toliko cvetju pomislilo, nikoli še hudournikov zakrivilo. Morje je bilo brez najmanjšega valčka, le večerni zrak se je zrcalil v njem. Tu pa tam se je videlo srebrne trake na morju, ki so jih pletli vijaki parnikov, prihajajoč v pristanišče. Jože je sedel na bregu v parku sv. Andreja in čakal na Lenčko, ki je imela priti ob treh popoldan. Lenčka je nekoliko zakasnila kakor sta se zmenila. Medtem, ko je Jože opazoval vso to krasoto morske narave in bil zatopljen v ugibanje njegovega bodočega življenja, ga je Lenčka vsa zasopljena prijela za roko in mu dejala: »V kaj si tako zatopljen, kaj neki ugibaš?« Jože se ozre na njo in ji pravi: »Kaj pa tako hitro hodiš, da si vsa potna. No, kaj mi boš povedala?« »Veliko ti imam povedati; svojo službo bom zapustila, moram jo zapustiti.« Zadnje besede je Lenčka povdarila z nekako skrbjo in Jože je to takoj opazil in ji rekel: »No, pa kaj zato, s tem se najine graščine še niso podrle in sedaj, ko imava oba čas, bova itak moze sestavila.« »Ah, Jože, ti se vedno šališ, mene pa vendar skrbi,« mu reče Lenčka. »Kaj te bo skrbelo, mene pa prav nič ne skrbi, niti to ne. Če sem brez dela. Kaj pa je bilo takega, da moraš iti iz službe?« »Konzul je odpotoval in gre v Ameriko, mene pa ne vzame na potovanje, da bi šla z njimi. Le pomisli, kako naj to storim, ko vendar od tebe ne grem nikamor!« Pri teh besedah sta zdrknila po njenih licih dve debeli solzi, kakor da bi padla dva bisera na tla. Jože napravi resen obraz in ji pravi: »Torej, ako brez mene res nikamor ne greš, tedaj ostani pri konzulu v službi in se pelji z njimi v Ameriko, ker jaz tudi pojdem tja.« »Kako? Kaj nameravaš? Vidiš, ti se zopet šališ!« Lenčki so se ponovno utrnile dve debeli solzi. Jože je videl, da jo muči. »Glej, jaz sem že vse preskrbel, da greva v Ameriko; imam že vse pripravljeno, denar za vozne listke zate in zame, če pa ti ostaneš pri konzulu, tedaj kupim samo en vozni listek.« Lenčkino obraz se je jasnil in sama ni vedela, kako so njene ustnice prišle na Jožetove, le nekaj gorkega je čutila po vsem telesu, čutila je, kakor da bi ji padel kamen od srca. Oči je imela uprte v Jožetove in videla je, da ji hoče Jože še nekaj povedati. Bila je tiha, čez nekaj časa pa mu pravi: »Jože, kakor boš ti rekel, tako bom naredila!« »Da, odločil sem se, da grem za kruhom. Kjer bo boljši kruh, tam ostanem. Preverjen sem, da v Ameriki večje kose režejo in radi tega greva tja. Predno pa greva, te pa hočem poročiti, da prideva tja kot mož in žena; to se pravi, da tebi prav.« Pri teh besedah je Jože ljubeznivo pogledal. »Napravi, kakor veš, jaz sem le srečna, če sem pri tebi!« Zmračilo se je že, lahek, hladni val je zbudil Lenčko in Jožeta iz kramljanja, tedaj sta vstala, sedla še del poljuba, in nato sta šla proti Lenčkinemu domu, tam sta se poslovila do drugega dne, ko sta zopet prišla skupaj in šla k Primeu. Jože je Primeu svoj načrt že prej razložil. Primečeva je bila vesela, ko je zagledala Lenčko in ji dejala: »No, Lenčka v nedeljo imamo občet, kaj ne?« »Povsem ste me iznenadili. Ta je prav dobra, da drugi prej veste, kdaj se poročim kakor jaz kot nevesta,« je Lenčka nekam prav zadovoljno dejala. Primec in Jože so se smejali, niti niso opazili, da so se vrata odprla in že je stala tu Alfreda in jima rekla: »Dobro voljo ste, to me veseli, kaj imate?« »Dobrodošla, prijateljica!« je Lenčka za roko pozdravila. »Pozdravljena, Lenčka, kaj je novega? Reči te, da vas mora vsak kupiti, tako zlasti!« »Saj so me ravnokar zabranili, ravno sedaj so mi povedali, da bo v nedeljo moja svatba in jaz kot nevesta sem prav sedaj izvedela za to, pomislite!« »Zato ste tako vesela, to je prav Lenčka!« Alfredo so povabili k mizi in se nato razgovarjali o vsem, kar je prišlo posled. Potem pa so se pogovorili, kako in kaj, da vse krenemo za prihodnje nedelje. Lenčka je bila vesela, le neka skrb se je hotela plaziti krog nje, sama pa ni vedela, od kod prihaja. Bolj, ko se je hotela znebiti vsake skrbi, tembolj se je morala neka megla krog nje gostila. Tako je je nenadoma zamislila. Vsi štirje so to opazili in najprej, da nekaj premišljuje. »No, Lenčka, kaj premišljuješ?« jo vpraša Primečeva. »Saj res, nekam se je zamaknila,« vpade Alfreda. »Sama prav ne vem, skrbi me, kaj vse še doživiva,« je Lenčka rekla. »Mogoče se premišljuješ, da bi Jožeta vzela za moža?« je rekel Primec. »To ne. Ta sklep je že davno narejen in o tem govoriti ni bilo odveč. Skrbi me za Jožeta, kaj bo počel, ko pride v Ameriko.« »Kaj bo počel? Kaj pa sem delal tu? Grem za kruhom, za boljšim kruhom, kakor gredo drugi — tako jaz. Upam, da naju tam sreča čaka, sreča večja kot tu. Ko bova pa toliko prihranila, se vrneva v domovino, na Gorenjsko, prevzameva materino hišo, poplačava dolgove in imela bova svoj dom,« ji je Jože dejal z neko dobro voljo. Lenčki, ko je slišala besede »svoj dom«, je takoj odleglo, postala je vesela in mu rekla: »Bog te naj usliši!« Drugo soboto se je konzul s svojo družino odpravljal za tri dni v Benetke. Stara kuharica in Lenčka sta bili sami doma, kar je prišlo Lenčki ravno prav, da se je lahko nemoteno pripravljala na poroko. »K dežju se pripravljata in jutri bo skoro gotovo odpeljalo,« je rekla Lenčka kuharici. »To je dobro znamenje, če dejujeta, kadar se gre v poroki, taki ljudje imajo srečo,« je modrovala stara Marta. »Mislite?« ji pravi Lenčka in se ji nasmehne. »Da, da! Sedaj pa Lenčka obleci novo obleko, da vidim, kako ti pristaja.« Ko se je Lenčka oblekla, jo je stara Marta, izkušena o teh stvareh, ogledala in ji gube na obleki skrbno popravljala. Hodila je krog nje, kakor da bi imela lastno hčerko pred seboj. »Lenčka, sedaj morava pa le lase urediti!« »Zakaj naj uredim lase, zjutraj jih spletem kakor to vsak dan naredim,« ji pravi Lenčka. »Ne, ne navidi jih bova!« »Tega pa že ne, da bi jaz svoje lase pustila z vročimi kleščami žgati, tega pa se ne!« je Lenčka odločno odgovorila. »Pa vendar Lenčka, vse tako delajo in k poroki se tudi vsak dan ne gre!« »In če tudi vse tako delajo, ni nikjer zapisano, da moram tudi jaz! Pa tudi ne bi bilo gaš takega po volji!« »Oh, kakšna si, saj vendar gre k poroki!« ji reče stara devica Marta, poleg tega pa je mislila na onega kovačnika, ki sta se pred tremi leti ljubila in ki jo je radi starinstva pustil na cedilu. Ko je bila Lenčka oblečena v poročno obleko, ki sicer ni bila razkošna, katera pa ji je kljub temu tako pristajala, da je zgledala kakor sveže utrgana vrtnica. Drugi dan je rosilo, solnce je proti deseti uri dopoldan raztrgalo megleno tenčico in solnčni žarki so se napajali po naravi, po morju pa so pometli vse do zadnje meglice. Zrak je bil čist, na morju se je videlo daleč. Parniki so se videli v daljavi kakor orehove lupine. Primec in Jože sta vse to opazovala skozi okno Primečeva stanovanja. »Deset je ura, bosta morala iti,« jima pravi Primečeva. »Da, da, morava se peljati še po družico,« je rekel Primec Jožetu. Ko sta hotela oditi, jima Primec ustavi pri vratih in prime Jožeta za roko. »Vobilo sreče, Jože, bodita srečna! Ljubezen v zakonu je najpridnejši česar, ki krepi življenjsko pot možu in ženi! To je prava vez! Vez s cerkveno toljo je le formalnost današnjega družabnega reda. Prava vez pa je v srcu dveh, ki sta sklenila, da se podata skupaj na življenjsko pot in ki hočeta vse bridkosti in vse veselja deliti!« Tako je Primečeva blagoslovila Jožeta predno je odšel k poroki. Na Jožeta so besede Primečeve napravile silen vtis in komaj je spravil iz ust besede: »Hvala lepa, gospa!« ==XV. Svatba== Nato sta odšla v cerkev. Pred cerkvijo Sv. Antona sta vzela izvozčka, ki jih je peljal do Alfreda. Ko sta prišla k Alfredi, je ta bila že oblečena za poroko, bila je v beli obleki, ki ji je jako pristajala k zagorelemu licu in njenim temnim lasem. Alfreda je bila sloko in gibčno dekle, silno zgovorna in lepih manir. Znala pa se je prilagoditi vsakemu človeku, bodisi prenapeti gospodi, pa tudi navadnemu delavcu. Ko sta Primec in Jože vstopila, ni čakala Prime Alfredinih besed, temveč je povedal, po kaj sta prišla: »Dober dan, Alfreda! Prišla sva, če bi hotel iti pomagat, da danes zvezemo Jožeta in Lenčko!« »O to pa prav rada, sicer pa kakor vidita, sem že pripravljena na to, vendar pa vaju prosim, da malo sedeta in se okrepčata, da bo bolje držalo.« Alfreda je smehljaje obema ponudila sedeže. Marta se je ves dopoldan sukala krog Lenčke. Sedaj ni bilo to prav, sedaj zopet drugo ne. Lenčka je postala že nestrpna in komaj je čakala, da že enkrat oddide. Marta pa je vedno kaj našla, kar ji ni bilo po volji. Nenkrat se odpro vrata in Prime in Jože sta vstopila. Stara Marta ju je sprejela, Lenčka pa se je zadnji skrivala. »Kaj pa želita, čedna gospoda?« je vprašala Marta. Prime jo je takoj razumel in ji odgovoril: »Golobico imate tu, naša je!« »Ali jo morda tale,« pokaže Marta na Lenčko. »Da, ta je naša in vzamemo jo!« je rekel Prime. »Če boste pazili na njo, da vam ne uide, tedaj vam jo damo, obljubiti morate!« »Pazili bomo in radi jo bomo imeli!« Marta prime Lenčko za roko in jo izroči Primeu. Ko so prišli na ulico do voza, sede Prime poleg Lenčke, Joža pa zraven Alfrede. Prime se obrne proti Lenčki in ji smeje pravi: »Lenčka, škoda, da nisem jaz ženim, najlepšo ženo bi imel!« Lenčka je po teh besedah zardela, da je izgledala kakor cvetoč rdeč nagelj na gorenjskih oknih. Poročne formalnosti so hitro izvršili v cerkvi sv. Antona. Lenčki in Jožetu so se s tem dolgo gojene želje izpolnile, oba sta se čutila srečna. Od poroke so se peljali na Primečevo stanovanje. Primečeva jima je prišla naproti in jima voščila obilo sreče, nato pa jih povabila, naj sedejo za pogrnjeno mizo. Alfreda in Prime sta bila polna humorja, tudi Jože je bil vesel. Lenčka pa se v svoji notranjosti ni mogla načuditi tej gostoljubnosti, mislila si je, da bo s cerkveno formalnostjo že vse narejeno, kar sili k njeni poroki. Primečeva pa je šla medtem ven in precej časa je ni bilo nazaj. Lenčka se je to čudno zdelo in je sčasoma postala nemirna. Jožeta je parkrat vprašala, kam je šla gospa, pa ni dobila nikoli pravega odgovora. Nenkrat se odpro vrata in Primečeva vstopi notri, pogledala je svojega moža in pa Alfredo. Oba sta jo takoj razumela. Alfreda, ki je s Primecem vstala izza mize, de na to: »Odideva, kaj ne?« »Da, da, kar gremo,« je rekla Primečeva. Vsi so vstali, le Lenčka je bila zadnja. Ona ni vedela kam, da nameravajo iti, zato je vprašala Alfredo: »Kam pa gremo sedaj?« »Na očet vinar!« ji smeje odgovori Alfreda. Zunaj je čakal voz in gostje sedejo na voz, izvozček pa je pognal. Lenčka ni vedela, kam se peljejo, pa tudi ni hotela vprašati. Voz je oddrdral proti raju in zavil nato nad cerkvijo ter se ustavil pred Boletovo gostilno, pred katero jih je čakal dokaj brhki fant s harmoniko, ki se je takoj zaigral koračnico in šel pred njimi v sobo, v kateri je bila pogrnjena miza za svate. Ko so vsi svati Lenčki in Jožetu čestitali, so se na to usedli krog mize. Lenčka se je pravzaprav šele zdaj zavedela, da je to njena ohcet. Srce ji je jelo utripati, postala je izredno vesela. Sedaj se je štela med najbolj srečne ljudi na svetu. Ni se pa mogla otresti neke skrbi, ki jo je večkrat pobožala okrog srca. Ko pa je njene svatbe bolj in bolj gledala, je spoznala, da sedi med samimi domačimi znanci. V harmonikarju je spoznala Slamarjeva Franceta, ki je še pred leti odšel iz njene rodne vasi Kovora. Ko je ta opazil, da ga je Lenčka spoznala, ji pravi: »No, Lenčka, ali si kdaj mislila, da se na tvoji ohceti srečava!« »Ne, tega pa nisem nikoli mislila,« je Lenčka pripomnila. Slamar pa je nato raztegnil meh in pričel igrati. Jože vstane, prime Lenčko in če tudi sta se že dalj časa poznala in ljubila, sta se privkrat zasukala. Lenčki je bilo kakor, da bi jo veter nesel naokrog, tega sploh ni vedela, da zna Jože tako plesati. Slamar pa je vlekel harmoniko in zraven pel: »Le vrti jo, vrti, zato si jo vzel, ženko imaš zato in bodi vesel! Nevesta zlomi si danes svoje venčice, otročci jo pridejo, dvakrat po šest…« »Oho,« se oglasi Lenčka med plesom. Jože pritisne Lenčko še bolj na svoje prsi in se hitreje jo je zavrtel. Primečeva pravi svojemu možu: »Zal par, kaj ne?« »Kakor bi jih zbral,« ji odgovori Prime, ki je nato vstal in odšel. Primea dolgo ni bilo nazaj. Lenčka je to opazila in naposled Primečevo vprašala: »Kje je vaš mož, da ga ni tako dolgo nazaj?« »Bo že prišel, ima še kje kak opravek!« ji Primečeva smeje odgovori. Komaj pa je to povedala, so vrata odprla in Prime pripelje za roko konzulatovo kuharico Marto, ki je bila tako naličana, kakršne Lenčka še ni videla nikoli. Ko jih Slamar uzre, potegne svoj meh in zaigra staro polko. Prime pa Marto zavrti, gostje so pa ploskali. Lenčka se je čudila, ko je bilo vse tako lepo organizirano. Marta se nato vsede poleg Lenčke in jo poljubi kakor otroka. Nato pa ji je pritekla pripovedovati, da se konzul zvečer odpelje in da gre tudi ona z njim v Ameriko. Če tudi je bila Lenčka vsa radostna, jo je ta novica iznenadila in počela jo je skrbeti, bojše objemati. Ni pa hotela tega nikomur pokazati. Svatje so vsi postali zdane volje in vrsti so se par za parom do polnoči, opolnoči pa so Lenčki sneli venec z glave. Bilo je uro odmora in nato je harmonika zopet zapela in nehali, ko so solnčni žarki že božali morsko gladino… Drugi dan zvečer je prišel Jože k Lenčki, našel jo je vso objokano. »Kaj ti je vendar? Ali si žalostna, ker si me poročila?« jo Jože prijazno vpraša. »Oh, to ne, srečna sem, da si moj mož,« in ga je poljubila. »Vendar, pomisli, ločiti se morava, oditi, takoj jutri se morava ločiti. Pomisli, naj se peljeva čez Francesko in tam v nekem pristanišču se vkrcava na parnik, tako da se ne moreva skupaj peljati.« »To vendar ni taka nesreča. V Ameriko se peljejo in jaz se tudi peljem. V Ameriki pa bova prišla skupaj,« jo je tolažil Jože. »Amerika je velika.« »Ravno zato, ker je velika, bo tudi za naju prostora tam. Za teh par dni, ko se peljemo po morju, se ne moreva biti skupaj, morava pa potrpeti, tem slabše bodo najine urice potem, ko prideva skupaj!« Tako je Jože tolažil svojo mlado ženo, posuši jo je s poljubi in Lenčko je dejstvo vrnila. Drugi dan je Jože obiskal Alfredo. Povedal ji je, da se pelje čez Francesko in pristanišče Cherbourg in je tudi njo povabil, naj se pelje po tej liniji. Alfreda pa mu je pojasnila, da ji je zelo žal in da tega ne more storiti, ker ima že listek od Avstro-amerikane in da se pelje s parnikom »Marta Washington«. ==XVI. Potovanje== Silno neljuba je bila Jožetu ta novica, pa kaj je hotel storiti. Hotel je biti blizu svoje žene, saj jo je vroče ljubil, ljubil čez vse na svetu. Prepričan pa je bil, da ga tudi Lenčka ljubi, dasve. Poslovil se je bil od Alfrede. Poslovila sta se kot dobra prijatelja, oba z upanjem, da se kmalu vidita v Ameriki. Ko je Jože od Alfrede odšel, je krenil naravnost proti glavnemu trgu, kjer se je nahajala pisarna francoske proge. Uradnik mu pojasni, da se mora takoj odpeljati, če hoče priti do nedelje v Cherbourg, ker odpluje parnik »Olimp« iz pristanišča Cherbourg v nedeljo ob deveti uri dopoldan. Jože si je vzel listek pri omenjeni družbi in se je šel isto noč odpeljat. Sedel je služajno celo noč sam v kupeju in kar ni dremal od utrujenosti, je pa premišljeval o svoji ženitvi. Bolj pa, ko je o tem premišljeval, bolj si je sam sebi očital, da nekaj ni storil pravilnega. Očital si je, da se je poročil svojo izvoljenko, ne da bi ji poprej preskrbel ognjišče in bivališče. »To ni možato!« tako je sam sebi rekel. S to mislijo se je ves čas ukvarjal. Zdelo se mu je, kakor da bi ptico, ki je na vrtu veselo vrgolela, ujel in jo imel zaprto v tesni kletki. Trudil se je, da bi se sam s seboj sprijaznil, pa mu ni uspelo. Ves potrt je postal. Niti dobro se ni zavedel, kdaj so ga slovesno pozdravile praznično oblečene, s srebrom pokrite Karavanke, ko se je peljal mimo njih. Niti ni slišal dobrih mater kraljic Karavank, ki so čaku Triglavu šepetaje pripovedovale, da jih brez slovesa zapušča ob tolikih sinovih tudi pridni Jože, ki je v njih vznožju zagledal luč sveta. Zadnji blagoslov so mu dale, ko se je pripeljal v Beljak, blagoslov, ki se je glasil: »Zdrastvuj! Sreča te naj spremlja in ne pozabi na nas!« Na beljaškem kolodvoru je Jožeta klic »Vsi izstopiti!« prebudil iz njegovega premišljevanja. Hitro je izstopil in šel je proti čakalnici. »Kam se peljete?« ga vpraša vratar. »V Ameriko!« odgovori Jože. »Kar tje k onim na desno v kot, tam so Amerikanci,« mu veli vratar. Jože se približa gruči kakih štiridesetih, bili so možki, ženske in tudi nekaj otrok vmes. Jože postavi svoj kovček k drugim. Čudno se mu zdi, naposled so ga jeli nekaj spraševati pa jih ni razumel, bili so sami Poljaki. Slabotni, če tudi še mlajši ljudje. Iz dveh besed komaj skoval enega Jožeta. Iz kota se mu je bližal mož, nekoliko močnejši, nekako petinštirideset let star človek, ki se je vedno bolj rinil proti Jožetu in se je naposled do njega in ga plaho vpraša: »Kam pa, kam?« »V Ameriko!« mu odgovori Jože. »No, sedaj sva vsaj dva Slovenca skupaj!« »Od kod pa si?« ga vpraša Jože. »Iz Gorenjske vasi pri Ribnici, če veš, kje je to.« »Vem, na Dolenjskem. Kaj te je napotilo v Ameriko?« ga vpraša Jože radovedno in obenem nekoliko ujetneža. »Hm, kaj me je napotilo? Saj veš, revščina! Pa, če hočeš, ti to podrobno povem. Imam v Gorenji vasi malo posestvo. Moj oče je rad nekega pota, ki pelje mimo vrta, tožil s sosedom. Pravda je tekla dolgo časa: Basenan, ki ga je pri tem podpiral tudi župnik, je — kakor mi je mati pripovedovala — pokrivem prisegel in je pravdo dobil. Moj oče je od samega gneva nato čez eno leto umrl. Takrat sem imel jaz dvanajst let. Nato sem dobil varuha, ki pa je pustil od hiše domačega vse prodati, vozove in druge potrebne stvari. Trdil je vedno, da je fant še mlad in da se bo dolgo ne bo treba robilo. Potem je dolg na posestvu vedno bolj rasel. Lahko leto sem se oženil, videl pa sem, da mi z malo doto svoje žene ni bilo mogoče iz dolgov zlezti, pa če bi še tako garal, ne! Tedaj pa sem sklenil, da grem v Ameriko, da mogoče tam zaslužim in prihranim toliko, da poplačam dolgove, če bog da!« »In žena, kje je?« ga vpraša Jože. »Doma. Kje naj bo? Doma sta. Z mojo materjo bosta opravili še čas, da se vrnem. Če mi bo v Ameriki dobro šlo, pa bo tudi za njo prišla.« »In če jo imaš rad in ona tebe, bosta gotovo gledala, da prej ko prej prideta skupaj!« je pripomnil Jože. »O, da, naju je zvezala ljubezen, ki ne ugahne, temveč plamti vedno bolj!« odgovori mu Brinar. Za Jožeta so bile to tolažilne besede, mislil si je, da je tako kakor pri meni. Tudi on ima upanje na boljšo bodočnost. Tudi on gre v svet, tja preko za kruhom, tudi on ljubi in je ljubljen. Tako je Jože tolažil samega sebe. Medtem se odpro vrata čakalnice in vratar zakliče: »Odhod! Proti Linzu, Innsbrucku, Švici, hej tudi za vas Amerikance!« Vsi so pograbili svoje kovčke, le ena žena ni mogla zdržati svojega štiriletnega otroka, ki je brezskrbno spal na trdi klopi tretjega razreda čakalnice. Vzela ni, kaj naj hitro stori. Pritislne ji otroka pa ga mogla nesti. Ko opazi Jože močno situacijo, pograbi otroka in ga nese v vagon. Hvaležna je mati pokimala Jožetu. Jože in Brinar sta se vsedla v kupeju na levo stran k oknu. Ko je vlak odhajal, pogleda Jože skozi okno in vidi kako ga pozdravljajo Karavanke in glasno jim je rekel: »Zbogom, domovina!« Jože in Brinar sta med vožnjo postala intimna prijatelja, drug drugemu sta se zaupala in drug drugemu dajala pogum; oba sta imela isto pot, pot za kruhom. Leto sta seboj pogovarjala, kako bosta v Ameriki. Kovla sta načrte vsak zase in si pripovedovala, kako si uredita dom, kadar zaslužita toliko denarja, da se lahko vrneta. Za delo jih ni prav nič skrbelo. Bila sta oba močna in zdrava kranjska korenjaka. Ko so se jima drugo jutro pokazale švicarske Alpe, se je Jože spomnil domačih Karavank, pod katerimi je zagledal luč sveta. Tedaj je postajal nekako otožen. Ta otožnost je postala še večja, ko se je spomnil na Lenčko in je ljubljeno, ali je na poti pred njim ali pa še le pred njim. »No, Jože, kaj si tako zamišljen?« ga prekine Brinar. »Premišljujem, kam naju popeljejo še vse pota, ki jih imava prehoditi v najinem življenju.« »Ej, prijatelj! Vsa pota peljejo za kruhom. Vsi tisti, ki so odšli iz naših krajev, so ali za kruhom. Zapustili so domove, zapustili starše, zapustili žene in otroke in šli so v svet, v svet za kruhom, ker ga doma ni bilo dosti. Delali so, žuljeve roke so imeli, pa vseeno niso dobili dovolj kruha za ta trud. Tako je, vidiš, moj dragi Jože!« »In med vsemi tistimi sva tudi midva, hočeš reči,« je pripomnil Jože. »Tako je! Vsaka ptica hoče imeti svoje gorko gnezdo. Istotako si človek išče in med temi iščeva tudi midva.« Besede Janeza Brinarja so na Jožeta tako vplivale, da ga je naravnost vzljubil. V nadaljnjem pogovoru sta Jože in Brinar sklenila, da bosta v Ameriki delo iskala skupaj. Niti Janez, niti Jože ni zapazil, da je vlak zapustil slikovito Švico in da sta se nahajala že na francoskih tleh. Hitrost vožnje pa je vzbudila obeh iz zatopljenih misli in pogovora. Jože je gledal skozi okno kupeja in videl, kako frči drevesa mimo vlaka in kako se spreminja slikovita pokrajina. Tovarne, dimniki, hiše so letele mimo vlaka kakor pisani golobi. Ves drug svet se jima je zdel. Ko je stopil sprevodnik vlaka v vagon in revidiral vozne listke, je Jože opazil, da ni videti več onih vojaških kretanja kakor doma in prej med vožnjo. Neko uglašeno vljudnost, fine manire in elastičnost je opazil na službenem osebju. Jože se je veselil, mislil si je, no, kmalu smo v pristanišču, tam dobim Lenčko. Prehitel pa je ves dan. Vso noč so letele luči mimo vlaka, kakor da bi se zvezde utrinjale. Šele proti jutru so pršli na cilj v pristanišče Cherbourg. Zarano zjutraj je nastalo vrenje krog izseljenskega doma. Jože in Brinar sta bila prva na nogah. Ko sta se opravila in šla ven na prosto, ju je zlato solnce s svojimi toplimi žarki obsijalo. »Lep dan je, kajne Jože?« mu je Brinar rekel. »Da, za odhod kot nalašč, bova vsaj kaj videla. Včeraj je itak ves dan deževalo,« mu odgovori Jože. Kmalu nato pa sta slišala uslužbenca, ki je klical za odhod v pristanišče k parniku. Vsi izseljenci so se zbrali in uslužbenec je postavil po dva in dva skupaj, nato pa so odšli proti pristanišču. »Glej, Jože, koliko je parnikov, kateri neki je tisti, ki nas popelje v drugi svet?« »Bomo že videli,« mu Jože mehanično odgovori. Njegove misli pa so švigale le tja do njegove žene. »Ali jo bom videl, ali je že tu?« Le to je ugibal. V pristanišču, ko so prišli do parnika, je šlo vse gladko. V kratkem času so bili vsi že vkrcani. Jože sam ni vedel, kako je prišel na parnik, ker njegov pogled so leteli kakor blisk po vsej ladji, da bi ugledal svojo ženo Lenčko, pa ves trud je bil zaman. Lenčke ni nikjer opazil, prosto zibati po parniku pa ni mogel. Tam, kjer so bili vkrcani oni, ki so jih avtomo bili pripeljali v pristanišče, ni smel. Ker se je gospa peljala na parniku, tam ni bilo prostora za navadne zemljane. Jože se je udal usodi in se tolažil s tem, da v Ameriki pri izkrcanju gotovo pride z Lenčko skupaj. Po nekako dveh urah čakanja je zatulila sirena s svojim zamolklim glasom, čakala so še nekaj časa in sirena je zopet zaječala. Sedaj pa so začeli stakati stroji in parnik se je jel odmikati. Jože in Brinar sta pa zaklicala: »Pozdravljena, stara domovina!« Parni stroj v ladijskem trupu so vedno bolj hiteli stokati in to stokanje je kmalu spremenilo v neko brnenje. Parnik si je oral svojo cesto, za njim pa se je pletel srebrni trak iz morskih pen. Jože je postal nekako potrt. Brinar je opazil in ga skušal spraviti v dobro voljo. »Povod za razlika, tudi tu jo vidiš. Ljudje, ki gredo za kruhom, se vozijo kakor natovorjeno blago. Oni pa, ki nič ne ustvarjajo in samo uživajo in se vozijo samo zato, da čas preganjajo, pa sede v razkošnih hotelih, igra jim godba in se veselijo.« S temi besedami je Brinar zbudil Jožeta iz globokega premišljevanja. »Glej, tudi jaz sem to premišljeval, kaj hočeš? Dokler se delavstvo ne bo zavedalo, da sta le dva razreda med ljudmi, bo vedno tako!« »Bog je svet tako ustvaril, in pri njem si mora vsak sam pridobiti srečo,« je Brinar pripomnil. Jožeta so te besede silno iznenadile, postal je nemiren. Brinar je vedel, da nabira za njega besed. »Da, ti vidiš one, ki pri obilnem izhan sede, ti vidiš pravice, da je povod razlika in pravi, da si mora vsak sam iskati srečo pri Bogu. Poglej one Poljakinje tam z otrokom v naročju, jo opazuj, koliko trpi, da svojega otroka ne prekrmila. Na njenih ustnicah lahko opaziš vroče prošnje do Boga, da bi ji dal srečo in zdravje, njej in otroku. Ali misliš, da je ona šla dela dene moliti? Ona moli in vzdihuje proti Bogu, odkar je začela govoriti. In kje! Ni še prosila milosti. Le premišlj nje trpljenje, njeno dolgo pot, ki jo mora ravno napraviti, da pride do koščka trdega kruha. Nasprotno pa oni, ki se peljejo gori nad nami, ki jim vrši godba, da si krajšajo čas, ki ne vedo, kaj je trpljenje, kaj je biti lačen! Ali si te vidi, da bi kdo od njih pobožno vzdihoval proti nebu? Ne! Ampak zasmehujejo tiste, ki se z Bogom tolažijo in od njega pričakujejo boljše časov.« »Jože, ti tako govoriš, kakor da bi ne bilo Boga!« »O, da, Bog je, nebesa so, tudi pekel je, vse to eksistira. In vse to so ustvarili oni, ki omamljajo s tem vedno ljudstvo, omamljajo zato, da bi ne imelo časa zavedati se svoje moči!« Brinarja so Jožetove besede ganile v globoko premišljevanje. Končno mu pa pravi: »To pa tako bilo in tako ostane; nam je tako usojeno.« »Je bilo tako in je tako! Do bilo je tako, bilo je že slabše! Bili so sužnji, s katerimi so trgovali kakor z blagom. Danes tega ni več, vsaj v civiliziranem svetu ne. Ni se pa suženjstvo odpravilo z uzakonjenjem, temveč s uporom, s spoznanjem sužnjev samih.« »In kaj pa smo danes drugega kakor sužnji?« mu Brinar vpade v besedo. »Res je, tudi danes smo sužnji, četudi v drugi obliki. Pa tudi to se da in se bo odpravilo, kadar bo zavednost delavstva dozorela.« »In kako naj to dozori?« »Dozorelo bo gotovo; čimbolj se bo delavstvo oklenilo svojih delavskih organizacij, tem prej bo osvobojeno.« »Pri nas imamo toliko delavskih organizacij in vse kup imajo nič posebnega haska,« pravi Brinar. »Vem tudi to, da imate v vsaki fari organizacijo, ki jo vodi župnik ali pa kaplan. To pa niso razredne organizacije! Delavska organizacija je le tista, ki stoji na razrednem principu, kajti kapitalizem ne zbira na eni, delavstvo pa na drugi strani. In vse te more biti!« Ves dan sta Jože in Brinar razpravljala o teh problemih, parnik pa je rezal nemoteno globoko v morje svojo brazdo, za parnikom pa se je v solnčnih žarkih lesketala srebrna cesta, ki je daleč zadaj izginjala. ==XVII. Drugo potovanje== Parna lokomotiva je bruhala iz dimnika cele kolobarje dima in pare proti nebu, kakor da bi imela neko jezo nad njim. Tudi ne ustavila na vsaki postaji, dostikrat je kar po deset postaj izpustila, češ, kdo pa ste vi tukaj, da se bom zaradi vas ustavljala. Tudi na hitrost se ni ozirala. Tekla je kolikor je pač mogla. Od Trsta do Solnčnic Gore se ni ustavila, Gorica pa samo minuto in drdrala je naprej do Jesenic. Po Jesenicah pa je zopet po kratkem oddihu zapeljala v karavanški predor na Hrušici in po par minutah zagledala v Podrožici kraj, kjer je nekdaj nahajala Miklova Zala, ki je bila boje najlepše deklo v tem kraju in ki so jo hoteli Turki za vsako ceno imeti. Tudi se ni ustavila, temveč sopihala je naprej, naprej, ker se mudi, kajti v vlaku, ki ga vleče, so sami boljši ljudje, ki se vozijo z ekspresom. V drugem vagonu prvega razreda je sedela konzulatova madama z mladim, elegantnim gospodom. Imela sta sama cel kupe. Zastori so bili zagrnjeni na obe strani. Radovedni sprevodnik pa je stal na koridorju in tiščal svoje uho na vrata. Nič ni slišal, le sem in tja kak tlesk poljuba. V tretjem vagonu drugega razreda pa sta sedeli stara Marta in Lenčka z obema otrokoma. »To jih mora veliko stati ta izlet?« je rekla Lenčka Marti. »Beži, beži, niti beliča jih ne stane. Konzulu napravi račun in mu je vse povrnjeno,« ji odgovori Marta. »Ali tudi za naju dve?« »Gotovo, drugače naju ne bi vzel seboj. Služinčad vendar dobi kjer hode.« »Silno me skrbi za Jožeta, kje neki se že sedaj nahaja? Jaz kar pravim, da se mi pred očmi odpeljem po morju kakor on,« tako je Lenčka tarnala Marti. »Ne bo tako, Menčka, ker naš gospod se nahaja po uradnih opravkih v Parizu in kdo ve, če ga ne bomo še tam morali čakati.« »Mislite?« »Prej ko ne, da bomo ostali nekaj dni v Parizu!« ji pritrdi Marta. »Ko bi to vedela, bi rajši šla z Jožetom, kdo ve, če se sploh še kdaj srečava!« »Beži, beži! Bog vaju je skupaj spravil in Bog vaju bo povezoval, da bosta živela skupaj. Bog svetega zakona ne pusti razdvojiti. Le zapomni si to, Lenčka!« Ko je vlak drdrdal od Bleda proti Jesenicam, je Lenčka Marto nenadoma prijela za roko in jo pokazala: »Vidite tamle pod ono planino — kaže na Zelenico — tam sem pa jaz doma.« »Krasni kraji so to!« ji odvrne Marta. »Da, tam je moj raj, moj Jožetova domovina.« »Hm, domovina!« »Da, domovina, moj rojstni kraj,« in pri teh besedah so Lenčkine oči v rosi zaigrale. »Kaj si naredila, Lenčka, da se jokaš?« se nad Marto začude mali Bill. »O, nič, pri oknu se je uščipnila, le ne hodi vedno k oknu, da se tudi tebi kaj ne zgodi!« je Marta pokarala otroka, ki se pa ni veliko zmenil zato. Ekspresni vlak je hitel proti Malnici in Visokim Turam, ko je dospel v Isel, je dalj časa stal; veliko gospode je izstopilo in vstopilo na tej postaji. »Kaj neki je ta postaja, da toliko gospode izstopa in vstopa?« je Lenčka vprašala Marto. »Ah, Ital, tu hodi na oddih naš presvetli cesar Franc Jožef, gotovo je tudi sedaj tukaj, ko je toliko visokih oficirjev izstopalo in dva generala sta bila poleg.« Lenčka ni poznala oficirskih stasar, zato ji je Marta hitela kazati, kaj je ta ali oni. Tudi oni elegantni gospod, ki je sedel z gospo konzulo, je tu izstopil. V slovo ga je gospa objela s poljubom in ko je bil že zunaj, je šel še enkrat proti oknu kupeja in gospej enkrat poljubil roko. Seveda stari Marti kaj takega ni ušlo, in tudi to pot je gledala skozi okno. »Glej, glej, Lenčka, ta je pa tisti gospod, ki se je peljal z našo gospo.« Lenčka se nagne skozi okno in pogleda. »O tega gospoda sem že večkrat videla pri naši. To mora biti kak sorodnik gospe.« Marta se ji nasmehne: »Hm, sorodniki se ne pozdravljajo tako!« »Mislite, da mora biti kdo drug?« »Ej, Lenčka, gospoda ne poznata nobene morale. Gospa samo nam priporoča in govori o morali.« »In če bi gospod zvedel kaj takega?« »Lenčka, tudi gospod ni nič boljši, vsi so enaki.« Lenčka se je pri tem potopila v globoko premišljevanje in si je rekla, da bi Jožetu ne naredila kaj takega. Zvesto mu bom ostala do hladnega groba. Drveči vlak je prihajal naprej proti Solnogradu. Tam pa so izstopili. Gospa je poklicala pri vhodu stoječega hotelskega slugo in mu nekaj naročila. Hotelski sluga je takoj pograbil kovčke in nesel v svoj avto, nato pa Lenčko, Marto in otroke povabil in jih odpeljal v hotel »Sonnenwenden«. Gospa se ni peljala z njimi. V hotelu so bile nagrene tri sobe, dve za otroke in služinčad, ena pa za gospo. Konzulove gospe ni bilo ves popoldan videti, šele proti večeru je prišla v spremstvu z onim gospodom, ki je v Ital izstopil. V Solnogradu so ostali dva dni in dve noči. Lenčkine sobe z otroki je bila poleg sobe, v kateri je spala gospa konzulatova. Mejila je le tanka stena in sredi vrata, ki so bila zaklenjena. Lenčka ni dosti spala, niso trole skrbi za Jožeta, domalega vse noči je premišljala, kako in kje se snideta. Kar ji je Marta na postaji v Ital povedala o onem elegantnem gospodu, je Lenčka tu noč sama doživela. Tleskanje poljubov, vzdihovanje, smeh v sobi gospe konzulatove je motilo Lenčkine premišljevanje o Jožetu. Čez dva dni so se odpeljali iz Solnograda v Innsbruck in čez Švico na Francosko, pa ne v pristanišče Cherbourg, temveč v Pariz. Tudi v Parizu so ostali celih pet dni. Gospod konzul je imel tu uradne opravke in se je moral poprej odpeljati v Ameriko. Gospa je Lenčki povedala, da ostanejo najbrž en teden v Parizu. Lenčka je bila vsa potrta po tej novici, premišljevala je samo to, kdaj se snide z Jožetom. Sedaj pa, ko ji je konzulatova to povedala, je bila bolj potrta. Izkušena Marta je na Lenčki opazila to in jo vedno tolažila. Ravno je z njo, kakor da bi bila njena lastna hčerka. Lenčka se je udala usodi in se skušala sama sebe tolažiti. Mora pač tako biti, če ju je Bog zvezal skupaj, bo ju tudi poslal in k skupnemu življenju dovedel. Trnjeva pota so hoditi za kruhom, nam je že tako usojeno. Skrb je imela le za Jožeta, da se mu ne bi kaj pripetilo. Vzdih, ki jih je njena duša proizvajala, so bili le za njenega moža. Kakor kristal je bila njena ljubezen do Jožeta. Vse pa, kar je doživela na poti, posebno v Solnogradu, se ji je studilo. V njej je usahnilo vsako spoštovanje do konzulove gospe. Le navidezno jo je spoštovala, ker je morala. Niti Marti ni nikoli omenila o tem, temveč pustila je, da je v njej sami tlel ta stud. V Parizu so stanovali v enem najboljših komfortnih hotelov. Gospod konzul je že prej tam stanoval. Dan pred odhodom je dal g. konzul večerjo na čast madžarskemu konzulu. Dine se je pričel ob pol deveti uri zvečer. Razen hotelskih uslužbencev sta morali tudi Lenčka in Marta pomagati. Po večerji so pričeli pokati steklenice šampanjca. Na dineju je bilo kakih dvajset gostov, med njimi je bilo samo šest gospa, vsi drugi pa so prišli sami. Preneči šampanjec je razburkal kri od malega vsem. Fine manire, ki so jih prinesli s seboj, so začeli metati pod noge in razuzdanost je vladala vseskozi. Lenčka se ni videla nikoli kaj takega. Neki madžarski gost je vzel pepelnik in stresel čike od cigaret v kozarec, nalil vanj šampanjca, pomešal in nato odvil drugi kozarec, tako da se šlo videli, veljal nato zunanji stoječemu uslužbencu, naj vstopi in ko je ta z globok poklon vstopil, mu je velel, naj spije kozarec šampanjca. »Uslužbenec, ni hudega ukusa, prime za kozarec in spije se prikloni in odide. Pri omizju pa je nastal nepopisen krohot. Vsi so se naslajali ob tem. Lenčka je to dobro vedela, da pijančevanje in lepa čednost, posebno za ženske ne gresta skupaj. Vendar, ko je šla ven, ni pogledala ne na desno ne na levo, temveč pljunila je od studa nad družbo, ki ji mora služiti. Čez kake pol ure nato, ko je Lenčka stopila na mostovje pred svojo sobo, je prišel ven oni gospod, ki je prej dal kozarec šampanjca spiti uslužbencu, pogleda gor in dol, segel nato v listnice, vzel bankovec za sto frankov, kakor bi hotel in ji hotel stisniti v roke bankovec in jo potisnil v sobo. Lenčka se je takoj zavedla, kaj ji hoče in ga je osorno potisnila ven. Z vso silo jo je prijel okrog pasu. Lenčka pa je morala porabiti vso svojo moč, da se ga je otresla. Pri tem se je nad prepirjo spotaknila in padla. Lenčka pa je zginila v sobo in se zaklenila. Zjokala se je nad tem početjem. Čez nekaj časa pa je prišla g. konzula in pokarala Lenčko, zakaj je bila sirova z gospodom. Tedaj pa se je Lenčka spomnila Primečeve, ki ji je pripovedovala o velemestnem življenju. ==XVIII. Ob kipu Svobode== Z jugozahoda so se kopičili na nebesni obali črni oblaki, ki so zavzemali čedalje večji obseg, se bližali in bliskali, tako da so zatemnili vseprek. Švigi bliska so osvetlili najostrejše nebotčnike, morski valovi so postajali vedno večji in z vso jezo so butali ob parnike, ki so bili usidrani v pristanišču, s peno jezno so klicali druge še večje valove, ki so se bližali pristanišču, na pomor. Redke debele kaplje so se spremenile v ploh, ki jo je spremljalo pretresujoče grmenje. Na parniku se je vse poskrilo pod streho. Ura je bila dve popoldan, nastala je taka tema, da so morali vse luči prižgati. Cele dve uri je trajala ta nevihta. »Lep sprejem, kaj ne, Jože? To ne pomeni nič dobrega!« »Hm, je pač povsod enako, kaj misliš, da v Ameriki ni neviht? Nevihta nikjer nič dobrega ne stori, ne tu v Ameriki in ne pri nas!« mu Jože mehanično odgovori, njegove misli pa so plavale vse drugod; imel je še vedno iskrico upanja, da se nahaja Lenčka na parniku. Med tolikšnim številom potnikov je vse mogoče, da se nahaja tudi konzul s svojo družino in da ji pa zdaj zagleda Lenčko. Ko so se potniki I. in II. razreda izkrcavali, so Jožetove oči neprestano švigale semintja, toda vse je bilo zaman. Brinar ga je pustil in ga ni hotel motiti toliko časa, dokler ni šel zadnji potnik v premstvu dveh policistov in dveh detektivov. Bil je slok, elegantno oblečen delavec neke »Ameriške banke«. Potniki I. in II. razreda so bili hitro izkrcani. Izgnali so drug drugega z avtomobili v velemestnem vrvežu. Druge izseljence pa so potisnili skupaj in jih odvedli kakor drobnico, ki jo privedejo na semenj, da jo prodajo. Šele drugo jutro ob devetih sta s to gmoto stopila na suho Jože in Brinar. »Jože, glej no, svojo suknjo si strgal na levi strani!« Jože se ozre, pogleda in potipa ter opazi, da je imel na levi strani pod žepom prerezano suknjo in da mu manjka listnica. Postal je kakor okamenel, ozrl se je na Brinarja in videl pri njem tudi isto. »In ti?« Brinar naglo pogleda in vidi tudi pri sebi enako usodo. Oba sta bila okradena. Najhuje je bilo to, ker sta imela v listnicah naslove svojih znancev v Ameriki. Toplo sta zrla drug v drugega. »Kaj sedaj?« pravi Brinar Jožetu. »Kaj sedaj? Sedaj ni drugega izhoda, kakor da primeva za vsako delo, da vsaj toliko zasluživa, da moreva naprej. Druge pomoči ni!« »In delo, ki ga dobiva, niti vprašati ne znava zanj,« pravi Brinar ves obupan. »Hm, kaj sedaj, sedaj se morava pač pobrigati, da prideva hitro do kakega dela in da prideva pod streho, tu na cesti ne moreva ostati!« Zadnje Jožetove besede so bile bolj osorne. V takih momentih Jože nikdar ni izgubil poguma, bil je bolj vajen velemestnega življenja kakor Brinar, ki je bil prvo pot v svet. »In kaj naj počneva, ko sva brez vseh sredstev, ne ve tudi le pojavlja?« »Kaj naj počneva? Jutri navsezgodaj morava dobiti kako delo in potem bova že videla, kaj bo; le ne obupavaj kakor otrok,« ga Jože tolaži. »Lopov, ki ti kaj takega naredi, da ukrade revča,« vzklikne obupno Brinar. »To je šola, v kateri se boš naučil, da ne pride vse zastonj in kdo ve, koliko se jih še naučiva!« mu pravi Jože, ki je zbral v sebi vso energijo, da premagata vse neprilike. Vso noč sta ostala v pristanišču, sedela sta na svojih kovčkih in dremala do jutra. Jože vstane prvi in se obrne proti Brinarju ter mu pravi: »Ti bodi pri kovčkih, grem jaz malo naokoli, da pogledam, kaj se da ukreniti, mogoče dobiva kako zaslino delo.« Jože je hodil gor in dol po pristanišču. Pri nekem parniku, ki so ga natovarjali, je slišal kričanje nekega priganjača, besede so se mu zdele razumljive. Priganjač je kričal v italijanskem jeziku. Jože postrmi in gleda na parnik. Ko se je oni priganjač obrnil proti njemu, ga je vprašal za delo. Priganjač ga vpraša, če je sam. Jože pa mu odgovori, da sta dva. »Takoj lahko pričneta,« mu pravi ta. Jože skoči nato po Brinarja in sta šla na delo. Globoko dol v parniku je bilo petdeset vagonov riža, ki ga je bilo treba premetati od zdalj na gornjo etažo. Dobila sta vsak eno veliko lopato, s katero sta metala riž. Priganjač je šel to vedno prepočasi in venomer je kričal nad delavci, da prepočasi mečejo. Dolg se je zdel dan Brinarju, Jože pa ni rekel ničesar. Zvečer sta dobila izplačan in drugi dan sta zopet na delo, delala štiri dni, četrti dan pa je delo bilo končano. Jože in Brinar sta imela par dolarjev za silo. »No, jej,« pravi Jože Brinarju, ki je sedel in topo gledal predse, roke so mu visele, kakor da bi ne bile njegove, niti čutil jih ni, dlani pa je imel vse mehurjaste od lopatnega držaja. »Vidiš, tako se človek uči živeti, trnjeva pot je pot za kruhom! Tudi v Ameriki ne cedi izpod vsakega kamna med. Pa bo že bolje, le potrpljenja, Janez!« »Ne vem, če bivva zmogla,« mu odgovori Brinar. »Kaj zgubljena?! Ljudje, ki ničesar nimajo, ne morejo ničesar zgubiti, morejo le pridobiti. Glavno je to, da si pošten, stalno delaj, potem si že urediva. Vsak začetek je težak. Pa kaj hočeš, vse morava premagati, druga izhoda tu ni.« Tako je Jože tolažil Brinarja in pri tem razmišljal, kaj bi storila. Tudi Jožeta je skrbelo, vsekakor pa tega Brinarju ni hotel pokazati. Jože je križaril s svojimi bistrimi očmi vsespo vod. Zapazil je gruče petnajstih ljudi, med njimi enega, ki je veliko govoril in z rokami kazal in mahal. Približala se je tej gruči in jih poslušal. Eden med njimi se obrne proti svojemu tovarišu in mu pravi: »Če je tako, pa gremo! Tine, najbolje storimo, da gremo, vzem jaj nekaj časa,« mu odgovori drug. Jože pristopi in vpraša: »Kam pa nameravate iti?« »V Pittsburg, na delo v Bridgeville v nedeljo,« reče drugi. »Kaj pa je z vami, ali bi tudi vi šla z nami?« »Saj jih več potrebujete, kar z nami idita da nas bo Slovencev več skupaj, sedaj sva samo dva, potem bomo pa štirje!« Drugi se obrne proti Jožetu: »Le pojdita z nami, nas bo več! Odkod pa sta?« Jože mu odgovori: »Jaz sem od Gorenje, moj tovariš pa je tam od Ribnice, iz Dolenje vasi!« »He, ne, jaz sem pa tam iz Ljubljane.« »Prav iz Ljubljane?« ga začudeno vpraša Jože, ker ni se tako mislil, da Ljubljančan ni za trudnik, kvečjemu bi bil iz ljubljanske okolice in bi znal rezati žito. »Ne, ne prav iz Ljubljane, iz Horjule sem. Glavan se pišem, odkod pa si ti?« »Iz Kovora pri Tržiču, če ti je kaj znano.« »Tam še nisem bil, pač se večkrat v bližini, z očetom sem delal v Brezjah in Mariji Pomagaj. Moj oče me je večkrat zaposlil, če sem bil bolan, dostikrat sem se prehladil in kar vso zimo kašljal. Domač se nisem mogel sel, pa sem se vedno zdrav.« »Ali pa pomagaj lipov cvet, ki tu ga ima kuhati, ali pa mamka boljša na Brezjah, nekaj je že pomagalo!« se je Jože z Glavanom pošalil. »No, fini fant si, ti moraš z nami!« mu reče Glavan. Jože in Brinar sta spravila toliko denarja skupaj, da sta plačala železnico in se peljala z ono grupo ljudi v Bridgeville. Tam so takoj tretji dan stopili v delo. ==XIX. Na delu pod zemljo== Že ob prvem uri dopoldne se je Jožetu in Brinarju pokazala prava prijateljska slika. Ko sta bila poslana iz glavnega rova v stranski rov, so iz tega prinesli na nosilkah dve delavca. Prvi je imel na desnem členku levo nogo popolnoma odtrgano, zavezana je bila z umazanimi cunjami. Pod kolenom so mu odrezali spodnje in gornje hlače. Na spodnjih hlačah, ki so bili iz opranega platna in domač tkanine, je razodevalo, da mora biti ponesrečenec v bližini Brinarja doma. Jože je Brinarju tudi na to opozoril, Brinar pa ni rekel ničesar, gledal je osupel in šel naprej po rovu, Jože pa za njim. Ko sta dospela do onega kraja, kjer jima je bilo odkazan delo, pravi Brinar Jožetu: »Ali kaj čutiš?« »Da, nekak žveplen duh je tukaj, kajne?« Medtem, ko sta se razgovarjala, je stopil človek v visokih škornjih in zakričal nad njima: »No, kaj je z vama? Ali mislita pričeti z delom? Tu ni časa za razgovore!« Utišnila sta, Jože in Brinar pljuneta v roke in zgrabila lopate ter hitela nakladati na kopano v hunte. Bila sta začetnika in take niso pustili do vrtaža. Dela sta, pridno delala, naredila sta več kot druga dva. Le v pljučih sta čutila neko prasketanje, sunk si bil pri vsaki večji vdihljaji. Zvečer, ko sta šla z šihta, pravi Brinar Jožetu: »Tu pa ne ostati, nezdravo delo je to, niti tobak mi ne diši. Zdi se mi, kakor da bi žvepleno vodo pil, taka usta imam.« »Hm, kaj hočeš, počakajva par dni, da prideva do najbolj potrebnega denarja, potem poiščeva kaj drugega.« Drugo jutro sta šla zopet na delo in zopet nakladala ves dan. Zvečer, ko sta šla domov, sta se seznanila z več Slovenci. Jože je skril svojo bol v srcu, vedel se je veselo in korajžno. Vzljubili so ga njegovi sodelavci, prvi dan ko je prišel mednje. Brinar je postal bolj otožen. Ameriko si je predstavljal drugače, spoznal je takoj, da ameriški kapitalisti bolj intenzivno izkoriščajo delovno moč, da ne poznajo človeka kot človeka, da ima pri njem vrednost le toliko časa, dokler daje skok od sebe in da se ga nato, ko nima več delovne moči in je slab, vrže na cesto kot odveč trošno. Spoznal je, da je v Ameriki življenje mnogo krajše, vse to mu je rojilo po glavi. Jože je to nasprotno skrival, zavedal se je pa tega bolj nego Brinar. Ko so sedeli krog mize, ni Jože toliko spraševal, semintam se je pohvalil in se delil indiferentnega, toda v njegovih možganih je delovalo, delalo neprestano. Njegovi sodelavci so ga smatrali za človeka, ki nima nobene zavednosti in ki hodi mimo dnevnih dohodkov. Rudar Glavan, ki je bil tam nekje od Horjula doma, pa je sodil Jožeta drugače in sklenil je, da se hoče z njim bolj razgovoriti. S tem namenom je sedel poleg njega. »Kako se počutiš tu pri nas v novi domovini?« ga vpraša. »Hm, povod je enako, človek sam sebe goljufati in nalaga, da je tam ali tukaj bolje, pa je povsod ena in ista.« »Kako misliš, to tu se vendar bolje zasluži kakor pa v stari domovini, ali ne?« »O da, tudi v stari domovini se za petdeset kron dobi več kot pa za deset, kaj ne?« mu Jože smeje odgovori. Glavan je hotel poznati Jožetovo notranjost ter ga nadalje vprašuje: »Ali si pri kakem društvu že vpisan?« »Ne.« »Pa bi pristopil k društvu sv. Barbare.« »Ne.« »In zakaj pa ne?« »Svetnike in svetnice rabijo oni, ki so si jih ustvarili. Delavec pa potrebuje drugih društev in organizacij brez svetnikov in svetnic, potrebuje vero v svojo moč, to jo potrebuje!« Glavan je Jožeta verno poslušal in potiral njegove besede. Brinar se pa oglasi: »Ej, Jože je brezveren! Nato prosi njega: »Ej, zato se ti tako slabo godi, še rad boš molil in veroval.« Jože se nasmeje, Glavan pa čaka, kaj mu odgovori; ker pa je molčal, mu pravi: »Nekoliko vere pa je potrebno.« »O seveda, kdor veruje — bo zveličan — kdor pa ne, bo pa pameten, torej kdor hoče biti zveličan, ta mora verovati — pa tudi v sv. Barbaro,« se je pošalil Jože z Glavanom. Glavan je Jožeta spoznal, da ima opraviti z zavednim delavcem. Videl je pa tudi, da je Brinar z indiferentizmom prepojen in da je dostopen za vsako pametno delo ter udan Jožetu. Ko so se razhajali, je Glavan povabil oba, naj tudi drugi dan prideta, da se še kaj pogovorijo. Tako sta Jože in Brinar hodila na delo v rudnik dan za dnevom. Pogovarjala sta se le redkokdaj o svojih ženah, zato je bilo premalo časa, ker so ju zaposlili predvsem dnevni dogodljaji in pa miselnost za kakšno drugo stalno delo, ker Jože ni nameraval ostati v rudniku, Brinar pa je vedno storil to, kar mu je Jože svetoval. ==XX. Dva svetova na ladji== Drugi dan sta dobili Lenčka in Marta nalog, da imata do treh popoldne vse pospraviti, ker se nato odpeljejo v pristanišče. »No vidiš, Lenčka, sedaj pa gremo za tvojim možem,« jo je tolažila Marta. »Kdo ve, če ga najdem. Bogve, kje se nahaja.« »Beži, beži, noben človek se ne zgubi, da bi ga ljudje ne našli.« »Toda kdaj ga najdem, to je tisto!« »Le potrudi se, Lenčka, čimdalje, tem slajša je ljubezen.« »Tolažim se neprenehoma —« »Saj ti ga ne bo treba iskati, Jože te že sam poišče.« Te besede so bile za Lenčko kakor od sončnega pekola rož hladen dež. »Ah, da bi se to res izpolnilo!« »Gotovo se bo, božja usoda bo zahtevala,« ji reče Marta. Popoldne so se odpeljali v pristanišče Cherbourg in se vkrcali na parnik »Berengaria«. Lenčka si je parnik že čisto drugače predstavljala, ona ni vedela, da se pri razred na parniku prav nič ne razlikuje od komfortnega hotela, mnogo dekorativnih stvari je videla, ki so daleč prekašale hotelske oprave. Radovedna pa je bila, kako se je Jože vozil na parniku, hotela je to videti. In že tretji dan, ko se je že malo udomačila na parniku, je skušala priti v tretji razred, ni pa vedela, kako bi to napravila. Izdala je Marti svoj namen. Marta je to hitro poskrbela, pokimala je nekemu uslužbencu in mu povedala, kaj bi rada. Uslužbenec jo je vodil po vežjih stopnicah dol v splošni prostor tretjega razreda. Lenčka je videla, da sta tudi na parniku dva svetova. Ogledovala je potnike in poslušala njih govorico, ki je pa ni razumela. Pri neki ženski, ki je sedela na svoji prtljagi in dojila šest mesecev starega otroka, druga dva pa, eden dve in drugi tri leta star, sta se pri njej igrala in se pogovarjala z materjo. »Mama, ali bomo kmalu v Ameriki — pri atku?« jo je vprašal starejši. »Kmalu, kmalu, le priden bodi,« ga je potolažila mati. Lenčka je slišala, da govore slovenski in je le še postala pri njej. »Od kod ste?« jo je nenadoma vprašala Lenčka. »Tam od Višnje gore, če veste kje je to.« »Imate gotovo moža v Ameriki, kajne?« »Je, že čez eno leto je tam, sedaj pa je poslal denar in pisal, da naj pridemo za njim.« »Težko je potovati z otroci,« ji reče Lenčka. »Težko, težko, pa kaj hočete, ko smo pa morali od doma.« »Morali ste?« »Seveda, dolga je bilo pri hiši toliko, da so nam jo prodali.« »Ste imeli gotovo nesreče, da ste se zadolžili?« »I seveda, v farovžu sem že star dolg prevzela, takrat ko sva se vzela, potem pa nekaj zaslužka ni bilo, pri štacunarju pa je dolg rastel, poginila nama je nato še krava, morala sem moko za otroke jemati od soseda in tako je šlo, dokler je šlo.« »Pa denar za potovanje v Ameriko?« »I saj veste, to je ostalo od prodaje hiše, saj so nam itak dali zanjo, kolikor so hoteli. Stodvajset kron nama je dal štacunar, s tem se je šel on v Ameriko.« »Pa vam je to kaj poslal?« »O da, saj on je dober človek, samo trpi veliko, v vsakem pismu piše, kako težko delo ima.« »Kaj pa dela, ali vam kaj piše?« »Tudi to piše, v rudniku je, to je menda nevarno in težko delo.« Pri tem si je Lenčka mislila, da bi le Jože preveč ne trpel in da ne bi del delati v kak rudnik. Dalj časa se je Lenčka razgovarjala z žensko. Potolažila si je tudi svojo srčno bol in se naposled poslovila od nje. Žena pa ji je rekla, naj se kaj pride, kadar ji bo čas dopuščal. Vsak dan popoldne, ko je imela Lenčka čas, je obiskala doli v tretjem razredu mlado mater, veselje pa je otrokom prinesla peciva. Otroci so se je privadili in vedno povpraševali, kdaj pride teta. Lenčki pa je to prišlo prav, ker se je s tem posvetom vsaki dan malo razvedrila. Tako so trajali s tem obiskih vseh devet dni na morju. Dosti je žena povedala Lenčki o svojem trpljenju. Pa tudi Lenčka je njej vse zaupala. Skubena žena je sama na Lenčki opazila, da trpi in spretno jo je znala tolažiti. Ko je nekoč Lenčka tarnala, da jo tarejo skrbi in neskončni dolgčas po možu, ji pravi žena: »Oh, gospa, ne imejte toliko skrbi, vi ste mlada, polna življenja in kar je glavno, nimate otrok!« »To je, vendar pa težko prenašam!« »Privadila se boste že vsega. Ljudje, ki so obsojeni iti za kruhom, imajo mnogo trnjevih potov, preden pridejo na gladke steze. Vam pa je življenje odprto, še upanje imejte.« »Hm, bomo videli, če bo jutri kaj časa, vas pa obiščem. Pravijo, da pridemo jutri na večer v pristanišče.« »Tudi jaz bi bila rada že na cilju. Sem že kar okamenela v tej podvodni ječi.« »Zbogom, gospa,« in Lenčka je smuknila po stopnicah navzgor. Drugi dan proti poldnevu je gospod konzul naročil Lenčki, naj spravi vse v red, ker se proti večeru že izkrcajo. Lenčka je Marti to sporočila in jo prosila, da mesto nje par ur popoldne vse potrebno uredi, ker bi rada še enkrat obiskati ono ženo v tretjem razredu. Lenčka je vse pospravila kar je bilo v kabinah, ki so bile konzulu na razpolago. Več otroških stvari, za katere je vedela, da ne bodo več rabile, je zavila v papir in nesla otrokom one žene v tretjem razredu. Ko je bila že gotova, je urno skočila po stopnicah v morske katakombe. Otroci so jo že od daleč zagledali in klicali: »Teta, teta pride!« »Še pred večerom smo v pristanišču! Kmalu smo rešeni. Naš gospod nam je naročil, naj vse pospravimo,« je Lenčka pripovedovala ženi. Medtem pa sta se oba otroka obesila in jo vlekla k tlom tako radostno, kakor da bi res bila teta. Lenčki pa so od radosti zaigrale oči v morju solz. Razdelila je jima, kar je prinesla seboj. »Hvala vam lepa, gospa. Veliko ste mi olajšali to dolgo potovanje.« Tudi te njene, vase tolažilne besede so bile zame kakor kapljice na izsušeno zemljo in iz katere črpa hrano vsa roža. Upajmo, da se še kdaj srečamo v življenju.« Tako ji je rekla Lenčka, nato pa se je prisrčno poslovila. Zamolkli glas parne sirene je Lenčko zbudil iz njenega premišljevanja in ji naznanil, da se bliža nova domovina, ki ji je zbrala njen ljubljeni mož Jože. Bila je polna utuh, mislila je, da jo Jože na obali čaka in jo vroče pritisne na svoje prsi in poljubi. Ali bila je to le iluzija. Ko se je parnik ustavil ob pomolu in so se izkrcali, so sedli v avto in še to stalno na peronu železnice, ki jih je prav tako naglo odpeljal v Washington. Od tam pa zopet v avto in v hotel. Vse je šlo z neko naglico, ki je Lenčka ni znala slediti. Šele po par dnevih je pričela razmišljati, kje se nahaja. ==XXI. Veselo pismo== Brezskrbno je je prešel mučiti dolgčas, dan za dnem je vedno bolj trpela. V njenem srcu je zavladal obup. Mučili jo je nemir, a znala ga je skrivati. Nihče ni vedel, koliko trpi. Počasi je pričela veneti. Obledele je, kakor cvet brez solnca. Njeno trpljenje ni hotelo ponehati. Vedno globlje je jo je zbodalo v srcu. Preteklo je že šest tednov. Vroč avgust je vso konzulo družino izvalil v kopališče, le Marta in Lenčka sta ostali doma, da v tem času prečistita stanovanje. Lenčka je postajala od dne do dne bolj otožna, jela je posedati in pri tem zatopljena zrla v tla. Marta jo je večkrat skušala spraviti v dobro voljo in največkrat se ji je to posrečilo, vendar pa vedno redkeje. Zvečer sta sedeli na balkonu in Marta je listala koledar, ki ga je prinesla se s seboj. Neki torek pa Marta vrže koledar na mizo in skoči k Lenčki, jo prime krog vratu: »Ti draga, jutri je tvoj god, pa nič ne poveš!« Lenčka se obrne proti Marti: »Da, moje mame god je in moj. Mati mi je na ta dan vsako leto spekla potico. Res črna je bila, vendar slajša od bele v tujini.« Ko sta tako kramljali, zapoje nenadoma hišni zvonec. Marta, ki je bila bližje vrat, gre odpreti. Pismonoša jo vpraša po Heleno Poznik, Marta pa vzame pismo in urno steče k Lenčki: »Joj, mogoče je Jože pisal.« Ko pa pogleda pisavo, vidi, da ni njegova. Urno odpre pismo in prvi pogled pade podpis. Podpisana je bila Alfreda. Nato pa čita: »Draga mi prijateljica Lenčka! Upam, da te moje pisemce dobi. Obenem ti naznanim, da se nahajamo čili in zdravi, tako tvoj mož Jože kakor tudi jaz ter težimo, da prideš k nam prej ko mogoče. Posebno pa želi to tvoj mož. Sporoči, kdaj prideš, da te počakamo. Do tedaj zdrastvuj! Alfreda. (Po naročilu Tvojega moža.)« Lenčka je ostrmela in ni vedela ali naj verjame svoji sreči. Kmalu pa se je zavedla, rdečica jo je po licih oblila, čutila se je močno in pričela popravljati svoje stvari za odpotovanje. In zvečer, ko se je vrnila konzulova družina domov, je gospej takoj sporočila, da odide v svojem možu v Pittsburgh. Lenčki je življenje in odtoklo. Pohitela je v pisarni urad in oddala brzojavko na Alfredo, da sta »takoj odpelje v Pittsburgh«. Marta je imela polne roke dela, pomagala je Lenčki in jo spotoma tudi učila, kako naj potuje. Skrbela je zanjo in vesela je bila, da je že vse to uploklo, ker je Lenčki vedno pripovedovala. Težko sta se ločili, vendar pa sta bili obede veseli. Pred odhodom jo je Marta poljubovala, kakor da bi bil to njen otrok. Naposled ji Marta pravi: »Saj se bomo še videli, mogoče prej, ko jaz mislim!« Lenčka je nekako začudeno pogleda: »Videli?« »Da!« »Kako to?« »Imam pač tak vtis, moja slutnja se vedno izpolni.« »Vesela bom, če se res še kdaj vidiva!« Tudi Marta in stisne ji še enkrat roko. Lenčka se je nato odpeljala in še dolgo je gledala pri oknu ter mahala z robcem v slovo … ==XXII. Svidenje== Nedelja je bila, solnce se je že navsezgodaj smejalo; na tovarniških dimnikih so se kadnice strelovodov svetile, dimniki pa so bili zaviti v črn prah, ki se je v valove lesketal. Jože se je prejšnji dan udeležil, da vstane zarana in gre ven, ven, kjer pleše solnce po zeleni zemeljski odeji. Jože je rad hodil po polju in užival življenje, prirode okoli sebe. V Ameriki je bele spoznal, kakšno bogastvo tu v naravi, ki daje in gledal zlato klasje in bil je vesel kakor še dolgo ne. Ni pa sam vedel od kod to veselje, čutil je še kako boli srce, da nikoli ne polotila roke nanj. Sklenil je, da ostane ves dan zunaj in se vrne le proti večeru domov. Ko je gledal vzhajajoče solnce, tedaj je dejal sam pri sebi: »In bo! Bo izšlo solnce tudi za nas, solnce svobode!« Tako je Jože filozofiral in šel naprej po polju, pri tem pa se ni zavedal, da je bil že daleč. Oddaljen od svojega kraja je nenadkrat začul glasove godbe, ki so prihajali iz gostilne, do katerega je bilo še kaka milja. Jože je šel naprej v smeri godbe, kakor da bi ga nekaj tja vodilo. Ko je bil oddaljen še kake četrt ure, se mu je zdelo, da je vse bolj zagnetičen, tako in je vleko tja. Nevede je pospešil korake in že je bil tam, kjer so ljudje rajali, se zabavali in popivali. »No, zakaj bi ne šel mednje?« se je vprašal Jože. Na tej veselici je bilo več sto ljudi, cele družine so sedele krog miz in po travi v večjih in manjših skupinah. Tudi Jože je iskal, kam bi prisedel, da ne bi bil sam, da bi se lahko razgovarjal. Od daleč zagleda mizo, pri kateri so sedele same tri osebe, mož in dve ženski. Hipno je sklenil, da tja prisede. Ko se je približal na kakih petnajst korakov, je nenadoma ostrmel in vzkliknil: »Joj, ali je to mogoče, Lenčka in Alfreda!« Niso ga opazili, bili so v pogovoru med seboj. Jože je že stal tik mize, ko ga uzre Alfreda in glasno zavpije: »Jože!« Komaj se je Lenčka ozrla, so se Jožetove roke že oklenile krog njenega vratu in že so se ustnice spojile v dolg poljub — predno je mogla Lenčka spregovoriti besedico. Šele tedaj je pozdravil Alfredo in se predstavil njenemu bratu. »Si dobil pismo?« ga vpraša Alfreda. »Ne!« »Odposlala sem ga včeraj in ti naznanila, da je Lenčka pri meni.« »Mogoče me čaka doma, šel sem zgodaj z doma.« »Kje, kje je tvoj dom, kje si doma?« ga vpraša Lenčka. »Kje je moj dom, glej tam kot tvoj,« se pošali Jože. »No, seveda,« se oglasi Alfreda smeje. »Nisem tako mislila, kje si, kje se držiš, kje si v delu?« »Ne daleč od tu.« Jože je pričel razkladati, kako je prišel v Ameriko in kaj vse je doživel. Brat Alfrede ga je pazno poslušal. Jože se mu je dopadel in njegovo prostodušno pripovedovanje je napravilo nanj izredno dober vtis. Ko se je Jože nato z Lenčko razgovarjal, se je brat Alfrede nagnil do sestre in zašepetal: »Fin dečko je to, ta se bo kmalu udomačil v Ameriki.« »Saj sem ti pravila od njega, da je to zlat značaj!« »Ne bi si mislil.« »Ti mu moraš poskrbeti kako delo pri sebi.« »Bomo že kaj poiskali,« ji pravi brat. Dolgo v noč so še sedeli in se razgovarjali. Lenčka in mlada kriti svoje sreče, da sedi z Jožetom po tako dolgem času zopet skupaj. Tisti večer Jože ni šel na svoje staro mesto. Povabila sta ga Alfreda in njen brat, da je šel na njihov dom. Tudi doma so se dolgo pogovarjali. Naposled je Alfredin brat rekel Jožetu, naj kar ostane pri njih, da v par dneh že najde delo v jeklarni. Jože pa mu je dejal, da ima prijatelja, ki ga nerad zapusti, ker sta si usodo tako bratsko delila, da bi ga za enkrat težko pogrešal. Intenzivno se je to jako dopadlo, da se Jože tako toplo zavzema za svojega prijatelja in rekel mu je: »No, enega bomo pa tudi še spravili pod streho.« Lenčka se je pri teh besedah privila Jožetu. Drugi dan je Jože ostal na stanovanju. Lenčka in Alfreda pa sta ostali doma. Pogovorili so se o doživljajih, ki so jih doživeli ta čas, odkar se niso videli. Lenčka pa se je sukala krog Jožeta kakor lastovka krog gnezda. Opoldne je Alfredin brat prišel domov in komaj je odprl vrata, je vprašal, če je Jože že tu. »Še je tu, nismo ga pustile, da bi šel na delo v rudnik,« mu pojasni Alfreda. »Prav tako!« »Ali si mu mogoče dobil že kako delo?« »Doba lahko pričneta takoj jutri!« »To je pa dobro, ne bo ti žal!« Inženir je stopil v drugo sobo, kjer je uzrl Jožeta. »No, tako jutri lahko pričneta oba.« »Tako, tako, lepa hvala!« »Danes popoldne se peljite do rudnika in na večer lahko s prijateljem vrneta,« ga pouči inženir. Lenčka mu pa pravi: »S teboj grem, da vidim, kje si bil.« »Prav, le drži se ga, da se še enkrat ne zgubi. Na moža je treba paziti,« se je pošalila Alfreda. »Da, tako je, mož je božji dar in kdor ga da izgubi, nebesna zgubi,« se je tudi Alfredin brat šalil z Lenčko, ker je bral z njenega obraza, kako srečna je bila. Začudeno je Brinar obstal na vratih, ko je prišel iz rudnika domov in zagledal Jožeta in njegovo ženo, ki sta ga čakala. Ni hotel besede, Joža sam mu pravi prvi: »Po tebe sva prišla. Kar hitro pospravi svoje stvari, potem pa gremo.« »Kam vendar?« »Boš že videl,« mu odgovori Jože. Brinar se je bal, da bi Jožeta zgubil, ves njegov up je bil v njem. »Kaj gremo res drugam?« »Da, da. Tu ti je moja žena in s to greva, kar hitro pospravi!« Brinar je videl, da ni šala in takoj povezal, kar je imel, nato pa so odšli. Vsi trije so skupaj in se pogovarjali. Jože je Brinarju pripovedoval, kje bosta odslej delala. Brinar je bil ves srečen, samo da ne bo treba več delati pod zemljo, kjer ni sonca. Lenčka je bila zadnja za njima. Pred majhno delavsko hišico so se igrali otroci. Ko so bili mimo, jih ugleda desetletna deklica in zakliče: »Mama, mama — teta, teta!« Mati pogleda in spozna Lenčko, ki sta se vozili skupaj na parniku. Žene so se vse srečne pozdravile, otroci pa so se vrnili krog Lenčke in bili so vsi srečni in veseli. Jožeta je tako omamilo, da je gledal ta prizor kakor očaran. »Glej no, kako jo radi imajo, kakor da bi bili njeni,« je rekel Brinarju, ki se mu je to tudi dopadlo. Po kratkem so se poslovili in šli do glavne ceste, od tam pa so se odpeljali na novo mesto. ==XXIII. Da le nismo pod zemljo…== Drugi dan sta šla Jože in Brinar v jeklarno na delo. Jožeta ni nihče poklical, vajen je bil težkih železnih del. Brinar pa mu pravi: »Samo, da nismo pod zemljo, kjer vsako minuto preži smrt nate!« »Povsod je eno in isto, rudniške nesreče podajajo roko plavžarskim in obratno,« mu pravi Jože. »Hm, bog daj nama srečo!« je pripomnil Brinar. Jože je bil dodeljen k stiskalnici, ki je spajala pogon valjarne, Brinar pa je bil za pomagajoč pri parnem kladivu. Jože se je takoj udomačil, medtem ko je bil Brinar bolj nesrečen. Drugi dan ob deseti uri dopoldne je mislil Brinar, da je tretjič, utrgal pa se je skrbec, ki je nosil petsto funtov težko kepo razžarega železa. Dva delavca sta bila do kolen zasrčena, tretji pa je izginil, padla je nanj žareča kepa in ga spremenila v prah in dim. Brinar je prebledel in rekel sam pri sebi: »In vendar ima Jože prav! Tudi tu ne počiva smrt!« Tretji dan je letela skozi valjar dvajset čevljev žareča tračnica, zadela se je ob verigo, dvignila, šla iz svojega navadnega tira in oplazila pet delavcev, dvema zlomila hrbtenico, enega usmrtila po vratu, da mu je glava odletela v kanal in tok vode se je pordelil, glavo pa vzel s seboj. Četrtemu, ki je bil zaposlen v laboratoriju in v momentu se je mimo, mu je nad komolci odbilo obe roki. Tekočina, ki jo je nosil s seboj, ga je ožgala po obrazu. Brinar, ki ni bil daleč, je slišal besede ponesrečenca: »Jož, moje oči!« Brinar je začudeno gledal: »Moje oči!« Odbilo pa mu je roke! Ponesrečenec je v nekaj sekundah padel na tla, iz ust so se pokazale rdeče pene, nato pa so ga odnesli. Zvečer, ko sta šla z Jožetom domov, mu je pripovedoval Brinar, kaj vse je videl čez dan, nazadnje mu pa pravi: »Tu ima smrt prav bogato žetev!« »Kaj pa si mislil! Kapitalizem ne pozna nobenih varnostnih naprav za delavca, on pozna samo varnost za svoj kapital. Povsod je enako, dragi moj. Človek mora biti tu v Ameriki še bolj kot v stari domovini sam zase odgovoren.« »Je res tako, kot praviš ti.« »Da, tudi goreče kače so hude!« Jože in Brinar sta se privadila kraja, Brinar pa tudi plavžu. Brinar je stanoval pri Jožetu. Lenčka pa je skrbela za oba. Jožetu je bila dobra in skrbna žena. Čez eno leto je tudi Brinarjeva žena prišla za njim in živeli so prijateljsko ves čas. ==XXIV. Nazaj v star kraj== Lenčka je večkrat materi poslala kake dolarje, mati pa od tega ni ničesar porabila, temveč hranila vse za Lenčko, ki jo je toliko ljubila. Za Brinarja pa je bil Jože vse. Nikoli ni niti v svoji družini storil kaj pomembnega, da ne bi prej vprašal Jožeta. Preteklo je že deset let, ko dobi Lenčka uradno obvestilo od sodišča, v katerem ji naznanja, da je njena mati umrla in jo imenuje za dedinjo in da po formalnem ureditvi lahko razpolaga z materino zapuščino. Ko je Lenčka to prečitala, se je jela oprijemati neka žalost, ki pa se je stopnjevala od dne do dne. Lenčkine domotožje je bilo vedno hujše. Jože je to opazoval, bolelo ga je, nekega dne pa ji pravi: »Veš kaj, draga ženica, sklenil sem, da se preseliva v staro domovino. Nekaj denarja imava, dom tudi, bodeva že kako živela!« Lenčka mu pade po teh besedah krog vratu in ga poljubi. V soboto zvečer je Jože Brinarju sporočil, da bi zelo rad videl, če mu je mogoče, da napravi v nedeljo skupaj izlet in da bi se zopet enkrat razgovarjali z njim. Brinar je Jožeta poznal in takoj je sklenil, da pride Jože s kako izredno novico, zato je komaj čakal drugega dne. In res je Brinar ni motil. Brinar in njegova žena sta bila vedno vesela, kadar sta bila v družbi Jožeta in Lenčke in tako tudi to nedeljo. Kmalu, ko so prišli na mesto, je Jože Brinarju povedal svoj namen. Tudi v Brinarju je tlelo neko domotožje, še bolj pa v njegovi ženi. Ko se Jože Brinarju razloži svoj namen, da se hoče preseliti nazaj v staro domovino, je Brinar po nekoliko pomišljenih dejal: »Če gresta vidva, tedaj grem tudi jaz.« »Toliko sem že prihranil, da rešim doma bajto in si nabavim nekaj živine. In kdaj pa misliš, da bi odrinil?« »Kako hitro bom vse potrebno uredil.« »Dobro, tudi jaz grem takoj na delo.« Lenčka in Brinarjeva žena sta bili s tem zadovoljni, kar sta se moža pogovorila. Brinarjevi otroci so že odrastli iz večjih skrbi. Lenčka pa je imela edinega sina, ki je imel tudi že deset let. Hladen veter je pihljal, ko sta stala družini Jožeta in Brinarja na krovu parnika »Marta Washington« Avstro-ameriške proge in čakala, kdaj se pokaže obala stare domovine. Zahajajoče solnce se je nagibalo proti zatonu in se poslavljalo z zadnjimi žarki. Jože in Brinar sta opazovala te čarobne prizore in bila sta oba dobro razpoložena. Mrak je nastal, v daljavi pa so se jele pojavljati lučice in konture obali so se jele dvigati. »Vidiš Janez, tam tisto svetlobje luči — to je svetilnik tržaške luke,« mu pravi Jože. »Misliš?« »Da, kmalu smo tam, do desete ure ponoči smo že v Trstu, smo že doma, doma v naši stari domovini!« Nekako harmonično so te besede vplivale na Brinarja, ki je šele zdaj občutil pravo domotožje. »Kdo bi si mislil, da se prav čez deset let zopet vrnemo v domovino, rojstno domovino,« je rekel Brinar Jožetu. »Kaj hočeš, vsi imamo enako pota, vsi tisti, ki nas usoda peha za kruhom, imamo enake steze; kdo ve, ko se razideva, če se zopet ne srečamo na kakih novih potih!« Sirena parnika je milo rezko zatulila. Jožeta in Brinarja je zbudila iz zatopljenega kramljanja. Lenčka se je pristopila k Jožetu in rekla: »Trst, Trst, v Trstu smo, doma smo, v naši pravi domovini smo, Jože!« Jože in Brinar se ozreta, pred njima se je svetilo tisoč luči. Stroj parnika so nehali stokati, oddahnili so se od dolge poti in ladja je počasi nabirala, se večerno ustavila pred čakajočo množico izvozkov. Dva dni so ostali v Trstu, potem pa so se odpeljali. Brinar s svojo družino čez Kras proti Ljubljani in Jože proti Gorici na Gorenjsko. Popoldne se je bližal Julijskim Alpam, ki so ga pozdravljale in že proti večeru je vlak prispel proti Bledu. Tam sta Jože in Lenčka sedela na desni pri oknu in zrla na vrhove Karavank, ki jih je zlato zahajajoče solnce. Ko pa so Karavanke zagledale Jožeta in Lenčko, so jih pozdravile in oba pokarale: »Kje sta hodila toliko časa, zakaj sta zapustila zlato domovino?« Jože in Lenčka sta se tega sramovala, oba pa sta obljubila, da ostaneta poslej zvesta Karavankam, zvesta domovini. S to obljubo sta stopala v svojo rojstni kraj. Jože je prišel na Lenčkinem domu gospodariti, popravil je hišo in prikupil se nekaj sveta. Z veseljem je delal in šlo mu je vse dobro izpod rok. Lenčka je gospodinjila v zadovoljstvo vsem. Ljudje so po vasi oklicali lepe vesti: To je, v Krišljevih pečenekih in kako bogati! Mnogo je bilo med njimi ljudi, ki so zavidali Jožetu vse to. Ta stara Šavrna, nekdanja prijateljica Lenčkine matere, bila druga mnenja. Mnogo krat je rekla sosedam: »I kaj, če imata danes nekaj, saj sta to trdo prislužila!« Sčasoma pa je Jožeta najbolj mrzil župnik, to pa zato, ker se Jože ni menil zanj, zlasti pa še radi tega, ker Jože ni hotel pri pobiranju za nov zvon prispevati ničesar. Nekoč je dejal župnik zlim kličarjem: »Američana pa naj s kovan zvon ne bo pel!« Tako je pov vidrnil. Od takrat so Jožeta še bolj mrzili. Jože pa se zato ni niti najmanj menil. Soseda Sadara je bila sama, imela je kravico, ki jo je krmila in par litrov mleka je vsak dan odprodala ter se s tem živela. Pa ji je poginila krava. Od tedaj je hodila krog svoje bajte vsa potrta. Jože in Lenčka sta vse to opazovala, in nekega dne stopi Jože v sobo k ženi: »Mama, le napravite se, greva v Radovljico.« »V Radovljico, po kaj?« »Danes je semenj, tam kupiva kravico.« »Oh, kaj pa mislite, saj nimam toliko denarja!« »Bova že dobila, kar napravite se!« ji reče Jože. Tam sta kupila Lisko, Jože pa jo je plačal, nato ji je rekel: »No, le ženite jo domov, mislim, da bo dobra!« Ženica je bila vesela in zasukala se je, kakor da bi ji štirje križi padli s pleč, gnala jo je domov in pred njo je poganjala v hlev, je bila v izbo po blagoslovljeno vodo in jo poškropila z besedami: »Bog vas sreč!« Kmalu se je po vasi okoli razneslo, da je Poznik Sadari kupil kravo. Nastala sta dva tabora. Nekateri so imeli Američanca za dobrega človeka, drugi pa za brezverca, ker niti v cerkev ne gre. Pa tudi ženski svetom sta bila dva tabora. Nekatere so Lenčko spoštovale, ker je bila zelo dobra napram revežem. Druge pa so ji zamerile, ko ni za novo majnico Marijo hotela nič prispevati. Jožeta so videli sosedje večkrat v Tržiču na delavskih shodih in prireditvah. Malokdaj je bilo, da ne bi bila tudi njegova žena z njim. Sosedje so mu priredili priimek »Rdeči Američanec«. Nekatere cerkvene pa so se pokrižale in pri tem dejale: »Bog navaruj!« Minilo je štiri leta. Jože in Lenčka sta se lepo udomačila, za ljudi, ki so imeli za nju slabe besede, se pa nista menila. Oni, ki so videli v Jožetu in Lenčki dva odkrita in dobra človeka, so pa komaj čakali, da je prilika nanesla, da so se mogli z njima razgovarjati. Prišle so občinske volitve. Neki večer pridete trije možje k Jožetu in mu sporočijo, da bi radi videli, če bi prevzel tudi on kandidaturo. Jože jim je odgovoril, da tega ne stori, pač pa, ker je v njegovi moči, bo pomagal z agitacijo za delavsko listo. Zavedal se je, zakaj ni sprejel kandidature: mislil si je, da stvari veliko več koristi, če govori na shodu kot volilec in ne kot kandidat. Jože je imel prav. Na shodih, kjer je nastopal, je napravil silen vtis na zborovalce. Ko je tako jasno razlagal socialistični načeli, je zbudil splošno pozornost. S tem si je pa tudi pobesnil sovraštvo župnika in njegovih pristašev. Toda, to Jožeta ni najmanj motilo, temveč je še povečal svojo agilnost. Tudi župnik je prišel nekoč na njegov shod in mu zaklical: »Kdo bo šel z vami, z brezverci!?« »To dobro vemo, da vi ne! Emancipacija delavcev mora biti delo delavskega razreda samega! Vi pa ste eden tistih stebrov, na katerih kapitalizem oziroma današnji krivična družba sloni!« ==XXV. Pred viharjem== Janez Brinar si je svoje posestvo dokaj uredil, poplačal je dolgove pri štacunarju in v farovžu. Kadar pa je imel kaj posebnega, kar se ni mogel sam takoj odločiti, se je peljal k svojemu prijatelju Jožetu na Gorenjsko. Vesel je bil vesel, kadar sta prišla skupaj. Pa tudi Jože in Lenčka sta rada videla, če jih je obiskal. Posvetovala sta se o marsičem. Tako je tudi leta 1914, meseca julija, Brinar obiskal Jožeta. Prvo vprašanje Jožeta je bilo: »Ali si že kaj slišal? Pripovedujejo, da bo vojska!« »Prej ali slej prav gotovo!« pravi Jože. »Kajne, zaradi umora prestolonaslednika v Sarajevu.« »Tudi če bi to ne bilo, bi moralo do tega priti, ker se vse države tako oborožujejo.« »Kako to!« »Kako to! Ker se bije svetovni industrialni kapitalizem med seboj. Kronane osebe igrajo tu le neposredno vlogo. Tako je!« »No, midva se bova več prizadela, saj sva ameriška državljana.« »Kaj misliš, da to ni mogoče, da tudi Amerika ne stopi v vojni meti? Drugo pa je to, da pravzaprav nisva več Američana, temveč avstrijska dezertarja, le to je, da tega noben ne ve, da so najini ameriški državljanski papirji le potekli. Saj veš, taki prijatelji se pa vedno najdejo, da te izdajo.« »Da, da, slabih ljudi je vedno več kot dobrih,« je resni pripomnil Brinar. Medtem je Lenčka pripravila kosilo in Brinarja povabila, naj sede za mizo. Jože in Brinar sta se ves popoldne kramljala, na večer pa se je hotel Brinar odpeljati domov, toda Jože ga zadrži: »Ostani tu do jutri zjutraj, jutri popoldne se peljem s teboj do Ljubljane, imam tam neko opravilo, na večer se pa vrneva vsak na svoj dom.« Brinar se ni pustil dolgo prigovarjati, kajti doma je žena rekla, da mogoče ostane pri Jožetu več kot en dan. Proti večeru sta sklenila, da gresta v Tržič v gostilno, da se malo razvedrita in slišijo kaj ljudstvo govori. Ko so prišli v Tržič, so zavili v neko staro purgarsko gostilno, ki je bila precej zasedena, vendar pa je bilo pri mizi v kotu, ki je bila belo pogrnjena, še prostora za tri osebe. Jože stopi tja, pozdravi in prosi za dovoljenje, nakar so gostje pokimali, da lahko prisedejo. Pri mizi so sedeli: tovarnar neke usnjarske, trgovec, lekarna, povestnik kužne in višji uradnik predilnice. Pogovarjali so se seveda o vojski. Govorili so nemški. Vsi so bili navdušeni za vojno. Lenčka in Brinar sta se pogovarjala o domačih stvareh, Jože pa je sledil pogovoru svojih sosedov krog mize. Najbolj vnet je bil uradnik predilnice, ki je vedno poudarjal: »Naš presvetli cesar bo gotovo pravilno ukrenil in Srbom napovedal vojsko!« »V treh tednih jih zmeljemo, to pastirje, ki naših kanonov še ne poznajo!« se je oglasil lekarnar. »Kaj topovi! Ampak naše število pušk, niti šteti ne znajo do toliko, kolikor ima naš presvetli cesar pušk,« vpada fužinar vmes. Predilniški uradnik se majstetno obrne proti onima dvema. »To še ni vse, gospodje! Ne smemo pozabiti na naše oficirje, njih inteligenco in vojaško sposobnost napram Srbom, ki niti pismenih oficirjev nimajo. Ali jaz sem kar vesel, če pride do vojne. Naši izkušeni presvetli cesar bo tudi gotovo izvršil. Kaj pravite pa vi, gospod?« »Hm, kaj naj porečem. Če bo ljudstvo za to, potem bo gotovo nastala vojna!« mu odgovori Jože. »Kaj se pravi to, če bo ljudstvo zahtevalo? Ako bo naš presvetli cesar dal ukaz, gremo vsi kot mož na Srbe in to brez obotavljanja,« mu odgovori fužinar. Jože se nasmehne. »Gospod, vi govorite o tem, ker ste še v letih; vam ne bo treba vzeti puške na ramo in svojcev zapustiti.« »Hm, ampak koristil bom vojni. Moja fužina preuredi za izdelovanje municije in to je tudi veliko.« »Tudi to je prispevek k vojski, ki pa je seveda dobro plačan,« mu pravi Jože. Živahno govorjenje je nastalo pri omizju, temu povod je dal Jože, ki je pobijal patriotizem onih, ki jim je nosil dobičke. Delavci pri drugih mizah so pa bolje prisluhovali in Jožeta občudovali, kako spretno je pobijal gospodo. Predilniški uradnik Hartnagel potreplje Jožeta po rami. »Mi vsi smo: Für Gott, Kaiser and Vaterland. In vi, če boste tako sprehen, vam oblečejo hlen!« Pri teh besedah sune Brinar Jožeta pod mizo, češ, naj ne govori tako. Še dolgo so se razgovarjali, vsa vnema za vojsko je v Jožetu naproti strani so sedeli pri mizi štirje tovarniški delavci in eden od starejših jim pravi: »Glejte, če bi bili vsi taki kakor oni tam, potem tudi presvetli kajzar ne bi mogel ničesar ukazati!« »Bodi tiho, da te kdo ne sliši!« ga opozori poleg njega tovariš. »E, kaj, tam oni gospod ima prav,« mu ta odvrne. Delavci so postali vedno glasnejši, Jože, Lenčka in Brinar so se poslovili in odšli domov. Pri mizi je nastala tišina, naposled se je oglasil Hartnagel: »Gefährliche človek, kajne?« Ostali so le tiho pokimali, tovarnar usnjarske pa je po dolgem molku dejal: »Bomo že poskrbeli, da ne bo gefährlich!« V gostilni je nastala megla cigaretnega dima, da si komaj razločeval ljudi. Alkohol je osvojil možgane in se z njimi po svoje igral. Razen štirih delavcev je bilo vse navdušeno za vojno, in to tako, da so nastali dve skupini, ki sta se zunaj na cesti pričeli pretepati. Ko so Jože, Brinar in Lenčka prispeli domov, so se še dolgo v noč pogovarjali. »Pozno je že,« pravi Jože. »E kaj, saj je jutri nedelja, bomo pa malo dlje poležali.« »Tako je,« je pripomnil Brinar. Drugo jutro je Lenčka vstala kakor druge dni in odšla v Tržič, da kupi meso za kosilo. Jože in Brinar sta še spala in Lenčka ju ni budila. Ko je prišla v Tržič, vidi vroče ljudi pred občinsko pisarno, ki so se gnetli pred velikim lepkom. Od daleč je pogledala, ni pa videla, druga kar naslovi, ki se je glasila: »Mojim milim narodom!« Srečala je soseda, katerega je vprašala: »Kaj pa je novega, ko se tako drenajo?« »Vojska je napovedana in v štiriindvajsetih urah morajo vsi obvezanci iti k svojim polkom.« Lenčko je strel mraz, hitela je v mesnico po meso, da pride s to novico čimprej domov do Jožeta in Brinarja. Doma je bila takoj v sobi: »Jože, Jože, splošna mobilizacija je napovedana! Vstanita!« Jože in Brinar sta takoj vstala, se oblekla in drug drugega vprašala: »Kaj sedaj?« Šel je nekajkrat po sobi goridol, nato pa dejal: »Popoldan se odpelješ in grem s teboj do Ljubljane in čez noč ostaneva v Ljubljani, da vidiva, kaj in kako se bo to razvijalo.« »Dobro,« pravi Brinar. »Sam sem radoveden, jutri na večer se pa odpeljem domov, da žena ne bo imela prevelikih skrbi, kaj se men.« Jože in Brinar sta takrat po Ljubljani, največ sta se zadrževala krog kolodvora in gledala, kako odhajajo vlaki z vojaki. Dosti jih je bilo, iz katerih je Jože bral z obrazov skrb, ne več pa takih, ki so bili že hripavi od ukranja in petja vojaških pesmi. Med vsem je razlegal najbolj kasarniska himna kranjskih Janezov: »Regiment po cesti gre in moj Janez raven je …« Jože se je obrnil proti Brinarju: »Tole veselje se bo kmalu poleglo.« »Tudi jaz mislim tako,« mu de Brinar. Pa zopet so zarohneli kripavi glasovi: »Moj fantič je zrajtarja, pa nima nobenega krajcarja …« Žene z otroci v naročju so si brisale lica in materam se je poznalo na ustnicah, da so prosile boga za svoje sinove, da bi vrnili se živi in zdravi. Vme je bilo več starih devic, ki so delile vojakom aluminijaste svetinjice. Bile so Marijine device s pobožnimi trakovi okrog vratu … Vse to je Jože opazoval in si ustvarjal svojo sodbo. V ljubljanskih cerkvah so molili za presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in za njegovo zmago nad Srbi. ==XXVI. V kripnih== Jože in Brinar sta se drugi dan na večer vračala domov. Jože na Gorenjsko, Brinar na Dolenjsko. Oba sta si žvižgala iste melodije postajah, hripave petje: »Regiment po cesti gre …«. Vmes pa jok mater, žena in otrok. Peljal se je do Radovljice, kar je že Lenčka pri odhodu povedala. Ko je dospel vlak na radovljiški kolodvor, ga je tam čakala Lenčka. Jože je ni uzrl, ko ga je ona nenadoma prijela zadaj za roko. »Kako, da si prišla?« jo je Jože začudeno vprašal. Lenčka vzdihne in pravi: »Nujno te imam v važni stvari obvestiti!« »Kaj pa je takega?« »Žandarji te iščejo, bili so že trikrat danes pri nas. Oni lopovi sinoči so te gotovo denunciirali!« »Vse je mogoče,« ji Jože mirno odgovori. »Kaj naj storim, pri njih se oglasim, da izvem kaj hočejo.« Lenčka je bila v velikih skrbeh. Molče je stopala poleg njega. Blizu doma ji je dejal Jože, naj gre kar domov, on pa se oglasi na orožniški postaji. »Če te pa tam obdržijo, kaj pa potem?« »Bolje je, kakor pa da me potegnejo ponoči iz postelje!« In res jo je mahni Jože naravnost v Tržič na orožniško postajo. Ko je prišel do stražarja, mu pove svoje ime, se ta ni nič razgovarjal z njim, temveč mu je takoj napovedal aretacijo in ga privedel na postajo do prihodnjega vlaka, s katerim so ga eskortirali v Ljubljano. Drugo jutro so ga zaslišali in vprašali v kaki družbi se je nahajal prevečeranjim in kaj je govoril v tej družbi. Nato pa so ga zopet zaprli. Jože je bil brez nadaljnjega štiri dni zaprt. Četrti dan pa je bil zopet poklican, a ko je stopil v preiskovalno sobo, je ugledal Brinarja. Strogi gospod se je obrnil proti Brinarju in ga vprašal: »Ali poznate tega tu?« »Poznam,« odgovori Brinar. »Od kod ga poznate?« »Poznam ga že dolgo; bila sva skupaj v Ameriki.« Kratko je bilo to zaslišanje, nato pa so odvedli oba v zapor. Vsak dan sta dobila nov pripor. Prenapolnjeno je cvetelo tako, da so bili zapori nabito polni, potem pa so jih poslali na ljubljanski grad. Dva meseca sta zdihovali Lenčka in Brinarjeva žena doma, preden sta bila moža osvobojena. Ko je bil Brinar izpuščen iz zapora, ni ničesar vedel o Jožetovi zadevi in ves dan je hodil po Ljubljani in študiral, kaj naj napravi. Bi se peljal na Gorenjsko k Jožetu ali domov. Toda sklenil je naposled, da se prej pelje domov k družini. Na večer se je hotel odpeljati z dolenjskim vlakom. Ko pa je prišel na kolodvor, je nenadoma ostrmel, ko je zagledal svojo ženo, Jožeta in Lenčko. »Kako to, ste ali niste?« »Smo, smo že ta pravi!« mu Lenčka hitro odgovori. »Kdaj so pa tebe izpustili?« vpraša Brinar. »Včeraj! In tebe bi tudi že včeraj morali. Ženi sta bili o tem že obveščeni po dobrem prijatelju in zato sta prišli, da naju počakata. Danes pa smo čakali nate, ker smo vedeli, da se gotovo odpelješ s tem vlakom.« »Kdo te je obrn?« vpraša Brinar Jožeta. »Dobri prijatelji, ta črni.« »Tudi mene je on, treba se jih bo paziti v izogibati,« ga Brinar opozori. »Da, da, sedaj ima vsak vozel ušesa in vsaka terzijalska usta detektiv,« pripomni Lenčka. »To je nekaj strašnega. Paziti bosta morala, kaj in kje govorita!« dostavi Brinarjeva žena. Tisti večer so ostali v Ljubljani, da si ogledajo novo vojno vrvenje. Po večerji so šli v eno najlepših kavarn, ker Jože je hotel na vsak način prečitati nekaj listov, da dobi malo pogleda v svet. V vseh listih je čital o samih zmagah in navdušenju. Nakar pa se mu je vse skupaj zazdelo in predlagal je, da gredo k počitku. Drugi dan sta prišla Jože in Lenčka domov. Tam ju je že pred hišo čakala soseda. »No, mamica, kaj je novega?« jo vpraša Jože prijazno. »Občinski sluga je bil danes že dvakrat pri vas in vprašal po vas,« je nekoliko v skrbeh pripovedovala stara. »Hm, ne bo taka reč,« ji odgovori on. »Vprašal sem, pa je dejal, da boste morali iti k vojakom.« Lenčka je ostrmela, medtem ko je Jože vzel časa misli na to. Komaj pa sta prišla v sobo in odložila svoje stvari, je že prišel krog ogla občinski sluga. Potrkal je in vstopil. »Dober dan! Prinašam vam pozivnico. Že zvečer bi morali oditi v Ljubljano!« Lenčko je to presunilo in še nikoli ni bila v takih skrbeh. Tudi njega so jele prijemati skrbi, vendar je znal to skrb pred Lenčko skriti. Lenčka je položila obe roki na Jožetove rame. »Ljubi moj, imam slutnje, da se danes zadnjikrat vidiva. In teh slutnj se mi ni mogoče otresti!« Jože jo je prijel okrog vratu in jo poljubil. »Veliko grenkih dni sva že preživela in bodi uverjena, da bova tudi to prestala!« »Da bi le uresničile tvoje besede. Ali jaz nisem bila še nikdar v takem dvomu kot sedaj!« Drugo jutro je Jože že zgodaj vstal ter se odpravil proti Radovljici, da odpelje vlak za Ljubljano. Tudi Lenčka ga je spremljala na postajo. V vagonih so pozvanec prepevali. Seveda se je čula tudi kranjska himna: »Moj Janez je en zauber fant, ki ima ves nov štant, za klobuk mu pošlje zaj, da se ga bo vsak zbal …« Jože in Lenčka sta gledala pri zadnjem vagonu, kako je mlada žena z otrokom v naročju jokala za svojim možem, stara mati pa ga je držala za roke dvoje otrok. Tudi po njunih licih lih so se v jutranjih solnčnih žarkih lesketale solze za sinom. Mlad kaplan iz Radovljice je veselo trpeljal krog teh dveh žensk in jih tolažil: »Mama! Nič se ne bojte! Jernej se kmalu vrne. Kaj pa mislite, naša vojska bo kmalu vse te brezsrčne sovražnike zdrobila. Niti mesec dni ne bo trajala. Le meni verjemite.« ==XXVII. Na fronti in v Rusiji== Lokomotiva je zabrizgala. Lenčki je hotelo srce počiti in se dolgo je mahalo z belo rutico Jožetu v zadnji pozdrav. Domov gredočo jo je noč postajala težka kakor še nikoli in vedno si je dejala: »Zadnjikrat sem ga videla, zadnjikrat, mojega dobrega moža.« Takoj drugi dan se je Jože že odpeljal s svojim bataljonom v Galicijo. Po vseh večjih postajah so jih pozdravljali ljudje in navdušeni za boj. On pa je pri tem opazoval, da bi bilo to le boljše ljudje, da bi bil to narod, ki dobro rejenji ljudje so bili to, ki so vojake navduševali za vojno. Nič ni bilo proletarcev, ti so že odšli in prihajali ranjenci nazaj. Tri dni in tri noči so se vozili in šele četrto noč so se izkrcali. Nebo je bilo posuto z zvezdami. Po tihim je dejal Jožetu njegov tovariš: »Vidiš, veseli kadar se zvezda utrne, umre en človek.« Jože pa mu pravi: »To že ne drži! Tukaj jih veliko več umre!« »O več, več,« se zadnji oglasil drugi vojak. Komandant, starejši stotnik ukaze, da nihče ne sme prižgati užigalice in tiho, brez glasnega govorjenja morajo korakati. In res so hodili celih pet ur brez vsakega počitka. Ura je bila tri, bila je že tema, le proti vzhodu je bilo opaziti, kakor da bi se bledelo daniti. Vsi so bili že zmučeni. Mal hribček na desni, na levi pa voda in močvirje. Pod hribčkom vodi se je vila cesta, ob kateri je bilo visoko in gosto jelševje grmovje. Ko je bil še cel bataljon v goščavi, nenadoma silno z visokega jelševja jata vran, nato pa začne pokati puške in strojnice. Vojaki so se jeli valjati v blatu, zvijali so se zeti od krogel. Pred Jožetom je padel od strela zadet njegov prijatelj Matija iz Gorij. Jože se je spotaknil nad njim in padel na njega. Kvečeto se ga je ranjenec oklenil krog vratu, trikrat zastokal: »Moja mama,« nato pa je za vedno zaprl oči. Jože je vrgel nahrbtnik in puško proč, skočil v vodo in plaval na drugo stran. Na drugem bregu je skočil v jelševje goščavo, v kateri se je skrival in ležal vedno proti vrhu. Ko je dospel na vrh hribčka, ga je objel prvi jutranji solnčni žarek, že tam pa deset mož ruske patrulje, prijeli so ga in preiskali. Orožja niso našli, odvedli so ga v zaledje in oddali med druge jetnike. Petindvajset dni je bil Jože v ujetniškem taboru. Junaško se je boril z gladom in mrazom. Vedel je, da bo ušel rade na gorkem, zato jim je napovedal druge vrste vojno. Slekal je spodnje perilo, izkopal v zemljo luknjo in ga zakopal tako, da je le majhen del gledal iz nje. Vse lazice so zlezle iz zemlje na oni kraj, ki je molel ven. Jože je to večkrat ponavljal in si s tem lajšal svoj položaj, le kruha, kruha ni bilo. Petindvajseti dan pa je bil poslan štirideset vrst daleč na posestvo vdove Aleksinoviće, ki je padel takoj v začetku vojne. Bilo je to večje posestvo. Imeli so svojo kovačnico, ki pa je bila zaprta. Nekega dne, ko je imel Jože rabiti voz, ki pa je bil polomljen, pravi posestnici: »Popraviti je treba voz, ni ga mogoče več rabiti.« »Nimamo kovača,« mu ta odgovori. »Popravim ga jaz, gospa!« »Ako le znate?« »Znam.« Jože je popravil voz in ne več drugega. Nato pa je ostal doma, ni hodil na delo več kot težak. Delal je vedno v kovačnici. Tudi za druge sosede. Mlada vdova se ga je privadila, imela ga je rada. Vzljubila ga je in mu vse zaupala. Jože je bil skrben gospodar. Le sem in tja je postal potr. Temu vzrok je bila misel na Lenčko. Mlada vdova mu je vsako najmanjšo željo čitala z obraza, kajti Jože ni bil kot njen mož, ki je večkrat ležal pijan po cele dneve. Tudi Jože je mlado vdovo spoštoval. »Moja dobrotnica,« jo je imenoval. Prešlo je leto, prešlo drugo, tretje. Jože je zaman pričakoval rešitve. Vdal se je usodi, smatral se za moža Aleksinovićeve. Najveseljejši dan Jožeta je bil dan izbruha revolucije — dan iz ropstva izhajajoče svobode. In za njega nova domovina! ==XXVIII. Lenčka dobi pismo== Brinar je bil pravzaprav invalid. Ko je bil še otrok, so dobili v Dolenji vasi nov zvon. Pri blagoslavljanju novega zvona so fantje z možnarji streljali. Mlajši pa so si nosili na prostor, kjer so jih užgali. Nek možnar se ni hotel užgati in Brinar ga je le predčasno pogledat, kaj je z njim. V tem trenutku pa se je užgal in Brinarju na desni roki kazalec raznel. Zvon je bil krščen na ime »Sv. Rok«. Hudomušni dečko mu je ob vsaki priliki ponagajal: »Sv. Rok te je kaznoval za tvojo radovednost!« Ko je postal Brinar starejši fant, je dostikrat šel s fanti potkrovat. Veselej pa so mu fantje rekli: »No, Janez, ti pa kar svojega primi in ga toliko, ker ti je prst odgriznil.« In res, Brinar je vedno to šalo z veseljem vzel, šel pa vzorno in potrkoval z drugimi. Kljub temu, da je bil Brinar invalid, je moral k vojakom. Tam pri Gradeku, kjer je delovalo svinče in jeklo med tisoče in tisoče, je krogla prevrtala tudi Brinarju desno nogo nad kolenom, vendar se je pa hujši rešil s tem, da je prišel v neko mestece blizu Budimpešte in po dveh mesecih ozdravel. Iz bolnice je svoji ženi večkrat pisal. Prosil jo je, naj mu pošlje za približek kaj denarja in gorko perilo. Ko pa je dobil odgovor, je to v enem pismu, naslovljenem na Jožeta, potožil in vprašal Brinarju na desni roki kazalec raznel. Zvon je bil krščen na ime »Sv. Rok«. Hudomušni dečko mu je ob vsaki priliki ponagajal: Jožeta ni bilo doma, za Lenčko pa je bilo to prvo pismo, ki ga je dobila, odkar je Jože odšel. Hitro ga je odprla, na naslov niti pogledala ni. Začudeno je gledala, ko vidi, da piše Brinar. Vzela je papir in takoj mu je napisala pismo, v katerem je priložila petdeset kron. Nato pa je sklenila, da se pelje do Brinarjeve žene. Ko je drugi dan popoldne prišla k njej, ji je bilo prvo, da ji je očitala, zakaj svojemu možu ne piše in nič ne pošilja. Brinarja jo je nekaj časa gledala, nato pa stopila k omari in vzela potrdila in jih dala Lenčki. Obe sta dolgo kramljali, in zdaj je tej in zdaj drugi se utrnila solza in zdrknila po zaslzenih licih. Lenčka je vedno trdila, da je njen mož gotovo že mrtev, ker ji ničesar ne piše. Brinarjeva pa jo je tolažila. Ko je prišla Lenčka tretji dan v Ljubljano, je zopet pogledala listo mrtvih in pogrešanih. Med drugim je zagledala tudi ime »Jože Poznik, pogrešen«. »Torej ne mrtev, pogrešen je!« Tako bi to ponavljala sama pri sebi. Lenčki je ostala le še majhna iskrica upanja, da bo Jožeta še videla. Brinar kar verjeti ni mogel, da mu je Lenčka pisala in poslala denar, medtem ko mu lastna žena niti ne odgovori. Na dvoršču bolnice so morali nastopiti vsi bolniki, med njimi tudi Brinar. Komisija z nadzdravnikom na čelu jih je pregledala. Tisti, ki so bili spoznani za sposobne, so morali iti k svojim trupam in med temi je bil tudi Brinar. Srce mu je jelo utripati, češ, enkrat si jo odnesel, drugič ne bo šlo več — Komisija je odšla in Brinar je žalosten taval po dvorišču. Nenadoma pa zavpije narednik: »Kaj neki bo sedaj?« si je rekel Brinar. Nato pride poročnik in vpraša: »Ali je kdo med vami ključavničar, strugar ali kovač? Vsi tisti za en korak naprej!« »Kaj ste vi?« ga vpraša poročnik. »Pokorno javljam, kovač!« »Dobro, vi greste v tovarno varno Manfred Weiss v Budimpešto. Še danes!« In res Brinar je šel s transportom v Budimpešto. Bil je zadovoljen, da mu ni bilo treba iti nazaj na fronto, kjer smrt slavi svoje orgije. Drugi dan dopoldne je bil Brinar prost. Opoldne pa je moral nastopiti delo. Stikal je po mestu v stranskih ulicah, kaj je iskal, to sam ni prav dobro znal. Ko je prišel do zidov, ki je prodajal in kupoval obleke, se ustavi in ogleduje srajce in spodnje hlače. Zid je bil pri njem takoj, ga objel in zahteval in hvalil blago. Res je kupil spodnje hlače in srajco. Čez »žena mi ne da,« je šel dalje. Dva para perila pa moram imeti.« Zid mu je zavil v papir in odšel je naravnost v vojašnico, da se preobleče. »Kaj si kupil Brinar?« ga vpraša njegov tovariš. »Srajco in spodnje hlače,« mu odgovori ta in odvije paket. Nato sezuje čevlje in hlače ter obleče nove spodnje hlače, leva noga je šla skoz nje, desna pa ne. Brinar nato pogleda in vidi, da so nad kolenom dvakrat pošivane. Nato sleče zgornje hlače in jame parati. Njegov tovariš se mu smeje: »Te pa je gotovo napravila kaka zaljubljena na hitro, hahaha!« Ko je Brinar hlačnico razparal, je našel pismo. A ko je pogledal na naslov in videl napisano svoje ime in spoznal pisavo njegove žene, sam sebi ni tega mogel verjeti. Pismu sta bili priloženi še dva bankovca po sto kron. Prečital je pismo, v katerem mu je žena pisala: »Ljubi mož!« »Dobila sem od tebe že četrto pismo, v katerem mi ponovno pišeš, zakaj Ti ne pošljem denarja in perila. Nasprotno pa sem ti že dvakrat poslala po 100 kron v rekomandiranih pismih kakor tudi perilo in v desni hlačnici je bilo všito pismo in 200 kron priloženih. Vprašaj vendar za pisma in paket. Drugače pa, moj ljubi, smo zdravi, le za kruh je težko, niti za denar se ga ne dobi. Saj veš, jaz bi že potrpela, ali otroci, otroci so preveč, ko jim je tako malo odmerjeno. Dam Ti tudi vedeti, da je bila Lenčka pri meni. Za moža se sedaj ne ve, kje se nahaja. Bodi mi v duhu poljubljen od nas vseh, posebno od Tvoje zveste žene te ljubeče žene.« Brinar ni vedel, ali naj se veseli ali jezi nad lopovi, ki so ga okradli. Njegov tovariš, ki je sedel poleg Brinarja na slamnjači, mu pravi: »Brinar, to moramo naznaniti takoj na znaniti! Jaz grem s teboj na komando.« Drugi dan so ugotovili, da je rečunski narednik na tak način odprl stotepdeset paketov, jih pobral zase, perilo pa prodal židu. Ves denar v pismih je obdržal zase. Kako je njegova kazen izpadla, se ne ve. Ogromen kompleks tovarne je imel več dvorišč. Na eno takih je bil speljan tudi železniški tir, po katerem so vozili rekvirirane zvonove in jih tam skladali. Nobeni zvonovi niso več peli, kajti ni bilo svetnikov, da ne bi bili v njem oni zvonovi — zvonove so vse razbili in iz njih vlivali topove ter jih rabili za druga morilna sredstva. Brinar je bil oddejen še z dvema tovarišema k temu delu, da so razbijali zvonove, predvsem so jih topili. To delo je bilo zelo naporno, ker je moral vsak ves dan vihteti kladivo pri piči hrani, ki so jo tam dobivali. »Nikdar nisem mislil, da doživim to, da bom razbijal svetinje,« je rekel Brinarju Studeč Blaz, ki je bil tam nekaj oddeljen od doma. »Sedaj vidiš, kaj vse pobožen človek lahko doživi,« se je pošalil Brinar. »No, kar tiho bodi, tudi pri vas hodite vsak dan k svetnikom pete lizat,« mu Blaž zasmehljivo odvrne. Od zvona do zvona sta šla Brinar in Blaž in jih drobila. Pri nekem zvonu prileti drobec Brinarju v koleno. »O joj!« zagodrnja ta, in Blaž pa ga pogleda: »Te boli?« »Bo že bolje, naj je dosti svetnikov, eden ti že pomaga,« se je pošalil Blaž z Brinarjem in šel sta naprej do drugega, da ga razbijeta. Blaž, ki je bil prvi pri njem, dvigne kladivo in že je hotel mahniti po njem. V tem trenutku pa pusti kladivo na tla ter pravi Brinarju: »Vidiš, tu se pečati sv. Roka vidi na zvonu, to je za mene znak!« Ko je prišel Brinar zraven in pogledal zvon, spozna v njem domači zvon. V srcu ga je zapeklo in na glas je vzkliknil: »Joj, tudi ti si tu, ti, ki nosiš v svojem glasu moje mladostne spomine. Tudi tebe naj razbijem, ki si najlepši kos moje domovine, tebe naj razbijem, ki si bil najlepši glas moje domovine, ki si mi tolikokrat pel, pel si mi od mladega do tedaj, ko sem moral iti za kruhom v daljni svet. Vedno, vedno si me spremljal, spremljal do takrat, ko mi je domovina odrekla kruh!« Sele sedaj je Blaž spoznal za kaj gre. Ves čas je gledal Brinarja. »Noben blaglovom ni pomagal, čifut Manfred Weiss se sedaj njegov gospodar.« »No, ali se vama ne ljubi?« je od daleč zavpil priganjač. Brinar ga ni slišal. Blaž pa je zavihtel težko kladivo in udaril zvon v sredino. »Boom,« pri drugem udarcu beem je jeknilo in Brinarja je zabolelo pri srcu. Videl je pred seboj velikonočno procesijo in svoje tovariše, ko so potrkavali v domačem stolpu. Nastala sta dva kosa, njegov glas pa je za vedno zamrl. Brinarja je zabolelo krog srca. Zdelo se mu je, da v domačem zvoniku potrkava in gleda dolí — kako se vije po cesti velikonočna procesija… ==XXIX. »Ruski ujetnik«== Tri leta in pol sta že Brinar in Blaž delala kot vojaka v tovarni Manfreda Weissa. Postala sta kot dva brata. Tako tesno prijateljstvo sta si navezala drug na drugega. Mnogokrat je Brinar Blažu pripovedoval o svojem prijatelju Jožetu, vedno ga je hvalil, večkrat potožil, da ne more zvedeti, kje se nahaja. Brinar je redno dobival od svoje žene pisma in tudi Lenčka mu je večkrat pisala, v vsakem pismu pa je tarnala po Jožetu. Neko nedeljo dopoldne sta bila Brinar in Blaž prosta, pa sta šla po mestu in si ogledovala to in ono. Brinar zagleda v neko trgovino, nato pa pravi Blažu: »Čakaj malo, grem jaz tu notri.« »Kaj nameravaš kupiti?« Brinar ni ničesar odgovoril, temveč je smuknil v prodajalno in si dal pokazati velike volnene rute, ki jih je premotrival eno za drugo. Kupil je najlepšo. Ko je prišel iz prodajalne, ga je vprašal Blaž: »Vendar povej, kaj neki si kupil?« »Eh, nič takega! Prihodnji ponedeljek je god od moje žene in sem ji kupil ruto!« »No, vidiš, to se mi pa dopade, da se svoje žene spominjaš.« »Saj že dolgo ni pisala, že tri tedne je od zadnjega pisma,« mu pove nekako v skrbeh Brinar. »Vedno tudi nima časa, da bi ti pisarila!« Ko sta prišla opoldne domov, je Brinarja čakalo ekspresno pismo. Blaž pa mu je dejal: »No, vidiš, kakor da bi vedela, da si ji kupil ruto.« Brinar vzame pismo, ko pa vidi pisavo, pripomni Blažu: »Ne, to ni od moje žene.« Odpri je pismo in čital: »Dragi Brinar! Dobila sem od Tvoje žene kratko pismo, v katerem me naproša, naj pridem za nekaj časa k njej in čimprej, ko mi bo mogoče. Nisem vedela, kaj hoče. Pa sem se napotila in takoj odpeljala k njej. Ko dospem k njej, vidim, da leži v postelji za bolnico. Ne ustraši se! Bodi močan. Povedati Ti moram, da je zelo slaba, pridi domov prej ko Ti je mogoče. S spoštovanjem Te srčno pozdravlja Lenčka.« Brinar je postal nem, pismo pa je pomolil Blažu. Blaž je pismo prebral. »Na vsak način moraš dobiti dopust!« To je dejal, ker je poznal trnjevo pot do dopusta. Še tisto popoldne je šel Brinar v pisarno in prosil za dopust. Uradnik mu je rekel, da se dopust prosi v dopoldanskih urah in naj pride drugi dan. Drugi dan se je Brinar postavil pred vrata pisarne na vse zgodaj. Poveljniki oproščenih vojakov, ki so morali delati v tovarni za municijo pod vojaško disciplino, je bil stotnik grof Vele v pisarni. Jože je prišel ob deveti uri krog Vele v pisarno, je Brinar prosil nadstotnika v predsobi, naj ga pusti h g. stotniku, ta ga je vprašal, kaj hoče. Brinar mu je pokazal pismo in sporočil, da ima žena na smrt postelji. Narednik je šel k stotniku in mu to javil. Stotnik pa se je zahrohotal in dejal, naj Brinar vstopi. Brinar je vstopil in prosil za osem dni dopusta. Stotnik pa je ponovno zahrohotal. »Kaj mislite, če pridete vi domov, da bo ozdravela? Mi poznamo take tiče, ki nočejo delati! Sploh pa so ženske vedno bolne, če nimajo moža v postelji. Prinesite potrdilo od župana, da je mrtva! Idite!« Brinar je hotel še nekaj povedati, toda stotnik je zakričal: »Kertleich! Marš!« in narednik je porinil Brinarja skozi vrata: »Marš, hinaus!« Zunaj pa je stal vojak, ki ga je peljal na njegov oddelek na delo. Ves dan se mu je vrtelo v glavi in ni vedel, kaj bi počel. Ko je prišel Blaž do njega in ko mu Brinar pove, kaj je bilo, mu ta pravi: »Prezroži domov! Opoldne med odmorom je Brinar brzojavil Lenčki. Računal je, da še isti dan dobi odgovor. In res. Na večer, ko pride Brinar z dela, ga že čaka telegram. »Vidite, hitro je prišel odgovor!« Brinar odpre brzojav in čita: »Žena mrtva, pridi domov. Lenčka.« Zopet predstavi Brinar takoj prošnjo stotniku na večerjo (zjutraj). Ob dvanajsti uri je prišel stotnik, a ko zagleda Brinarja, se obrne proti naredniku in ga vpraša: »Was will der Kerl schon wieder?« »Žena mu je baje umrla,« odgovori stotnik. Stotnik vzame monokel v roko in si ga natakne na levo oko, pogleda telegram, nato ga vrže Brinarju, se obrne proti naredniku in mu reče: »To ni od uradne pošte! Zaprite tega moža, ker noče delati!« Narednik je odpeljal Brinarja v zapor. Brinar je napram naredniku protestiral, pa zaman. A žalostno, pomagal ni noben. Zaprli so ga v zapor v celico za pomorščake. Blaž je bil popoldne v službi, zvečer pa je zvedel, da se nahaja Brinar v zaporu. Takoj je odšel tja, da ga obišče, zato je prepričal uradnika, naj ga pusti noter. Prinesel je zaporniku nekaj jedi. Pogovarjala sta se, pa sta se nato tudi poslovila. Drugi dan je prišel brzojav občinskega urada iz Dolenje vasi, da je umrla Marija Brinar, žena Janeza Brinarja. Blaž je šel s telegramom v pisarno, a ker ta dan ni bilo stotnika v službi, je moral Brinar čakati do drugega dne, nakar je bil izpuščen in dobil je osem dni dopusta. Vozil se je iz Budimpešte domov celih pet dni, tako da je prišel domov osem dni po smrti svoje žene. Doma je našel Lenčko, ki je gospodinjila, ne da bi ji kdo rekel. Prve besede Brinarja, ko je zagledal Lenčko, so bile: »Kaj je z Jožetom, kje je?« Lenčka je molče z rameni odgovorila, po obrazu pa ji je padel zastor žalosti. Čez čas pa tiho odgovori: »Najina usoda je kruta, kruta brez usmiljenja!« »Kaj naj storim? Nobenega človeka nimam,« ji potoži Brinar. »Za ta čas, dokler ne prideš domov, ostanem jaz tu, da ti opravljam dom in otroke. Saj vojna ne bo dolgo trajala, ljudje imajo že nevar več, vse je že izčrpano!« mu Lenčka pripoveduje. Brinar si je v notranjosti mislil: »Saj itak ne nameravam iti več nazaj.« Nato pa ji pravi: »Jaz bi ostal doma, pa kaj hočem. Vsak ima svojega denuncijanta!« Po teh besedah se je Lenčki v notranjosti pričelo jasniti. Nenadoma je skovala načrt, na kak način bi se Brinarja oprostilo. Pomembnila se mu je in rekla: »Ves, kaj bi se dalo napraviti!? Zmešnjava je itak povsod že nastala, ljudje ne mislijo drug na drugega. Jaz vzamem oba otroka na svoj dom. Ti prideš pa čez par dni za menoj. Pri županu te naznanim kot ruskega ujetnika in pod to krinko ostaneš pri meni do konca vojne.« »Dobra ideja, Lenčka. Tudi v vozu so razkrivam kot bi se moral vrniti.« Dalje ji je pripovedoval o svojem življenju, o težavah in šikanah tortur. Drugi dan sta Lenčka in Brinar vse pripravila, nato pa se je Lenčka odpeljala z otrokom na Gorenjsko. Doma je pripravila civilno obleko, vedela je, da so ujetniki, ki bi radi zamenjali svojo za civilno. Lenčka je vse to poskrbela za Brinarja. Čez nekaj dni je prišel Brinar za njo in ostal pri Lenčki. Lenčka se je obrnila na internacionarni Rdeči križ, da poizve za Jožeta. Čez mesec dni jo je župan pustil poklicati in ji sporočil, da je njen mož padel pri Grodeku. Tako je poročal internacionarni Rdeči križ. Štiri mesece se je Brinar skrival pri Lenčki. Nato pa je nastal tako težko pričakovani polom svetovne vojne, v kateri je bil zmagovalec — kruh. Kmalu po polomu so ženice šušljale, da bo Šuparjeva Lenčka, ki je vdova po padlem Jožetu, vzela za moža onega »ruskega ujetnika«, ki je bil pri njej, da ji pomaga gospodariti. Lenčka in Brinar pa sta zadovoljno živela kot mož in žena. Rada sta si pripovedovala o poteh, po katerih sta hodila za kruhom. KONEC. d68k9yiixym48qhpfalpg16oy4nk35y Gramoz in Otrobek 0 41756 223965 2026-04-26T18:40:33Z Spela.spr 10555 nova stran z vsebino: » Lahko bi bila še živela in delala starost oba, Otrobek in Gramoz, toda morala sta se izseliti za vedno tja, kjer ni vojnih prodajaln, vojnega kruha, koruzne moke, krušnih kart in — pomanjkanja masti. Kajti to zadnje je bilo vzrok, da sta morala pred časom umreti oba, Gramoz in Otrobek. Nad njima se je pač izpolnil pregovor, ki pravi, da imajo mali vzroki često velike posledice... ==1. Otrobek.== Ljubljana se ponaša po pravici z lepimi izprehodi. Kdo...« 223965 wikitext text/x-wiki Lahko bi bila še živela in delala starost oba, Otrobek in Gramoz, toda morala sta se izseliti za vedno tja, kjer ni vojnih prodajaln, vojnega kruha, koruzne moke, krušnih kart in — pomanjkanja masti. Kajti to zadnje je bilo vzrok, da sta morala pred časom umreti oba, Gramoz in Otrobek. Nad njima se je pač izpolnil pregovor, ki pravi, da imajo mali vzroki često velike posledice... ==1. Otrobek.== Ljubljana se ponaša po pravici z lepimi izprehodi. Kdor išče sence, jo najde v Tivolskem gozdu, v Zvezdi, na Golovcu in drugod. Kdor se pa rad sonči, naj krene na cesto, ki vodi proti Ježici in od tam naprej na Dunaj. Tudi jaz iščem rad solnca na tej takozvani Dunajski cesti, in tako je prišlo, da sem se seznanil z obema glavnima osebama te veseložalostne povesti: z Otrobkom in Gramozem. Najprej z Otrobkom. Na zahodni strani Dunajske ceste je stala pred leti mala prodajalna, nad njo pa napis: »Brigita Otrobek. Prodaja moke in raznih blag.« Jaz imam pa to — kakor mislim — popolnoma nedolžno slabost, da rad gledam napise nad prodajalnami, zlasti če je kaj posebnega na njih. Ta slabost mi je enkrat donesla celo obilnega sadu, to pa v malo koristni obliki — batin. To je bilo še takrat, ko sem hodil na Graben v prvi razred hlače drgnat. Učitelj nam je vedno priporočal, da moramo pridno brati. In jaz, kot ubogljiv učenec, sem res kaj pridno bral. Začel sem navadno že takoj pri prvi prodajalni na vogalu Cojzove ceste, kamor smo hodili kupovat rožiče in sladke korenine. Prebral sem napis: »Gašpar Poženec«, našel s pomočjo velike, gosto popisane pločevinaste table vse, kar je prodajal, obudil goreče želje po sladkih rožičih in še slajših koreninicah, nato pa odšel čez most za vodo na Staro kramo. Tu sem prebral vse napise, ki so bili nabiti na zid, ali pa ležali med staro šaro. Postal malo pri velikih učencih, ki so se že upali očitno igrati za peresa ali frnikule in se zraven pridusati. Kadar so me kot malega abecedarja spodili stran, sem krenil čez most skozi Judovsko ulico proti Zvezdi. Tu se mi je vselej vzbudila zavist ob pogledu na cestne pometače. »Kako jim je prijetno,« sem si mislil; »ni jim treba hoditi v šolo, in po cesti smejo prašiti, kolikor se jim poljubi. Ako se pa mali otroci igramo vlake in spravimo malo prah kvišku, nas pa takoj kdo napodi, in veseli moramo biti, če odnesemo zdrava ušesa.« V teh nevoščljivih mislih sem obhodil ves Kongresni trg in se naposled napotil mimo »Slona« na Mestni trg proti domu. Mimogrede sem se vselej šel v frančiškansko cerkev priporočat sv. Antonu, da bi kaj našel, četudi nisem bil nič izgubil, in sem poleg tega zvesto prebral imena umrlih, ki so bila zapisana na črni deski. Ako je bilo lepo vreme, sem preštudiral še napise na Sv. Petra cesti, če je bil pa dež, sem odšel naravnost čez frančiškanski most domov. Bal sem se namreč, da ne bi se mi zmočil abecednik, ker nisem imel nikdar dežnika. Vsak človek bi mislil, da sem bil doma pohvaljen za svojo veliko marljivost, ko sem se začel takoj po šoli že na poti učiti. Toda moji starši, zlasti mati, niso imeli pravega smisla za ta izvirni način učenja. Mojo pridnost so imenovali »potepanje« in jo temu primerno nagradili. Takrat pač še nihče razen mene ni znal prav ceniti vrednosti »pouka na prostem« z grškim modrijanom Sokratom, ki je učil svoje učence med izprehodi, pa moji starši itak niso bili znani. Nekega popoldneva sem pridajal pouku v zaduhli šolski sobi še dve uri učenja na prostem. Za to gorečnost sem bil doma nagrajen v prav obilni meri, a žal zelo občutljivi obliki. Ves ogorčen sklenem opustiti svoje študije v prosti naravi ter prihajati domov po najbližji poti. Zato se napotim drugi dan po šoli naravnost domov. Tu zagledam ob stopnicah, ki vodijo s Pod tranče, novo čevljarsko delavnico, nad njo pa ravno tako nov napis. Takoj se ustavim in začnem brati s počasnim, zategnjenim glasom: »A. Pecez, čevljar.« Po nesreči sem pa bral tako glasno, da me je slišal posestnik tega dičnega imena. Hitro kakor blisk šine mož iz delavnice s knefom v roki in me začne napletati, da je kar pokalo. Izprva sem bil tako prestrašen, da nisem vedel, kaj naj storim, ali naj tečem, se branim ali kričim. Ko sem se pa odločil za zadnje, se je srditi čevljar že utrudil ter me odslovil z besedami: »No, sedaj sem ti pa pokazal Pezdirja, ti smrkavc ti!« Jaz sicer pomena teh besed nisem razumel, pač sem pa spoznal, da ne morem sprejeti nezaslužene nagrade s »kneftro« brez primernega povračila. Še isti dan sem zaupal svojim sošolcem in prijateljem iz višjih razredov prigodek s Pezdirjem in njegovo kneftro. In kmalu nato je izvedel ves Graben, da je pod Čevljarskim mostom čevljar, ki je silno hud, če kdo bere na glas napis nad njegovo delavnico. Pezdir je pa potem imel dolgo časa mir — samo med šolskim poukom; kajti otroci večji in manjši so hodili v šolo in iz šole, naprej mimo njegove delavnice in se med potjo vadili v branju s pomočjo njegovega naslova. Pri vsakem glasnem »Pezdirju« je priletel čevljar s kneftro v roki iz delavnice in lovil marljive bralce. No, mene ni nikdar več ujel. Ogibal sem se njegove delavnice kakor postopač orožnika in hodil raje čez most. Zato sem pa vselej kar z mostu prebral parkrot »prekrovačen« naslov, to pa tako glasno, da me je čevljar prav lahko slišal. Seveda jaz nisem nič več čakal, da bi mi bil v drugo »pokazal Pezdirja«, marveč sem jo urnil odkuril takoj po končani bralni vaji. Sedaj sicer nič več ne berem glasno napisov na ulicah, pač pa se še vedno rad oziram po njih, zlasti če imajo kaj nepravilnega ali celo smešnega na sebi. Tudi na napis nad Otrobkovo mokarijo sem se parkrot ozrl, to pa slučajno v veselji takrat, ko je posestnica tega napisa stala med durmi. Kot radovedna ženska, me nekega dne vpraša, kaj vidim posebnega na njenem napisu, in takoj sem se udomačil. Vselej, kadar sem šel mimo prodajalne, sem moral izpregovoriti z njo par besedi, in tako sem izvedel tekom enega leta vse zgodovine njenega življenja, ki pa ni posebno zanimiva. Doma je bila, oziroma je bil Otrobek, pa šel v Ljubljano k stricu in se učil mokarije. Temu poklicu se je bil pa posvetil s tako vnemo, da ni ločil posameznih vrst moke in otrob, marveč je tudi po zunanje vse nosil okroglo obliko z otrobi nabasane vreče, ali, kakor pravijo izurjeni taki vreči, otrobka. Naš živi Otrobek je bil namreč bolj male postave okrogel, debel, lepo enakomerno zalit, skoraj brez vratu in se je le proti temenu zoževal, to pa komaj vidno, torej res pravi otrobek. Samo v eni reči mu ni bil prav nič podoben. Navadni otrobek je namreč molčeč, naš Otrobek pa, lastnik prodaje z raznim blagom, je bil silno zgovoren. To lastnost je pa imel gotovo le zato, ker se je vselil med moški spol, kajti znano je, da ženska večinoma molči, kadar — spi. Sicer bil pa Otrobek skozi in skozi poštena in dobra duša. ==2. Gramoz.== Sedaj pa poglejmo še drugega junaka naše povesti! Bil je cestar in se je pisal Gramoz. Svoje kulturno delovanje — lepe ceste so pri vseh narodih vidno znamenje kulture — je razširil na Dunajski cesti menda noter do Save. Zagledal sem ga vselej že od daleč; bil je namreč velikan po postavi, pravi Martin Krpan. Od časa do časa je dvignil počasi lopato, naložil par kamenčkov in jih vrgel v kako brazdo, ki jo je njegovo bistro oko zapazilo na gladki cesti. To naporno delo ga je očividno utrudilo, kajti takoj nato je vselej globoko vzdihnil, naslonil se na lopato in začel počivati. Pogledal je gori in doli, če bi se s kom mogel podati v kak poučen pogovor, da bi na ta način koristno porabil zasluženi čas oddiha. Navadno je ob taki priliki tudi podvrgel temeljiti preiskavi svojo pipo, ki mu je venomer nagajala. Mene je vselej prosil za vžigalice, dasi je dobro vedel, da jih nimam. Toda ta prošnja mu je služila le v dostojen uvod k daljšemu pogovoru, ki se je redno sukal okrog — Kitajcev. Ta s kitami ozaljšan rod mu je bil namreč silno pri srcu. V otroških letih je vedno sanjaril o tem, da bi šel na Kitajsko za misijonarja in bi tako gradil in gladil poganom pot v nebesa. Ker je bil pa edini sin, je moral prevzeti dediščino svojega očeta, c. kr. nadcestarja, na — cesti. Gramoz je bil namreč iz jako stare cestarske rodovine. »Vsi moji pradedje,« mi je pravil mož ponosno naslonjen na lopato, »so bili cestarji, da, nekateri celo, kakor npr. moj oče, nadcestarji. Naša rodovina je stopila parkrot v ožji stik celo s papeži in cesarji. Tako je staremu očetu mojega starega očeta podaril papež Pij VI. en cekin, ko se je peljal tod na Dunaj. Mojega očeta oče je pa govoril Napoleonu. Prizidejle od Sv. Krištofa sem in ga vprašal po gostilni. Pri ruskem carju, kjer ga je menda čakal ruski car. Cesar mu je hotel podariti cekin, a moj stari oče ga je v svoji prevzetnosti ni hotel sprejeti. Rekel je, da mu to že zadostuje, da je govoril s francoskim cesarjem. Nato mu je Napoleon prijazno salutiral in odjezdil.« Stari oče nam je ta dogodek z velikim ponosom pripovedoval. Meni se je pa zdel mož zelo neumen, da ni vzel cekina; zakaj za zlat si lahko kaj kupim, za salutiranje pa nihče nič ne da. Sploh pa mojega očeta oče ni mogel biti pravnarski. Pehal se je tako na cesti, da je dobil pljučnico, ki ga je v enem tednu spravila pod zemljo. Pomislite, končal se je v cesarski službi in to celo na cesti. Če ni bil to samomor, potem pa res ne vem, kaj je pravzaprav samomor. Čudno, da mu niso odrekli cerkvenega pokopa. Gotovo so spoznali, da ni bil pri pravi pameti. Ko mi je prvikrat pripovedoval to zgodbo, sem mu skušal oporekati, češ, da tisti cesar, ki je salutiral njegovemu očetu, ni mogel biti Napoleon, ker ta ni bil nikdar v Ljubljani. Toda govoril sem gluhim ušesom. Mož je bil prepričan, da je Napoleon najraje jezdil na izprehode po Dunajski cesti proti Ježici. Ko se je Gramoz ob neki priliki zopet ponašal s svojimi slavnimi pradedmi, sem ga vprašal, zakaj ni poskrbel za potomstvo tako častitljivega rodu. Mož je bil namreč še vedno fant, dasi se je že bil seznanil z Abrahamom. Tu je Gramoz vzel pipo iz ust, vzdihnil globoko, kolebnil z roko proti Posavju in rekel: »Tam za Savo je ona, ki je kriva, da bo naš rod z menoj izumrl. Veste, gospod, ženska je kača. Ni, da bi govoril.« No, sčasoma mi je vendar odkril svoje srce in začel: »Na Posavju ima svoje domovanje, pa še precej lepo. Kje, no povem, kajti greh se lahko pove, grešnik pa ne. To bi bilo opravljanje. Sedaj je že starikava, zdelana in od truda upognjena. Vsak bi ji dal šestdeset, pa jih še petdeset nima. To pa ni prav nič čudno, če se pomisli, da je vdova s sedmerimi otroki. Dva fanta sta že padla, za dva pa ne ve, kje sta. Dekleta pa gledajo samo na to, kaj bodo v Ljubljano zvozile in kakšne cunjice bi nase obesile. Ko bi bila mene vzela, bi se ji pač vse drugače godilo, Metki, pa ni hotela dobro. Takole, na rokah bi jo bil nosil.« In Gramoz je pri teh besedah vtaknil pipo v usta in si položil na roke lopato ter tako nazorno pokazal, kako bi bil nosil Metko po rokah, če bi bila hotela dobro. »Da, ko je bila Meta še Metka, je bila pač vsa drugačna,« je nadaljeval mož nekako mladostno. »Še sedaj jo vidim, kako je prihajala po cesti z vozičkom, na katerem je vsak dan v Ljubljano vozila mleko. Kako ponosno je nosila glavo, in je tudi vedela, zakaj: saj je bila gruntarska hči, in to še edina. Hodila je, kakor bi šla na ples. Lica je imela kakor mleko in kri, oči kakor ogenj, in kadar se je posmejala, so se ji posvetili zobje kakor biseri. Vselej sem še potem dolgo gledal za njo, ko se je bila že skrila za sv. Krištofom. Takrat sem imel vsak dan praznik. Kadar je pa ni bilo, sem bil ves nesrečen in v skrbeh. Večkrat sem že v jutranjem mraku strgal blato, da je imela Metka lepo pot v Ljubljano. V takem slučaju se mi je vselej prijazno zahvalila. Ko se mi je tako nasmehnila in me pogledala s svojimi živimi očmi, se mi je srce kar pogumno od veselja. Kaj hočete, gospod, mlad sem bil in pa precej neumen povrhu.« Trdno sem bil prepričan, da je njeno srce ustvarjeno zame. Kdo bi si bil pač mislil, da more biti tako lepa stvarica tako hinavska in prekajena! Navadnost se je nisem upal vprašati, zato sem skušal priti po ovinkih do cilja. Neko noč je zelo deževalo. Nehalo je šele proti jutru. Urno vstanem in grem strgat blato za Metko. Hotel sem tako, da sem bil ves upehan. Za svoj trud sem bil pa tudi obilo poplačan. Metka je kar sama od sebe ustavila pri meni voziček, prijazno se nasmehnila in rekla: »Kako si pa priden danes, še končal se boš! Me mlekarice ti moramo biti vse hvaležne, da nam pot vselej takole lepo ostrgaš.« »Oho, Metka,« odvrnem ji jaz, »to se pa zmotiš, če misliš, da se jaz za mlekarice tako peham na cesti, samo zaradi tebe, Metka, da veš; samo zaradi tebe.« »Samo zaradi mene,« se začudi Metka, »potem me imaš pa res rad. Saj me vem, kako bi se ti izkazal hvaležno za to veliko prijaznost.« Pri teh besedah me je tako ljubeznivo pogledala, da mi je kar toplo postalo pri srcu. »Oh, Metka,« sem dejal od samega razburjenja, »oh, Metka, seveda te imam rad, pa še kako! Ali me … oh, kaj sem že hotel reči, ali bi ti morda rada videla, če bi jaz, no, če bi jaz, recimo, prišel, prišel takole k vaši hiši?« »Seveda bi rada imela, pa še kako! Veš, kar iz ust si mi to vzel. Hotela sem te večkrat sama vprašati, pa si nisem prav upala. Tebe bi pri nas imeli zelo potrebovali. Oče so bolni in mislijo kmalu dati čez; hlapec je pa za nič, tako da je grunt precej zanemarjen. Ti bi bil za nas kakor nalašč. Tako velik in močan fant res ni za na cesto, ampak za na polje. Pod tvojimi rokami bi naše njive rodile še enkrat toliko.« Tako je govorila Metka in mi pri tem tako ljubeznivo nedolžno gledala v obraz, da se mi je kar srce topilo. Ni čudno, da so me te besede vse tisto malo pameti, kar sem jo takrat imel, v roke vzeli. »Torej smem upati,« vzkliknem ves vesel, »da bi me hotela vzeti za …« Toda preden sem jo mogel čisto vprašati, me hoče za moža, mi je že izginila roka, za katero sem jo prijel, in izbežala po cesti proti Ljubljani. Toliko si je pa še vzela časa, da se je ozrla ter se mi je na pol poredno, na pol prijazno posmejala. Jaz neumní revež sem imel ta beg za dekliško srameljivost. Bil sem kakor v devetih nebesih in gledal sem za Metko, kakor bi bil zamaknjen. Nato pa vržem klobuk v zrak in zakličem, da se je slišalo gotovo v Kleče in Šmartno: »No, no, kaj se pa zadržuješ? Kaj te žeš potegnemo, da ukaži in moraš biti! Na vse zgoraj se ga menda vendar nisi navlekla!« Te ostro govorjene besede so Gramoza, kakor je sam pravil, vrgle iz nune in izbudile iz zamaknjenja. Oče se hitro in jezno, da bi videl, kdo si upa tako predrzno z njim govoriti. Toda jeza ga je takoj minila. Zagledal je namreč pred seboj cestnega mojstra in poleg njega starega cestarja, gospoda Konfina, cestnega nadzornika. Ta je bil rodom Lah in je govoril slovenski le za silo, a hudičevati in pridušati se je znal, kakor rojen Kranjec. »Ma ga res kudica, ma kaj ga ima gledat za punco primojdis, ko se ga je plačan za to, da se ga strka blato,« se je jezil Lahon in mahal s palico po zraku. Gramoza pa te Konfinove besede niso prav nič osramotile. Čutil je v sebi tak pogum, da bi se za Metko spoprijel s celim svetom. Zato je dejal nekako oporečno: »Blata sem na vse zgodej že zadosti nastrgal, in za svojo nevesto bom menda smel tudi malo pogledati.« »Kaj je bila to tvoja nevesta?« se začudi cestni mojster. »Tega pa nisem vedel, da se ženiš.« »Da, ženim se, ženim, če vam je kaj za to. Nič več ne bom strgal blata po tej cesti, marveč vozil sem bom po njej v svetlem kolesju. Moja Metka je namreč gruntarska, in priženim se na cel grunt.« Te Gramozove besede je razumel celo Konfin. Segel je srečnemu ženinu prijazno v roko in mu čestital: »Ma ga kudica, to se ga je druga stvar. Gratuliram, ma ga imaš primojdis dober gusta. Ma ga je kudica punca molto bella.« Te čestitke je bil Gramoz na vse mogoče vesel. Manj mu je pa ugajalo, da ga je Konfin poslal z nekim naročilom v Gnuče. Bal se je namreč, da ne bi zamudil Metke na povratku iz Ljubljane, kajti nameraval je še isti dan dokončati svoje jutranje vprašanje in se z nevesto do dobrega razgovoriti. V prvem hipu je hotel reči pismonošu, najzornejšemu pred noge in takoj odpovedati službo; toda domislil se je še o pravem času, da bi se vsi Gramozovi obrnili v grobu, če bi izvedeli, na kak način je zapustil njihovo potomce cesto. Zato je pokorno sprejel pismo in odhitel z njim proti Savi. »Saj ne bom več dolgo prenašal pošte po tej cesti, strgal blata in razmetaval kamenja. Še par tednov, in čez tudi mesecev, in gospodar bom na lastnem domu, posestnik lepe zemlje in še lepše ženice. Oh, Metka, moja Metka! Da se bo tako lepo in hitro naredilo, pa res nisem pričakoval!« Take in enake prijetne misli so rojile Gramozu po glavi in mu privzdigovale pete, da bi bil najraje zaplesal po cesti. Toda, če ni hotel zgrešiti Metke, se je moral podvizati. Da bi bil hitreje nazaj, si je izposodil na Ježici kolo in odkúrjal z njim proti Črnučam. Tu se je dalje zamudil, kakor mu je ugajalo. A naposled je vendarle opravil. Urno skoči na kolo in se odpelje nazaj proti Ježici. Ko se pripelje čez vsak most — bil je še prejšnji leseni — zagleda od daleč gruče mlekaric in med njimi svojo izvoljenko. Pri tem pogledu mu srce poskoči od veselja, in takoj nato leži Gramoz na tleh in obrazu v cestnem blatu, kakor bi hotel narediti kraljici svojega srca poklon, ki je običajen pri vzhodnih narodih, kadar se poklanjajo svojim vladarjem. Da, kolo je nevaren konj za pijanega človeka in naj je že pol alkohola ali pa pol ženitovanjskih misli in skrbi. Niti ne veš, kako se ti zgodi in že si sedel. To grenko resnico je občutil tudi Gramoz. Seveda je hitro vstal iz blata, a to vstajenje je bilo dosti žalostno. Hlače raztrgane, koleno razbito, razpraskan obraz in krvav nos, vse to je dogna na sebi Gramoz na prvi pogled. Tak ni mogel stopiti pred Metko, dokončati jutranjega vprašanja in se do dobrega zagovoriti. To je tudi spoznal. Zato zgrabi hitro kolo, odšepa po bregu navzdol in se skrije pod most. Šele potem, ko so mlekarice na drugem bregu zavile zopet na cesto, se prikaze iz svojega skrivališča in se ozre še enkrat za Metko. »Da sem moral ravno danes v Črnuče! Ko bi ne bilo tega prebitega Konfina, bi se bil zdaj že z Metko zgovoril in morda bi šel v nedeljo že lahko na oglede. Kaj si pač misli, ko me ni dobila na cesti. Gotovo je revica vsa nesrečna, morda še bolj kakor jaz. O ti vražji Italijan! Raje bi bil ostal doli pri Čičih, mesto da si prišel sem ljudi ovirat v delu za pošten krščanski zakon.« Tako je modroval in se jezil Gramoz ter gledal žalostno za Metko, kakor lovec za divjim petelinom, ki ga je bil zgrešil. Nato pobere kolo in odkrevljá proti domu. Nos se je sicer kmalu poravnal in tudi praske so se dobro zacelile; a koleno je bilo tako hudo ranjeno, da ni mogel cele tri tedne od doma. Koliko je Gramoz pretrpel v tem času, ni mogoče povedati. Skelela ga pa ni samo rana na nogi, pač pa tembolj notranja rana, ki je včasih težko ozdravljiva. Vse njegove misli so bile pri nevesti. Spremljevale so jo na poti v Ljubljano in iz Ljubljane. Rad bi ji bil pisal, pa ni vedel, kako naj piše in kaj. Drugemu pa ni hotel zaupati svoje skrivnosti. Zato so mu tekle ure kakor dnevi in dnevi kakor tedni. Kako je bil torej vesel, ko je po tolikem času zopet privlekel s seboj z lopato na rami na cesto. Zgodaj zjutraj je že stal tam na svojem mestu in gledal nestrpno v tisto smer, od koder se je imela prikazati Metka. Dolgo je ni bilo. Vse mlekarice so že prišle mimo, a Metke še ni bilo od nikoder. Črne skrbi in tihi slutnje so vstajale Gramozu v duši. »Je li zbolela? — Morda je name huda, ker je nisem počakal, in vozi sedaj mesto nje dekla, ali se ji je pa pripetila kaka druga nesreča.« Take in podobne misli so se podile Gramozu po glavi kakor lačne vrane po mokrem meglenem ljubljanskem polju. Naposled pa je le prišla Metka, takole proti devetim. Vozička res ni peljala in tudi sama ni bila. Spremljala sta jo oče in en mlad fant. Bila je praznično oblečena in solnce ji je sijalo na vedrem obrazu. Vsi trije se ustavijo pri Gramozu in Metka pravi: »Dolgo te nisem videla na cesti. Kaj ti je pa bilo?« Ta pa je buljil v njena spremljevalca, kakor v kake prikazni, in naposled vpraša: »Kdo sta pa ta dva?« »Ta dva? Kaj ju ne poznaš?« začudi se Metka. »To so moj oče. Vidite oče, to je tisti fant, ki sem vam oni dan pravila o njem, da bi rad prišel k nam za hlapca mesto Tonela.« »Za hlapca bi k vam prišel, praviš?« zahripne Gramoz. »Za hlapca?« »Kako pa, kako za hlapca! Tone gre v soboto že stran. Ako hočeš, prideš lahko že kar drugi teden, kajne, oče?« »Ti si torej mislila, da se vam ponujam za hlapca, med tem ko sem te pa hotel vprašati, če bi me hotela za moža?« vzklikne sedaj Gramoz ves obupan. »Ha, ha, ha, za moža si se mi ponujal,« zasmeje se Metka na ves glas. »Ta je pa dobra, iskala sem hlapca, dobila bi pa bila kmalu moža. Vidiš, Gramoz, ali kako se ti je prav, moj mož bo ta-le fant. Sedaj gremo v Ljubljano pisma delat. Za te je pa najbolje, da ostaneš na cesti in si izbereš kako cestarsko, gruntarske pa pusti pri miru, kajti cesta in grunt ne spadata skupaj. Pojdimo, da ne zamudimo notarja.« »Povem vam, gospod,« mi je rekel Gramoz, ko mi je to pravil, »tako sem se razjaril, da sem vrgel lopato tja ob cestni kamen, da se je takoj na dvoje razletela. Ako bi bil imel takrat v rokah Metko mesto lopate, storil bi bil z njo isto kakor z lopato. Sploh pa še enkrat rečem: ženske — kače, in čim mlajša je in lepša, tem bolj je nevarna in strupena. Marsikaterega piči človeka, da ima dosti za celo življenje.« In tako se je Gramoz ogibal žensk, kakor kač, in je ostal dolgo časa sam. Gotovo bi bil končal svoje življenje kot fant in dosegel visoko starost, če ne bi spoznal — Otrobka. ==3. Gramoz in Otrobek.== Leto 1900 je bilo najbolj mokro, kar jih pomnim. Že jeseni prejšnjega leta je bilo precej dežja; pozimi sta se menjala dež in sneg, blato in led, spomladi je bilo pa tako vreme, da smo skoro pozabili, kakšno je solnce. In tako se je zgodilo, da nisem prišel skoro pol leta na Dunajsko cesto. Šele lepi solnčni dan v drugi polovici meseca majnika me je zavedel na moj navadni izprehod proti Savi. V polovici leta se pa marsikaj izpremeni. Tako sem opazil, še preden sem prišel iz mesta, da je izginil tvrdki Otrobek, prodaja moke in raznega blaga. »Aha,« si mislim, »Otrobek je šel po poti, ki jo je ubral pred njo že več mokaric. Nabral si je malo premoženje, prodal mokarijo in sedaj živi gotovo, kakor pravijo, od denarja.« Tisti dan me je pa čakala še druga novica. Korakal sem tako počasi proti Savi in premišljeval, kaj bi Gramoz povedal novega o Katinah. Tuin tam sem se ozrl tudi po cestarjih, ki so prenašali težo in vročino toplega pomladanskega dne na trdi cesti, toda med njimi sem zaman iskal svojega znanca. Nazadnje se ustavim pri nekem takem možu s cestarskim orlom na klobuku in ga vprašam po Gramozu. »Gramoz, Gramoz, ne; cestarja s tem imenom ne poznam nobenega,« odvrne mi mož. »To je pa čudno, da ga ne poznate; kar pomnim, dela na tej cesti.« »Gramoz, Gramoz,« premišljuje mož, »kdo neki bi bil ta? Saj poznam vse cestarje, daleč naokoli. — Aha, ga že imam; vi mislite gotovo Gruntarja.« »Ne Gruntar, Gramoz se piše. On je iz tiste slavne rodbine Gramozov, ki služi že stoletja cesarju na cestah.« »Seveda, seveda, piše se Gramoz, pravimo mu pa Gruntar,« pritrdi mi cestar. »Ta priimek nosi že toliko časa, da sem skoro pozabil na njegovo pravo ime. — Veste gospod, v svoji mladosti se je zagledal v neko gruntarsko dekletce, ki je tod mimo vozila mleko v Ljubljano. Bil je ves nor na tisto punico. Ona pa je vodila za nos nas. Nekdo še jo toliko nahodil, da jo je prašal, če ga če. Ta svit je pa jo napak napak razumel in mu je vrnila svojega ženina nekoč, da pride lahko k njej za hlapca. Od tistega časa mu nihče ne pravi drugače, kakor Gruntar. Sprva se je zelo jezil, če mu je kdo tako rekel, polagoma so ga pa navadili tega imena.« »Svat se tisto ženitvijo mi je zdelo, da imeti sem, da je ostala skrivnost. Kdo je pa nazadnje to okrog?« vprašam čudovitega cestarja. »Kdo neki, kakor tista gruntarska nevestnica sama,« mi odvrne ta nekako ogorčeno. »Saj veste gospod, če ločim ženska ve tako skrivnost, ni več skrivnosti. To vam gre hitreje okolo, kakor bi jo nabili po vogalih. O tem bi vam lahko …« »Kje je pa sedaj Gramoz, da ga ne vidim na cesti,« želim zgovornemu možu besedo. »A tako; čisto sem že pozabil, da ste po njem povprašali. Gruntar je šel v pokoj in se oženil.« »Oženil se je,« zavzamem se jaz; »Gramoz, oženil? Saj se je ogibal žensk, kakor kač.« »Ja, vidite gospod, to je pa že tako. Kači se še izogne, ženski pa ne; kajti kadar vas misli v miru, če se je vi ne lotite, ženčka pa ne. Meni se je tudi nekaj takega …« »Torej oženil se je Gramoz, katero je pa vzel, ga vprašam vnovič. »Tisti Otrobek, ki je imel tam doli mokarijo. Morda ga poznate. Imel je precej dobro moko in je še dosti krščansko tehtal. Moja žena je vedno pri njem kupovala.« »Otrobek? Otrobka je vzel,« se zopet začudim. »Kako sta pa vendar prišla skupaj ta dva, Gramoz in Otrobek?« »Kako sta prišla skupaj? Kakor se navadno pride. Otrobek je stal na pragu svoje prodajalne, Gramoz je pa mimo šel, in mož je bil izgubljen. Ženske je vrgel trnek, in kdor se jo prime, je ujet. Sicer mu pa ni nič hudega. Zakaj Otrobek je precej petičen. Prodal je mokarijo in kupil malo hišico. Ako jo hočete obiskati, idite kar po tej lepi poti in v slabi uri ste tam. Vprašajte po Gruntarjevi hiši, in vsak otrok jo vam pokaže.« »Kaj se je ta priimek prijel tudi hiše?« »Seveda se je. Tako ima Gruntar od vsake ženitve nekaj, od prve priimek, od druge pa hišo.« Pri teh besedah se je cestar glasno zakrohotal in vrgel polno lopato peska po pešpoti. Iz tega smeha je pa zvenela ne samo škodoželjnost, marveč tudi nevoščljivost. Od tega pogovora je zopet minilo par mesecev, ko pridem na daljšem izprehodu v ljubljanski okolici mimo lične, skoro čisto nove hišice. Za njo na vrtu je obiral postaren, a še vedno postaven mož jabolka, mala, okrogla, bolj pritlikava žena jih je pa nabirala v jerbas. Kako so čudno, ko spoznam v teh dveh, kakor je bilo videti — zadovoljnih bitjih, svoja znanca z Dunajske ceste. Bila sta Gramoz in Otrobek. Tudi ona dva sta zapazila mene. Nisem se jima mogel ogniti. Moral sem na vrt v hladnico. Kakor bi mignil, je bilo mizo pogrnjena z bleščeče belim prtom, na njej so pa stale samo dobrote, ki jih želi utrujen popotnik: kruh, med, surovo maslo, sadje, in steklenica jabolčnega mošta. Med tem, ko sem težil tistega silnega rodovnjaka, ki se mu pravi želodec, sta mi gostitelja pripovedovala, kako sta prišla skupaj in kako se imata. Gramoz se je naveličal težkega in odgovornega dela na cesti in je stopil v zasluženi pokoj. Ker je imel sedaj dosti časa, se ni bavil le s kitanjem potiliko, marveč se je posvetil tudi razmotrivanju splošnega družabnega življenja. Zlasti je rad premišljeval, kje je več senc, oziroma solnca, v samskem stanu ali v zakonu. Predno se je seznanil z Otrobkom, je videl v samskem stanu vse svetlo, v zakonskem pa vse temno. Pozneje je pa barve nenadoma preložil in sicer iz gotovih vzrokov. Gramoz je skoraj vsak teden obiskal nekega znanca na Martinovi cesti. Stanoval je namreč v Ljubljani. Hodil je tja navadno po Dolenjski cesti. Nekega dne je imel onkraj železniškega prelaza nekaj opraviti. In tako se je zgodilo, da je šel mimo Otrobkove prodajalne. Sreča, ali nesreča, res ne vem, kaj bi rekel, je hotela, da je Otrobek stal na pragu. Gramoz ga popolnoma slučajno pogleda, in ko gre naprej, mu nehote sine smešna misel v glavo, kako imeniten par bi bil pač to: on s svojo veliko, koščeno postavo in mali okrogli Otrobek. Ko se pa, seveda zopet čisto nehote, ozre nazaj, vidi, da tudi Otrobek gleda za njim. Trnek je bil vržen, in krap že ujet, dasi se še ni zavedal svojega ujetništva. Takoj naslednji teden je Gramoz obiskal prijatelja kar trikrat, česar poprej ni bil nikdar storil. Pri tem se je izognil Dovozni cesti, ki je prašna, če ni blatna, in blatna če ni prašna, a dolgočasna vedno. Tako se je namreč zagovarjal Gramoz sam pred seboj, da se je izneveril svoji stari navadi in hodil po bližnjici mimo Otrobka na Martinovo cesto. Otrobek je stal vselej seveda čisto slučajno na pragu, kadar je šel Gramoz mimo mokarije. Ko je šel tretjič mimo, se mu je prijazno nasmehnil in rekel: »Dober dan!« Gramoz je seveda kot vljuden človek odgovoril: »Bog daj!« Otrobek je začutil, da je krap prijel in je začel navijati vrvico. Krap je še nekaj časa capljal, toda kmalu je pričel capljati v prodajalno. Tisti večer po prvem pozdravu z Otrobkom je Gramoz večerjal žgance. Ker mu niso šli posebno v slast, je domneval, da je tega kriva moka, ki jo je kupoval pri Plivu. »Kaj pa, ko bi enkrat menjal in poskusil pri Otrobku,« si misli mož in gre takoj naslednji dan proti večeru tja z malo vrečico. Otrobek mu je zelo prijazno postregel. Seveda ni to pomenilo nič posebnega, ker se trgovčeva postrežljivost navadno ravna po kupčevem žepu. In Gramoz je vzel kar naenkrat deset kil koruzne moke, nekaj čaja, kave, sladkorja, tako da se je založil kar za cele mesece. Otrobek se je vrtil po prodajalni kakor vrtavka, nosil skupaj, tehtal, zavijal in govoril: »Imam tudi prav lepo moko za peko, če jo kaj rabite.« »Ne, te pa ne potrebujem,« odvrne Gramoz postrežljivi mokarici. »Kruh kupujem kar pri peku.« »To je pa škoda. Kupivni kruh ni posebno prida. Kako je pa vendar to, da ga vam gospa ne peče doma,« pravi Otrobek hinavsko, čeravno je dobro vedel, da je Gramoz še fant. »Kako mi ga bo žena pekla, če pa nisem oženjen!« »No, potem naj ga vam pa speče kuharica.« »Tudi kuharice nimam.« »Kdo vam pa potem kuha, šiva in pospravlja?« »Sam.« »No, to mora pri vas lepo izgledati! Veste, moški niso za žensko delo, in če se ga lotijo, ga opravljajo slabo. Zakaj se pa tudi ne oženite? Saj ste še vedno postavni in krepki, da človek bi sodil, v najboljših letih.« »Tisto z ženitvijo bi že bilo, toda ženske so kače.« Zadnja, za ženski spol zelo razžaljiva beseda je Gramozu ušla iz ust le iz navade. Postalo mu je takoj žal, in da bi oslabil njen vtis, se je na ves glas nato zasmejal in Otrobku poredno namignil. Ta pa ni prav nič zameril. Pritrdil mu je smeje in rekel: »Utegnete prav imeti. Marsikatere so res prave kače, posebno kar je mlajših, vse pa niso take.« Tisti večer je Gramoz po borni večerji še dolgo sedel za mizo in premišljeval o prednostih samskega in zakonskega stanu. »Samec je pa le revež, zlasti če nima toliko denarja, da bi plačeval kuharico. Vsako, tudi najmanjšo stvar mora sam narediti. In če si bolan, nimaš nikogar, ki bi ti iz ljubezni postregel. Zakonski stan ima pa res svoje prijetnosti. Stanovanje se očedi, pa ti ni treba niti s prstom migniti. Ako si lačen, sedeš za mizo, vzameš v roke žlico pa ješ. Po kosilu lahko odideš malo počivat in se ti ni treba brigati, kdo bo pomil posodo. Tako-le ob dolgih zimskih večerih je pa tudi prijetno, če imaš poleg sebe kako zgovorno žensko bitje, da se ti ni treba pogovarjati z omaro ali s pečjo.« Tako je premišljeval tisti večer Gramoz in naposled videl v zakonu vse svetlo, v samskem stanu pa vse temno. Dober teden pozneje se pa nenadoma spomni, da je pozabil kupiti popra. Sicer ga ni maral nikjer drugod, kakor v klobasah in ga torej ni prav nič rabil, toda poper mora biti pač v vsakem rednem gospodinjstvu. Zato se napoti naravnost k Otrobku. Ta se je ravno ognil z neko vrečo moke, ko stopi Gramoz v prodajalno. Postrežljiv, kakor je že bil, vzdigne vrč moke od tal in jo presuje v vrečo, ki mu jo je držal Otrobek. Nato vrže prazno vrečo v kot in pravi: »Vidite, tudi za vas ni dobro, da ste sami.« »Seveda, da ni,« odvrne Otrobek, »pa saj imam nekega hlapca, ki mi pride včasih pomagat. Toda najraje takrat izostane, kadar bi ga rabil.« »Pa se oženite!« »Saj bi se rad, toda pošteni ženini so dandanes redki. Vsi gledajo preveč na denar. Da bi pa svoje prihranjene tisočake vrgel kakemu babjeku v pijancu v goltanec, sem jih pač pretežko zaslužil. Seveda, ko bi dobil tako pametnega in treznega moža, kakor ste vi, potem bi …« Tu je Otrobek prenehal in pogledal »pametnega in treznega moža« tako ljubeznivo s svojimi malimi sivimi očmi, kakor pred leti Metka, ko ga je povabila k hiši za hlapca. Gramozu se je pa čez dolgo vrsto let zopet enkrat premaknilo srce v junaških prsih, zlasti, ko je zaslišal besede o tisočakih. »Gospa, torej mene bi pa vzeli za …« Toda kakor takrat na cesti, tako tudi sedaj ni mogel Gramoz končati svojega vprašanja; kajti ravno tisti hip, ko je imela pasti odločilna beseda, je pridrvelo z glasnim vpitjem v prodajalno par otročajev ter burno zahtevalo sladkorčkov za podarjene, oziroma pribrane vinarje. Gramoza je to motenje javnega miru in reda tako razkačilo, da bi bil najraje tiste paglavce pometal na cesto. Toda njegova jeza se je kmalu polegla. Otrobek je namreč imel še ravno toliko časa, da mu je sramežljivo zašepetal, naj pride v nedeljo vprašat; nato je pa urno smuknil za prodajalsko mizo in jel šteti sladkorčke. Da ni bil vedno rečen ko v praznični kuhani rajče, bi bil gotovo zardel, kakor dvanajstletno dekle. To povabilo je pa učinkovalo na Gramozovo jezo, kakor olje na razburkane valove. Ker so prihajali vedno novi kupovalci in je videl, da ne more z Otrobkom nič več nemoteno govoriti, mu je voščil lahko noč in odšel domov. Od samega veselja je bil tako zmeden, da je pozabil celo na — poper. Stopal je lahko in radostno po Dunajski cesti, kakor pred tridesetimi leti, ko je mislil, da se bo priženil na grunt. Razloček je bil samo ta, da je videl takrat v duhu lepo domačijo, v njej pa mlado brhko ženico, ki ga bo kratkočasila in mu hladila srce, sedaj pa je imel pred očmi tisočake in okroglega Otrobka, ki mu bo pospravljal, kuhal in pomival. Prišla je dogovorjena in težko pričakovana nedelja. Gramoz se napravi v prazniško obleko, navije si košate brke, seže z rokama parkrat v še vedno krepke lase in vtakne v žep od Pija VI. podarjeni in od očetov podedovani cekin. Mož je namreč nekje bral, da grofi in baroni podarjajo ob priliki zaroke nevestam rodbinski cekin. Zato je hotel tudi on, kot potomec stare cestarske rodbine, pokloniti svoji izvoljenki v znamenje ljubezni in zvestobe rodbinski — cekin. Otrobek je ženina težko pričakoval in temu primerno prijazno sprejel. Dasi je bil nedeljsko oblečen, se je vendarle opravičeval, češ da se ni utegnil preobleči, kakor bi se bilo spodobilo. »Toliko imam opraviti s prodajalno in kuho, da niti pospraviti nisem utegnil,« je dejal prišlecu, prestavil stole z nepravega mesta na pravo mesto in pobrisal mizo, na kateri bi bil komaj solnčni žarek našel kak prah. Pogovor se je izprva sukal krog vremena, preskočil potem na cestarsko pokojnino in mokarijo ter se naposled ustavil pri križih in težavah samskega stanu. Po tem uvodu je prišel za Gramoza čas, da »praša«. Najprej se odkašlja, seveda čisto po nepotrebnem, nato pa začne s svečanim glasom: »Gospa mokarica, zadnjič ste v prodajalni omenili, da bi radi stopili v sveti zakonski stan, če bi le poznali kakega poštenega in pametnega človeka. Takega moža dobite lahko v moji osebi. Lahko rečem z mirno vestjo, da sem pošten, trezen in celo delaven član ‘Svete vojske’. Imam, kakor veste, malo pokojnino, ki človeka pošteno živi, in par stotakov na strani za slučaj kake bolezni. Tudi je še toliko moči v mojih kosteh, da vam vzdignem vsako vrečo. Mislim, da bi midva prav lahko izhajala. Zato sem se danes odločil, da pobaram, če bi me hoteli za moža.« Pri teh besedah pogleda Gramoz s strahom na vrata, če ne bo morda kdo stopil v sobo in mu zopet preprečil odločilno besedo. Toda njegova bojazen je bila zastonj. Zakaj »gospa mokarica« je bila zaklenila vrata v predsobi in zataknila zvonec, da bi ju nihče ne motil. Otrobek je sprejel snubitev z velikim veseljem. Najraje bi bil padel snubaču krog vratu, kakor je videti naslikano na neki razglednici, na kateri sta se dva zaročila. A Gramoz je bil iz previdnosti ali pa neprevidnosti — tega nisem mogel dognati — spravil med se in Otrobek vso širino javorjeve mize. In tako se je zaroka med Gramozem in Otrobkom izvršila brez vsega tistega objemanja in lizanja, s katerim se sklepajo pogosto take zaroke, ki ne privedejo nikdar do oltarja in poroke. Sedaj je pa prišel za srečnega ženina tudi svečani trenutek, ko je imel pokloniti nevesti rodbinski cekin Gramozov. Imel ga je zavitega v nič manj ko desetih papirjih. Med odvijanjem je pripovedoval njegovo zgodovino in opisal prijateljsko razmerje, ki je vladalo med starim očetom njegovega starega očeta in papežem Pijem VI. Tudi ni pozabil omeniti cesarja Napoleona in tistega Gramoza, ki se je končal na cesti. Ko pa pride do desetega in zadnjega papirja, prestane malo z odvijanjem in prosi nevesto, naj se pripravi, da sprejme s primernim spoštovanjem najdragocenejši zaklad iz rodu slavnih Gramozov. Nato pade zadnja zavesa in pred pričakujočimi Otrobkovimi očmi se posveti rodbinski cekin, lepo pritrjen na mali črni baržunasti blazinici. Otrobek ga je sprejel z velikim spoštovanjem in še z večjim veseljem, saj je držal v roki dragoceno poroštvo ženine ljubezni, zvestobe in velikodušnosti. Gramoz je bil pa res tisti dan velikodušen do svoje neveste. Zakaj daroval ji je — seveda le v duhu — celo oni cekin, ki ga njegovega očeta oče ni bil hotel sprejeti od Napoleona. In Otrobek je tudi tega sprejel radostno, seveda tudi v duhu. Takoj nato pa pomižikne ženinu nekako pomenljivo in izgine v sosednji sobi. Ko pride nazaj, položi pred Gramoza precejšen zavitek in pravi s prijaznim nasmehom na ustnicah: »Pa preštej, koliko je!« Ta odvije omot in pred njegovimi strmečimi očmi se prikažejo štiri lepe hranilnične knjižice s kaj mikavno vsebino. Moža je od razburjenja kar rdečica oblila. In čim bolj jih je pogledoval, tem bolj rdeč je postajal. Naposled jih odloži s tresočimi rokami in pravi: »Petnajst tisoč brez obresti.« »Bo že nekako toliko,« mu pritrdi Otrobek. »Obresti je bilo pa že lani tudi okrog pet tisoč.« »Torej je vsega skupaj dvajset tisoč,« se zavzame Gramoz. »Da, dvajset tisoč in poleg tega še dobro založena prodajalna,« pristavi Otrobek. »Dobro založena prodajalna,« odmeva z one strani mize, kjer je sedel Gramoz. »Štiri tisoč dobim vsak dan zanjo,« pobaha se Otrobek. »Štiri tisoč, in to je vse najino,« vzklikne Gramoz. »Da, in to bo vse najino takoj po poroki,« popravi mu Otrobek. »Takoj po poroki! — Oh, ljubi Otrobek!« vzdihne Gramoz. »Oh, najljubši Gramoz!« zašepeta Otrobek. »Kaj bi odlašala s poroko!« »Pa res, kaj bi odlašala!« »Ako ti je všeč, naju okličejo danes teden enkrat za trikrat in v ponedeljek zjutraj je že lahko poroka.« »Meni je všeč, kar je tebi všeč.« »In po poroki bo vse najino, dvajset tisoč in dobro založena prodajalna.« »Da, vse bo najino. Mokarijo prodava in si kupiva malo hišico z vrtom.« »Oh, ljubi Otrobek, kar iz ust si mi vzel. Res, kaj bi se ukvarjala pri takem premoženju s kupčijo! Prodajalno prodava in si kupiva hišico zunaj mesta. Jaz bom na vrtu kopal in sadil, ti mi boš pa pospravljala, kuhala in pomivala.« »Da, jaz ti bom kuhal in pospravljal, toda ti me boš moral rad imeti.« »Oh, saj te imam že sedaj, pa se kakor hočeš.« Gramoz zatrdil, zagrabi zavitek s hranilničnimi knjižicami in si ga pritisne na — srce. »Oh, ljubi Gramoz!« vzdihne Otrobek. »Oh, najljubši Otrobek!« odmeva pri Gramozu. »Kako prijetno bova živela!« »Da, prijetno bova živela in starost dočakala,« sklene snubivski pogovor Gramoz. Storila sta, kakor sta se bila domenila. Naslednjo nedeljo sta bila oklicana enkrat za trikrat, in v ponedeljek potem sta bila Gramoz in Otrobek že mož in žena. Pri navadnih ljudeh nosi žena po poroki možev priimek. Otrobek je pa ostal tudi kot zakonska žena v svojih in moževi očeh Otrobek in »ona«. Kakor je torej v samskem stanu meril, tehtal, prodajal, tako je potem v zakonu kuhal, pospravljal in pomival. Temu se pa ne smemo čuditi, kajti Otrobek je imel pred poroko že čez petdeset let, in v starosti se človek pač težko privadi tujemu imenu in tujemu spolu. Kmalu po poroki sta srečna zakonca prodala mokarijo in si kupila hišico ter jela delati starost. Gotovo bi bila živela še lepo število let, da ni bilo pomanjkanja masti, kajti na tem sta umrla prezgodnje smrti Gramoz in Otrobek. ==4. Usodni prešič.== Ko se je vnela svetovna vojska, večina ni mislila na najhujšo njeno posledico, namreč na strašno prelivanje krvi, marveč oči ljudi so bile uprte v želodec. Vse se je hitelo zalagati z živili, kakor da bi imelo vojsko vse zemlja nehati roditi. Trgovcem se je že takrat napovedovala srečna doba sedem debelih krav. Poprej so ponujali, celo na upanje, ob izbruhu vojske so pa prodajali za dober srebrni denar, kakor bi delili milosti. Ljudje so kar oblegali prodajalne, in trgovcem je šlo tudi sicer, preležano blago ko maslo. »Drepanja bo in lakota; v kratkem se ne bo nič dobilo,« so prerokovali vsi vprek. Preneteni trgovci so se pa smejali v pest in prodajali. Sploh je pa v tej dobi stan prerokov in prerokin zelo narastel. Državi se gotovo odprl bogat vir novih dohodkov, ako bi se jim naložil obrtni davek. Njihova prerokovanja seveda niso nič kaj pridala. Kolikor mi je znano, se je doslej v polnem obsegu uresničilo samo eno prerokovanje. Takoj koncem poletja leta 1914 so namreč dobri poznavatelji zveze med vojsko in svetovnim trgom napovedovali, da bodo ljudje zelo padali, in da se bo nasprotno živina dvigala. In to se je res izpolnilo. Kajti medtem, ko je cena ljudi, zlasti ženskega spola, zelo padla, (za vojsko sposobni moški so seveda izvzeti), se neprestano draži živina in živinski izdelki, kakor n. pr. meso, volna, pečenka, sukno, zrezki, milo, sir, usnje, mleko, čevlji, klobase, žima, zlasti pa mast in sveče. Kar se tiče živinskih izdelkov, prekajene klobase, gnjati, plečeta, masti in slanine, je vzrok njihovih vedno dvigajočih se cen nek poseben pojav, ki se je opazil v prejšnjem rodnem lansko jesen in tudi letošnjo zimo, to pa zlasti pri svinjskih mesarjih. Ti so namreč dobivali in seveda tudi klali le dvoje vrst prašičev: take, ki so imeli samo slanino, in take, ki so imeli le meso. Kadar so klali ščetinarje brez masti, si videl na trgu vse polno mesa, slanine pa niti toliko, da bi si z njo skorjo namazal; kadar so pa vodili v klavnico prašiče brez mesa, je bilo naenkrat na prodaj vse polno slanine; mesa pa niti toliko, da bi mogel post prelomiti. Toda ljudje so hudobni. Kadar so mesarji prodajali samo meso, so rekli, da so slanino poskrili, ker se jim cena ne zdi dosti visoka; ako so pa postavili na trg samo slanino, so vpili, da so skrili meso, dokler bi se mu cena ne dvignila. Toda vse to je golo opravičevanje. Kajti, vprašam vas, kako more mesar prodajati slanino, če pa kolje svinje, ki imajo le meso; ali kako naj obloži stojnice z gnjati, plečeti, hrbti, jeziki in drugim mesom, ako dobiva le take prašiče, ki imajo samo slanino? Tega nereda pri prodaji svinjskih izdelkov niso torej zakrivili mesarji, marveč prašičji rod, ki je začel proizvajati posameznih svojih zastopnikov ali samo slanino, ali pa samo meso. Po mojem nenamerodajnem mnenju — nisem namreč izvedenec — bi se pa dalo odpraviti tej nepriliki na ta način, da bi mesarji klali vedno na pare, po eno mastno svinjo in po enega mesenega prašiča; tako bi lahko postavili na trg oboje naenkrat: slanino in meso; obrekljivim ljudem bi pa obesili na usta torbe. Vem, da je moj svet prišel prepozno za letošnjo svinjsko sezono, toda za prihodnost bi utegnil mesarjem koristiti. Bilo je v enem tistih tednov, ko so prihajali pod nož prašiči brez masti. Gospodinje so popraševale po slanini, a mesarji so jim ponujali le drago meso. Tudi Otrobek se je mudil v Ljubljani in iskal zabele. Toda moral se je vrniti praznih rok. Ves utrujen sede za mizo nasproti Gramozu, ki je bil zatopljen v branje »Domoljuba«, in zastoka: »Nič nisem dobil.« Gramoz odloži časnik in mu odvrne: »Zadnje čase sem mi pa ‘Domoljub’ nič več ne ugaja. Človek bi vendar rad vedel, kaj je s kitajsko politiko, pa se največkrat nič zmeni ne.« »Kaj me brigajo Kitajci,« odgovori Otrobek nekam nevoljno. »Sedaj se ne gre za kitajsko politiko, ampak za mast. Nikjer je nisem mogel dobiti. Mesarji koljejo prašiče, meso prodajo, slanino pa skrijejo, ker se jim cena ne zdi dovolj visoka. Da bi se jim vsaj pokvarila, tem nenasitljivim samogoltnem!« »Torej je nisi nič dobila,« pravi Gramoz. »To je sitna stvar. Sicer sva z živili še precej dobro založena, in če zmanjka mesa, se lotiva miši in podgan, kar imajo na Kitajskem za čisto navadno mesno jed. Toda brez masti pa tudi Kitajci gotovo težko izhajajo. — Čudno, da letos ni nikjer nič masti. Seveda je gotovo krivo to, da hočejo mesarji imeti prevelike dobičke. — Kaj pa, Otrobek, ko bi letos kar doma klala?« »Jaz sem že tudi na to mislila,« odgovori ta vsa vesela, da je tudi mož prišel do tega. »Na ta način prideva na najcenejši način do zabele. Saj pravijo, da ima meso čisto zasoljeni, kdor doma zakolje. Malo pomislim, kje bi se dobil kak pripraven pujsek.« Nato sta premišljevala in se posvetovala. Konec tega posvetovanja je bil pa ta, da se je zakonska dvojica, Gramoz in Otrobek, čez par dni na ličnem zapravljivčku odpeljala v Moravsko dolino po svinjski kupčiji. Mož je vozil in mešetaril, žena pa kupovala. Pri tej kupčiji je igral veliko vlogo tudi konj, zato ga moram nekoliko opisati. Dobila sta ga na posodo z vozom vred pri Šarcu. Vsi, ki ga niso natančneje poznali — namreč konja — so se čudili, da ga niso potegnili k vojakom. Bil je jako lep in močan — sedaj je že v konjski večnosti — vranec, črn ko noč, toda zelo plašljiv in na eno oko slep. Že poprej, ko je še na oba očesa gledal v svet, se je zelo rad plašil. Konjski poznavalci so rekli, da izvira njegova plašljivost od tod, ker preveč dobro vidi. Ko je po nesreči na eno oko oslepel, je bil gospodar izprva celo vesel, ker je mislil, da se bo sedaj nehal plašiti. A vranec se je še hitreje splašil, kakor poprej. Izvedenci so pa rekli, da je zato še bolj plašljiv, ker premalo vidi. Toda Šarec je bil umen gospodar. Kadar je napregel vranca, mu je vselej zavezal zdravo oko in res se konj ni plašil, ker ni nič videl. Škoda le, da mu tudi ušes ni mogel zamašiti. Zakaj, če je zaslišal kak ropot, ki si ga v svoji konjski pameti ni znal razložiti, potem je moral voznik vse moči napeti, da ga je ukrotil. Šarec je vranca Gramozu samo zato zaupal, ker so mu bile znane njegove muhe. Žal, da mož ni računal z Otrobkovim ponosom. Morda bi potem živeli še vsi trije, vranec, Otrobek in Gramoz; tako so pa morali pred časom v večnost. Naj jim bo zemljica lahka! Gruntarjeva sta se pripeljala brez vsake neprilike do Doba. Tudi pa menda Šarec še nikdar ni vozil z vrancem, kajti na glavi obvezani konj je bil Dobovcem neznana in sila smešna prikazen. Odrasli so postajali pred hišami in se smejali, otroci so pa leteli za vozom in kričali vsi vprek: »Ho, ho, ho, poglejte konja z obvezano glavo! Kaj mu pa je? Ga li boli glava ali zobje?« Najmlajši paglavček pa še pristavi: »Oče, ali vasnega konja po ušesih trga, da ima oči zavezane?« Gruntarjevima je bilo pri srcu, kakor bi se vozila skozi šibe. Ko so pa onkraj vasi otročaji zaostali, pravi Otrobek možu: »Stopi z voza in vzemi konju obvezo, sicer bo v vsaki vasi tak smeh. Raje grem peš, kakor da se še enkrat izpostavim zasmehovanju.« In Gramoz, ki se je bil navadil v zakonu ubogati, zleze pokorno z voza in sname vrancu z glave ruto, ki je bila v Dobu napravila tolikanj pohujšanja. Tudi konju je očividno odleglo. Dobro je, da ga je bilo veselje gledati, in v dobri uri sta se jima že prikazala od daleč ponosna moravska cerkvena stolpa. Ker je bil Gramoz nekaj znan s Frfravom, je ustavil za trenutek pred to, daleč naokoli znano gostilno, da bi izvedel, kje bi se dobila kaka lepa svinja. »Vidva bi gotovo rada ceno kupila, zato sta pa prišla v našo dolino,« pravi Frfrav in se nasloni na voz. »Kako pa,« odvrne mu Gramoz. »Okrog nas in sploh ob železnici je vse pregnano.« »Kar vojaki puste, pa pokupijo mesarji,« pripomni Otrobek, da mu ni bilo treba molčati. »No, pri nas se že še dobi kak svinjski repek,« pravi nato Frfrav, »toda dobro bosta morala plačati, kajti poceni so dandanes samo še svinje, ki vise naslikane po šolskih stenah. Škoda, da se ne morejo poklati.« »Če bi se mogle poklati, vi Moravčani bi jih bili že davno,« odgovori Otrobek špičasto in dregne Gramoza, naj požene. Oddrdala sta tako hitro, da je Frfrav komaj še o pravem času odskočil od voza. Niti srečne kupčije jima ni utegnil voščiti. No, naredila sta jo vkljub temu. Sicer sta obvozila in obhodila precejšen del moravske fare, naposled sta pa vendarle našla gori na Celju, kar sta iskala: lepo, še precej rejeno svinjo in to za zmerno ceno. »Stoštirideset goldinarjev boste dali,« so rekli oče Cunjar; »tehtali ne bomo nič, ker ga hočete še malo poredil. Povem vam pa, da tako lepega in cenega prešiča ne dobite nikjer, kakor je ta moja svinja.« Otrobek je poskusil po svoji navadi še nekaj znižati, toda Cunjarjevi očetje so se trdno držali. »Ako hočete, jo vzemite, če ne, jo pa pustite. Čez par dni bo že dvesto goldinarjev več vredna.« Tako so dejali samozavestno in potepčali svinjo po mastnem vratu. Na te odločne besede sta se Gruntarjeva vdala in kupčija se je sklenila. Svinjo so naložili na voz in jo varno privezali, da bi se jim kje med potjo ne izmuznila, nato so pa oddrdrali po klancu navzdol, vsi trije, prešič, Otrobek, Gramoz in vranec. Cunjarjev oče so pa še za vozom vpili, naj pazijo na ščetinarja, da jim ne uide, ker je ves muhast. »Saj nima rok, da bi se odvezal,« se meni Gramoz, in kmalu je vsa družba izginila za prvim ovinkom. Izprva prešič ni mogel prav nič zbrati svojih misli, da bi spoznal, kaj se z njim godi. Pri nalaganju se je bil namreč precej utrudil, in tudi voz je preveč tresel po klancu. Ko so pa prišli na gladko cesto, je začel ogledovati svojo okolico. Najprej zagleda pred seboj dva široka hrbta, na desni in levi pa nizke lesene planke. Nato začuti nad seboj nekako mrežo, obenem zapazi, da ima eno prednjo in eno zadnjo nogo nekam privezano. To opazovanje ga tako utrudi, da mora položiti glavo nazaj na tla in počivati. Ko pride zopet nekoliko k sebi, jame premišljevati svoje žalostno stanje. »Nobenega dvoma ni več, ujet sem. Nehvaležni gospodar me je prodal v sužnost, pa niti vprašal me ni, če sem s tem zadovoljen. In sedaj me peljejo v tujino, kjer me ne čaka gotovo nič dobrega. Toda kar tako pa tudi ne grem v mesnico. Morda se mi pa le posreči, da uidem.« Sedaj se začne pujsček premikati nazaj proti koncu voza. Šlo je počasi, palec za palcem, a zadosti, da je šlo. Polagoma se mu celo posreči, da reši privezano zadnjo kračo neprijetnih vezi. In ko je voz drdral preko moravskodobovske meje, je že visel zadnji, torej boljši del nesrečnega ujetnika čez voz v prostosti, očim je tičal prednji del še vedno za privezano nogo v sužnosti. Ravno ob istem času se je pripeljala mimo pošta iz Domžal, z njo pa štiri mlada vesela dekleta. Komaj zagledajo po svobodi hrepenečega pujsa, že začnejo vse vpiti: »Šišite, prešič vam bo ušel!« Ker pa Gramoz zaradi ropotanja voz ni slišal drugega kakor besedo prešič, je vzel mirno pipo iz ust in rekel zadovoljno: »Da lep pujsček je, in ne posebno drag.« Ko bi bil mož sam, bi se bil gotovo ozrl za mladimi, svežimi obrazi, in bi bil tudi tako videl, da sili prešič v prostost. Toda bal se je Otrobka in zato je šla nesreča svojo pot. Pujsko očividno ni ugajalo njegovo viseče stanje, zato je potegnil na vso moč, vrv se je utrgala, in odprla so se vrata v zlato prostost. Sicer je precej trdo priletel na tla, toda bil je kar v hipu zopet na vseh štirih in jo popihal po cesti za poštnim vozom, da se je kar kadilo za njim. Pri padcu je pa vendar toliko zaropotal, da sta se Gruntarjeva ozrla nazaj, kaj počne pujsček. Komaj zagleda Gramoz hudobnega ubežnika, zasika v konja, vrže vajeti Otrobku, skoči z voza in jo ubere za ščetinarjem. Nesreča je pa hotela, da je ravno tisti hip pridrvel po cesti nekdo z motornim kolesom in glasno zatulil. Vranec se zdrzne, vrže ušesa nazaj in oddirja po cesti naprej kakor veter. Ko Gramoz to vidi, obstoji ves presenečen in premišljuje nekaj časa, kaj bi še lovil, prešiča ali konja. Naposled se pa odloči za prešiča, kajti za tega je bil dal sto in štirideset goldinarjev; med tem ko je bil dobil Otrobka zastonj, konja in voz pa na posodo. Tudi pujsček se je ustrašil kolesa. Zbežal je s ceste na polje in se na nekem zelniku po svoje oddihaval od strahu. V svoji dobrosrčnosti je pustil, da je prišel Gramoz čisto do njega. Ko je pa stegnil ta svoje ogromne, lopatam podobne roke, da bi ga prijel, zakruli in zbeži čez njive nazaj na cesto. Nekaj časa dirja naprej, nato pa krene na bližnjo njivo gledat, če je ostalo kaj repe. Res najde par drobnih oblic, ki so ostale za seme. Takoj se spravi nanje. Gramoz mu ne privošči mirnega zagrižka. Približa se mu prav zvitano in seže brezobzirno po njegovi desni gnjati. Toda pujsček je bil čuječ. Odskočil je ravno o pravem času v stran in odbezljal zopet na cesto. To pot pa ni zakrulil; držal je namreč med zobmi repo, ki si jo je vzel s seboj, da ne bi omagal. Tako sta se Gramoz in njegova svinja izprehajala dobre pol ure deloma po cesti, deloma po travnikih in njivah. Mož se je dolgo zastonj oziral po kaki pomoči, kajti kraj je bil, kakor izumrl. Slednjič zagleda na neki njivi tri dekleta, ki so nekaj grabile in nedoraslega paglavca, ki se je motal krog njih, kakor bi bil že prav fant. Na njegovo vpitje se približajo in ga vprašajo, kaj mu je, da kliče s tako silo na pomoč. »Kaj mi je? Saj vidite, da lovim prešiča, pa se mi ne da ujeti,« pravi Gramoz in pokaže ves dogodek na bližnji travnik, kjer je pujsček po svoje godrnjal in vrtal po mastni zemlji. »A tako,« začudijo se porednice vse hkrati; ena pa še pristavi s prav nedolžnim obrazom: »Me smo pa mislile, da ženete v Moravče na semenj.« »Kaj še!« odvrne Gramoz nevoljno; »saj sem ga tam kupil, pa mi je mrcina ušel z voza.« »Z voza vam je ušel? Ja, kje imate pa voz?« poizveduje radovedno najmlajša, ki je komaj odrasla ponavljalni šoli. »Pa res, kje neki je ostal voz? Tačas bi bil Otrobek že prav lahko nazaj. Kaj misli, da bom gnal svinjo za njim? Konja je menda vendar ustavil, če ne so mu pa prišli ljudje na pomoč; saj je dosti hiš ob cesti. Jaz tudi ne morem sam vsega, konja in prešiča loviti. O ti ščetinar ti! Kaj nisi mogel mirno na vozu ležati? Dekleta, če mi ga pomagate ujeti, dam vsaki za eno pokalico; tebi, fant, pa za steklenico piva.« Tako je govoril in obljubljal Gramoz ter klical na lov. Vsa lovska družba je takoj naredila načrt in jela obkroževati domačo divjačino. Toda tudi svinja je imela svoj načrt že gotov. Ko vidi, da se živi krog vedno bolj zožuje in da se segajo grabljive roke po njenih ušesih in kračah, se obrne urno proti najslabšemu delu tega obroča in ga na mah razbije. Lovska družba se je jako čudila, da jim je divjačina ušla takorekoč izpod rok. Ko se je pa načudila, se usuje cela ploha »najlepših« priimkov na divjo kljuko, bivšo ponavljalko, ker se je dala od svinje na tla podreti. Toda revica je bila čisto nedolžna. Kaj je pač mogla za to, če je svinjska glava še za kaj drugega na svetu kakor za gosje! Ko se tako nakregajo, se spravijo zopet nad svinjo. Ta se je veselila svoje prostosti na bližnji njivi in obdelavala samogoltno zelnato glavo. Bila je tako zatopljena v svoje delo, da je zapazila sovražnike, ko so jo imeli že v sredi. Ti so se pa sedaj dobro pripravili za vsako presenečenje od svinjske strani. Gramoz se je celo razkoračil, da bi ga kak nepričakovan sunek ne prevrnil. Ko zagleda svinja v svoji veliki stiski njegovo široko koraco, jo takoj sklene porabiti za izhod. Toda to pot je zmagal Gramoz. Ko namreč začuti svinjo med koleni, jo stisne in sede nanjo. Mož je namreč svoje dni služil pri dragoncih in je bil dober jezdec. Predno se je mogla svinja iznebiti težkega bremena, so jo že pograbile urne roke, za krače, repek, uhlje, sploh za vse, kar se je dalo prijeti. Hudobni begunec je bil ujet. Nato prinese fant iz bližnje vasi močno vrv, ki z njo okrasijo eno izmed zadnjih svinjskih krač. Sedaj razdeli Gramoz obljubljeno nagrado, vzame v levico vrv, v desnico grbičasto palico, in družba se jo ločila. »Vidiš, pujsček, pa le ne bo obveljala tvoja. Mari bi bil ostal na vozu in bi se bil lepo peljal, pa ti ne bi bilo treba sedaj korakati po prašni cesti. Zares sebi in meni si napravil mnogo nepotrebnega dela, strahu in jeze. — Samo to se mi čudno zdi, da mi ne pride Otrobek naproti. Kaj pa, če se mu je pripetila kaka nesreča?« Tako je modroval Gramoz in dajal svinji lepe nauke, sedaj z besedo, sedaj s šibo, če se mu je kaj ustavljala. Za vsakim ovinkom je pa hrepeneče pogledal v daljavo, če bi opazil Otrobka. Toda Otrobka ni bilo in ga ni bilo. Hude slutnje so vstajale v Gramozovi duši … ==5. Vesela povest žalostni konec.== Pa se dobe še vedno ljudje, ki pravijo, da slutnje nič ne pomenijo … Otrobek se je zaman trudila, da bi ustavila splašenega konja. Vlekla je sicer na vso moč vajeti nazaj, a bila je preslaba v rokah, vranec pa pretrd v boju; zato je bila zročena podivjani živali na milost in nemilost. Klicala je na pomoč; a kdo bo ustavil konja v divjem diru! Moškega ni bilo nikjer nobenega, otroci in ženske, ki so bile tuintam na polju, so se pa zadovoljile s tem, da so gledale za vozom in milovale nesrečno žensko. Ta je sedela na vozu, krčevito vlekla vajeti in priporočala dušo Bogu. Svinja, Gramoz, mast, samogoltni ljubljanski mesarji, vse to je bilo pozabljeno. Srepo je gledala na oster ovinek pod strmim klancem, kajti očividno je bilo, da se mora tam nekaj pripetiti. In res se je pripetilo. Vranec pridirja v divjem teku do ovinka, se zaleti v obcestni jarek in obleži v njem; voz se prevrne, Otrobek pa odleti v velikem loku na cesto. Takoj je bilo vse polno ljudi na kraju nesreče. Ženske in otroci, ki so bili na polju, so začeli kričati in vpiti, tako da so spravili vso bližnjo vas na noge. Možje, praktični kakor vedno, so se takoj spravili nad vranca, da bi ga dvignili kvišku, žene so se pa trudile krog ženskega voznika, ki je ležal nezavesten v cestnem prahu. Opravili pa vsi skupaj niso veliko; zakaj vranec je imel desno prednjo nogo zlomljeno, Otrobek pa pretresene možgane, kakor je odločila Cujčeva Cilja iz Ciclja, ki je po poklicu kokošarica, a se bavi v prostem času tudi z zdravilstvom in opravljanjem. Bili so v veliki zadregi, kaj naj store. Ugibali so semtertja, toda do pravega pa le niso mogli priti. Tu se oglasi Grofov študent, tisti, ki je imel v prvem tečaju dvojko, v drugem pa trojko, in pravi samozavestno: »Možje, najbolje je, če telefoniramo v Ljubljano na rešilno postajo.« Ta svet je bil sam na sebi sicer dober, a težko izvedljiv, kajti v vojnskem času telefona ni na razpolago za zasebne vesti, in poleg te težkoče ga v tistih vaseh pod Sv. Trojico sploh ni. S telefoniranjem torej ni bilo nič. Kdo ve koliko časa bi se bili še prerekali, da niso posegli vmes Cenetov oče z Brezij, ki so edini njihavec pod dobovskim zvonom in priljubljen govornik v zboru srenjskih mož. Imajo pa dve posebnosti, ki jih moram omeniti. Kadar njuhajo tobak, kihnejo, da kar poskočijo; pri govorjenju pa radi zamenjavajo vloge in celo posamezne besede. Cenetov oče nasnujejo torej v ogromni nosnici prešiča tobaka; kihnejo, da se od bližnjega griča odmeva, povzdignejo svoj glas in jamejo govoriti: »Možje, kaj se bomo prepirali, saj nismo pri srenjski seji ali pa v državnem zboru. Ako bomo še dolgo govorili, nam pogine ženska kar na cesti, ker ima pretresene možgane, kakor trdi kokošarica Cilja, konj pa umre v jarku, ko ima zdrobljeno nogo. Tisto s telefoniranjem ne bo nič, ker nimamo telefona. Grofov študent bi to lahko vedel, ako ravno hodi v Ljubljano v šolo. Zato tudi ni nič z rešilnim stacionom ali postajo, kakor se pravi po novoslovenščini. Moramo si torej kar sami pomagati. Naredimo takole: Žensko spravimo k meni v hlev ter položimo po košederca, da se žival ne bo mučila. Konja pa nesite v posteljo v mojo čumnato, morda se k vam zave, da izvemo, odkod je.« Ker so ljudje poznali slabost Cenetovega očeta glede zamenjavanja besed, so dobro vedeli, kaj je hotel mož povedati. Grofov študent se je pa želel maščevati nad njim zaradi telefoniranja, in ga vpraša: »Oče, kaj pri vas leže ljudje v hlevu, konji pa v posteljah?« »Čemu pa vprašaš to?« »Ker ste rekli, naj spravimo žensko v hlev, konja pa nesemo v posteljo.« Cenetov oče se na včasih hitro razjeze, in tudi tam na tistem kraju nesreče so se hudo raztogotili. Najprej hočejo priložiti hudobnemu študentu krepko zaušnico. Ker se je bil pa fant previdno umaknil v primerno razdaljo, je ostalo samo pri dobri volji. Nato pa jamejo vpiti na ves glas: »Ti paglavce, ti boš mene učil govoriti? Kdaj sem rekel, naj žensko spravimo v posteljo, konja pa v hlev?« »Povej, kdaj sem to rekel? Če sem se pa morda zagovoril in rekel, naj konja spravijo v hlev, žensko pa v posteljo, je vsak vedel, da sem hotel reči, naj žensko spravijo v hlev, konja pa v posteljo.« Ta razlaga Cenetovega očeta je pa povzročila velik smeh, in treba je bilo prav odločnega nastopa človekoljubne Cujčeve Cilje iz Ciclja, da so obrnili zopet svojo pozornost na ponesrečenega. Ker je bilo veliko jezikov in še več rok, je kmalu ležala Otrobek v Cenetovi čumnati, vranec pa v hlevu. Šlo je tem lažje, ker ni bil voz skoraj nič poškodovan. Ko prideta Gramoz in svinja na ti kraj nesreče, je bila cesta že prazna, in nič ni kazalo na to, da se je zgodila nezgoda, vsled katere je bilo prizadeto dvoje življenj, eno konjsko in eno žensko. Jeza in skrb sta se menjavali možu v duši; jeza, ker mu Otrobek ni prišla z vozom naproti, skrb pa, če se ji ni kaj pripetilo, ker je ni bilo od nikoder. V teh mešanih čustvih prigne svinjo do prve hiše ob cesti. Na pragu je stala postarna ženska in prebirala krompir. »Ste li videli iti tod mimo kako žensko z vozom,« popraša jo Gramoz. Ženska dvigne glavo, ošine vprašalca s strupenim pogledom, zamigne s suho bradico in pravi zajedljivo: »Vsak dan dosti; saj tako samo babe vozimo, ko so vse moške pobrali v vojsko. Saj bi za vas bilo tudi bolj častno, če bi cesarja služili, namesto da se gonjate s tem-le pujskom.« Gramoz je bil toliko pameten, da se ni prerekal z jezično žensko ter se je zadovoljil s tem prijaznim odgovorom. Šel je skozi vas naprej ter se šele pri zadnji hiši opogumil za nov govor. To pot je dobil uljudnejši odgovor. Lotil se je namreč na srečo Šparnblekove Katre iz Kobijele glave, ki nima nikogar v vojski, ne očeta, ne brata, ne moža, ne sina, ne ženina. Oče in brat sta ji že davno umrla; omožena ni bila nikdar, otrok nima, ker se ni bila nikdar mati, glede ženina je pa tudi že izgubila vse upanje. Stara je namreč čez petdeset let; kadar hodi, šepa; pege na obrazu se ji poleti veliko bolj poznajo, kakor pozimi; poleg tega pa še navzkriž gleda. Sicer je pa vsega spoštovanja vredna oseba in človeški družbi jako koristna. Ona namreč kupuje po vaseh preostalo blago in ga prodaja tam, kjer ga manjka. To kupčijo z raznim blagom opravlja s pomočjo malega vozička, brez katerega je nikdar ne vidiš. Pravijo, da ga jemlje celo ob nedeljah s seboj na pot v cerkev. Ljudje jo radi vidijo, ker je poštena in se zadovolji z malim dobičkom. Edina njena sovražnica ima v Cujčevi Cilji iz Ciclja, ker ji včasih izpred nosa pokupi jajca in piščance. Zato tudi ne občujeta med seboj. To je pa Gramozu narobe hodilo. Kajti Katra mu je sicer pohvalila svinjo ter svetovala, naj jo še malo predi, ker bo mast vedno dražja, in naj naredi veliko klobas, da mu bo žival več zalegla, a o Otrobku mu ni mogla pri najboljši volji nič povedati. Vzrok temu je bilo pa Cujčevo sovraštvo. Kokošarica je namreč po opravljenem samaritanskem poslu odhitela proti Dobu in srečala na poti Katro. Ko bi ji ne bila gorka, bi se ji bila gotovo pohvalila s svojim dobrim delom ter ji povedala o nesreči vse od konca in kraja. Tako jo je pa le postrani pogledala in oddrdala naprej. Gramoz je bil pa sedaj resnično v pravih skrbeh za vranca, voz in Otrobka. Ves utrujen sede na obcestni kamen, svinja mu pa leže pred noge ter ga pogleda s svojimi malimi očmi, kakor bi ga hotela zasmehovati. Njen gospodar je menda to opazil in jo začel oštevati: »Ti grda svinja, ti si kriva za zmešnjavo, vseh mojih skrbi in mojega potu. Takoj jutri te zakoljem. — Toda kje tiči Otrobek s konjem? Saj vendar ni svinjaka, pa se ta ne najde. Nihče ne ve o njej nič povedati, kakor da bi se bila v tla pogreznila. Saj ni kafra! Tja do Krtine se stopim, morda bo Kovač kaj vedel.« Po tem samogovoru vstane, opomni svinjo s palico na dolžno pokorščino in odrine naprej. Pri Kovaču je pa res izvedel vse. Cujčeva Cilja iz Ciclja se je namreč tam mimogrede oglasila in opisala ves dogodek na dolgo in široko. Gramoza je nesreča zelo potrla, zlasti ko je slišal, da ima konj zdrobljeno nogo. »Ob šest sto kron sem kakor ob en krajcar. To bo mast draga,« je zastokal žalostno ter jezno pogledal na svinjo. Ker je bil že preveč utrujen, si izposodi voz ter se odpelje nazaj proti Cenetovi hiši. Tu je Otrobek ležala v čumnati še vedno nezavestna, vranec pa je čakal v hlevu smrtne obsodbe. Ko se Gramoz pripelje na dvorišče, povpraša kot skrben gospodar najprej po konju in vozu. Cenetov oče mu pokažejo zlomljeno oje in zdrobljeno nogo. Moža ogledata konja od vseh strani in spoznata, da ni zanj nobene rešitve več. »Konj ima le eno nogo, in če si to zlomi, ni za drugega več, kakor samo še za klobase,« so odločili Cenetov oče in založili nos s tobakom. Gramoz je tem besedam žalostno prikimal, šel na dvorišče ogledat si škodo pri vozu in slednjič povprašal še po Otrobku. »Ne,« odkima so Cenetov oče, »Otrobka pa nisem videl nobenega. Voz je bil čisto prazen.« »Potem je pa morala med potjo pasti na tla,« odvrne Gramoz. »Toda čudno se mi zdi, da je nisem nikjer videl; saj sem gledal na vse strani, kje bi jo opazil.« »To je pa res čudno,« mu pritrde Cenetov oče; »saj vreča ni vinar, pa se ta ne vidi v prahu.« »Kaj pravite, vreča? Kdo pa govori o vreči?« se začudi sedaj Gramoz. »Kdo drugi kakor vi,« odgovori Cene; »saj ste rekli, da vam je Otrobek padla z voza.« »Seveda sem rekel; toda Otrobek je moja žena, in po tej sem vprašal.« K nesreči pa to Gramozovo pojasnjevanje sliši Cenetova »ta mlada«, ki je ves čas opazovala izpred praga, kako sta moža ogledovala voz in konja. Takoj jo jame oštevati: »Taki, taki-le ste možje!« je vpila na ves glas. »Najprej je konj, potem voz, nazadnje pride šele žena. Dobro smo vam le za to, da vam garamo kakor živina, spoštovati nas pa začnete šele potem, ko nas več nimate. V tem ste si vsi enaki, tudi moj mož, ki je v vojski in nič boljši. Sedaj mi pišite ‘moja ljuba Lenčica’, poprej sem bila pa samo ženčina, klenetnica, stara baba, ta Lenkasta. — Vi pa pravite svoji ženi celo Otrobek. Sram vas bodi, da dajete svoji zakonski ženi take priimke! Kaj more revica zato, če je majhna in debela, če je podobna otrobku!« »Saj nisem hotel s tem žene psovati,« hiti Gramoz tolmačiti jezno žensko. »Rekel sem zato Otrobek, ker se tako piše.« »Otrobek se piše?« se začudi kmetica. »Sicer je to ime malo čudno, a zanjo zelo primerno. Tudi se nisem nikdar slišala, da bi mož klical ženo po priimku. Kako pa ona vam pravi, ko sta oba Otrobek?« »Saj jaz nisem Otrobek, ampak Gramoz.« »Kako, Gramoz?« se zavzame zopet Lenčica. »Kako neki? Tako se pišem.« S tem pojasnilom je pa Gramoz dregnil v osje gnezdo. »Torej vi se pišete Gramoz, vaša žena pa Otrobek, potem pa niti poročena nista. In take ljudi imam jaz pod svojo streho, nečistnike, prešuštnike! Takoj naložite tisti vaš otrobek na voz in se mi spravite od hiše, greha jaz ne bom podpirala. Oh kaj sem morala doživeti, prešuštnica v moji postelji! Kar sama jo vržem ven na cesto.« Tako je kričala razjarjena Cenetovka in hitela v čumnato izpolnit svojo grožnjo. Zastonj ji je Gramoz zatrjeval, da je Otrobek njegova prava zakonska žena, in ji razlagal, zakaj ne nosi njegovega imena. Vsled hudobije pokvarjenega sveta ogorčena ženska se ni dala potolažiti. Gramoz je moral takoj najeti voz in konja, ter odpeljati nezavestno ženo domov. Tri dni potem so imeli pri Gruntarju mrliča. Gramoz je postal vdovec, Otrobek se je pa preselil v boljši svet ter bil tako rešen enkrat za vselej vseh skrbi za mast. Hvaležni mož je ženi napravil lep pogreb in postavil na grob spomenik iz črnega kamna. Tako je bil Gramoz zopet sam. Moral je pospravljati, kuhati in celo prešiča opravljati. Kadar mu je prinesel jesti, vselej mu je očital, da je on »vsega« kriv. »Ali je bilo tega treba, da je vranca vzel konjederec, in mi je Otrobek umrla? Šest sto kron sem moral odšteti Šarcu. Toliko ti povem, svinja, draga si, prebito draga. Toda če misliš, da te bom še dolgo redil, se presneto motiš. Da le dobim kakega klavca, takoj pojdeš pod nož.« Takšna očitanja je ščetinar moral večkrat slišati iz gospodarjevih ust. Jemal si jih je pa tako k srcu, da je začel očividno hujšati. Zato je sklenil Gramoz, da ga kar sam zakolje, ker ni mogel dobiti nikjer klavca. Nekega mrzlega jutra položi s pomočjo nekaterih pol doraslih fantičev svinjo na plot in ji zabode nož v vrat. Žival se je izprva zadržala čudovito mirno, in izteklo ji je čisto malo krvi. »Oče,« se oglasi eden izmed fantov, »dregnite jo še enkrat s pipcem! Gotovo ji niste prerezali prave žile.« A preden jo je mogel Gramoz »dregniti«, skoči svinja nenadoma kvišku, se iztrga svojim krvnikom iz rok in jo ubere skozi vas. Klavci kar obstanejo od iznenadenja, ker jim je žrtev ušla tako rekoč izpod noža. Nato pa planejo za ubežnico, fantiči naprej, za njimi pa Gramoz z nožem v roki. Tu pride po vasi navzdor vojaška patrulja. Ker je svinja med tem že izginila na nekem dvorišču, zagledajo vojaki samo par dečkov v divjem diru, ki jih je očividno preganjal nož z nožem. Urno ga zgrabijo in razorože. Gramoz se sicer brani, češ da mu bo svinja ušla, toda vse to razlaganje mu samo toliko pomaga, da dobi še za nameček par udarcev s puškinim kopitom. Naposled se vda sili in patrulja ga odvede v občinski gasilni dom v zapor. To nesrečo si je pa mož čisto sam zakrivil. Zakaj se pa ni učil ogrskega jezika; potem bi bil pač lahko razložil madžarskim vojakom, koga preganja z nožem v roki. Ta dogodek nam jasno priča, da človek ne izhaja s slovenščino niti v domači vasi. Gramoz je prebil celih šest ur v zaporu, preden se je pojasnilo nesporazumljenje. Ker pa ni bil gasilni dom kurjen, in je bilo jutro mrzlo, ujetnik pa golorok, se je hudo prehladil. In tako se je zgodilo, da je bil Gramoz naslednjega dne v postelji, svinja pa deloma v klobasah različnih vrst, deloma pa nasoljena v dveh velikih kadéh. Nekaj dni potem je prišel k Gruntarju zdravnik in kmalu nato smrt. Huda pljučnica je poslala Gramoza za Otrobkom. o9exkxwkwlez65x3mz1reggboqfu5r6 223966 223965 2026-04-26T18:52:09Z Spela.spr 10555 223966 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Gramoz in Otrobek | normaliziran naslov = | avtor = -r. | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub 1916}}'' št. 21-34 | vir = dLib {{fc|dlib|6L0D0ZHI|s=?|21}}, dLib {{fc|dlib|R89B2D93|s=?|22}}, dLib {{fc|dlib|PHY5GKVX|s=?|23}}, dLib {{fc|dlib|2YTXNPE6|s=?|24}}, dLib {{fc|dlib|G1HUKO3Q|s=?|25}}, dLib {{fc|dlib|IUYYAJMA|s=?|26}}, dLib {{fc|dlib|LP5LXMIL|s=?|27}}, dLib {{fc|dlib|P3GTED6F|s=?|28}}, dLib {{fc|dlib|F9H0SHVP|s=?|29}}, dLib {{fc|dlib|WV4H9ECN|s=?|30}}, dLib {{fc|dlib|VPPNBZWB|s=?|31}}, dLib {{fc|dlib|SYEHP6H6|s=?|32}}, dLib {{fc|dlib|H3MYBJ14|s=?|33}}, dLib {{fc|dlib|KYTKXMXG|s=?|34}} | dovoljenje = dLib | obdelano = | opombe = Avtor: -r.(morda Anton Dolar) }} Lahko bi bila še živela in delala starost oba, Otrobek in Gramoz, toda morala sta se izseliti za vedno tja, kjer ni vojnih prodajaln, vojnega kruha, koruzne moke, krušnih kart in — pomanjkanja masti. Kajti to zadnje je bilo vzrok, da sta morala pred časom umreti oba, Gramoz in Otrobek. Nad njima se je pač izpolnil pregovor, ki pravi, da imajo mali vzroki često velike posledice... ==1. Otrobek.== Ljubljana se ponaša po pravici z lepimi izprehodi. Kdor išče sence, jo najde v Tivolskem gozdu, v Zvezdi, na Golovcu in drugod. Kdor se pa rad sonči, naj krene na cesto, ki vodi proti Ježici in od tam naprej na Dunaj. Tudi jaz iščem rad solnca na tej takozvani Dunajski cesti, in tako je prišlo, da sem se seznanil z obema glavnima osebama te veseložalostne povesti: z Otrobkom in Gramozem. Najprej z Otrobkom. Na zahodni strani Dunajske ceste je stala pred leti mala prodajalna, nad njo pa napis: »Brigita Otrobek. Prodaja moke in raznih blag.« Jaz imam pa to — kakor mislim — popolnoma nedolžno slabost, da rad gledam napise nad prodajalnami, zlasti če je kaj posebnega na njih. Ta slabost mi je enkrat donesla celo obilnega sadu, to pa v malo koristni obliki — batin. To je bilo še takrat, ko sem hodil na Graben v prvi razred hlače drgnat. Učitelj nam je vedno priporočal, da moramo pridno brati. In jaz, kot ubogljiv učenec, sem res kaj pridno bral. Začel sem navadno že takoj pri prvi prodajalni na vogalu Cojzove ceste, kamor smo hodili kupovat rožiče in sladke korenine. Prebral sem napis: »Gašpar Poženec«, našel s pomočjo velike, gosto popisane pločevinaste table vse, kar je prodajal, obudil goreče želje po sladkih rožičih in še slajših koreninicah, nato pa odšel čez most za vodo na Staro kramo. Tu sem prebral vse napise, ki so bili nabiti na zid, ali pa ležali med staro šaro. Postal malo pri velikih učencih, ki so se že upali očitno igrati za peresa ali frnikule in se zraven pridusati. Kadar so me kot malega abecedarja spodili stran, sem krenil čez most skozi Judovsko ulico proti Zvezdi. Tu se mi je vselej vzbudila zavist ob pogledu na cestne pometače. »Kako jim je prijetno,« sem si mislil; »ni jim treba hoditi v šolo, in po cesti smejo prašiti, kolikor se jim poljubi. Ako se pa mali otroci igramo vlake in spravimo malo prah kvišku, nas pa takoj kdo napodi, in veseli moramo biti, če odnesemo zdrava ušesa.« V teh nevoščljivih mislih sem obhodil ves Kongresni trg in se naposled napotil mimo »Slona« na Mestni trg proti domu. Mimogrede sem se vselej šel v frančiškansko cerkev priporočat sv. Antonu, da bi kaj našel, četudi nisem bil nič izgubil, in sem poleg tega zvesto prebral imena umrlih, ki so bila zapisana na črni deski. Ako je bilo lepo vreme, sem preštudiral še napise na Sv. Petra cesti, če je bil pa dež, sem odšel naravnost čez frančiškanski most domov. Bal sem se namreč, da ne bi se mi zmočil abecednik, ker nisem imel nikdar dežnika. Vsak človek bi mislil, da sem bil doma pohvaljen za svojo veliko marljivost, ko sem se začel takoj po šoli že na poti učiti. Toda moji starši, zlasti mati, niso imeli pravega smisla za ta izvirni način učenja. Mojo pridnost so imenovali »potepanje« in jo temu primerno nagradili. Takrat pač še nihče razen mene ni znal prav ceniti vrednosti »pouka na prostem« z grškim modrijanom Sokratom, ki je učil svoje učence med izprehodi, pa moji starši itak niso bili znani. Nekega popoldneva sem pridajal pouku v zaduhli šolski sobi še dve uri učenja na prostem. Za to gorečnost sem bil doma nagrajen v prav obilni meri, a žal zelo občutljivi obliki. Ves ogorčen sklenem opustiti svoje študije v prosti naravi ter prihajati domov po najbližji poti. Zato se napotim drugi dan po šoli naravnost domov. Tu zagledam ob stopnicah, ki vodijo s Pod tranče, novo čevljarsko delavnico, nad njo pa ravno tako nov napis. Takoj se ustavim in začnem brati s počasnim, zategnjenim glasom: »A. Pecez, čevljar.« Po nesreči sem pa bral tako glasno, da me je slišal posestnik tega dičnega imena. Hitro kakor blisk šine mož iz delavnice s knefom v roki in me začne napletati, da je kar pokalo. Izprva sem bil tako prestrašen, da nisem vedel, kaj naj storim, ali naj tečem, se branim ali kričim. Ko sem se pa odločil za zadnje, se je srditi čevljar že utrudil ter me odslovil z besedami: »No, sedaj sem ti pa pokazal Pezdirja, ti smrkavc ti!« Jaz sicer pomena teh besed nisem razumel, pač sem pa spoznal, da ne morem sprejeti nezaslužene nagrade s »kneftro« brez primernega povračila. Še isti dan sem zaupal svojim sošolcem in prijateljem iz višjih razredov prigodek s Pezdirjem in njegovo kneftro. In kmalu nato je izvedel ves Graben, da je pod Čevljarskim mostom čevljar, ki je silno hud, če kdo bere na glas napis nad njegovo delavnico. Pezdir je pa potem imel dolgo časa mir — samo med šolskim poukom; kajti otroci večji in manjši so hodili v šolo in iz šole, naprej mimo njegove delavnice in se med potjo vadili v branju s pomočjo njegovega naslova. Pri vsakem glasnem »Pezdirju« je priletel čevljar s kneftro v roki iz delavnice in lovil marljive bralce. No, mene ni nikdar več ujel. Ogibal sem se njegove delavnice kakor postopač orožnika in hodil raje čez most. Zato sem pa vselej kar z mostu prebral parkrot »prekrovačen« naslov, to pa tako glasno, da me je čevljar prav lahko slišal. Seveda jaz nisem nič več čakal, da bi mi bil v drugo »pokazal Pezdirja«, marveč sem jo urnil odkuril takoj po končani bralni vaji. Sedaj sicer nič več ne berem glasno napisov na ulicah, pač pa se še vedno rad oziram po njih, zlasti če imajo kaj nepravilnega ali celo smešnega na sebi. Tudi na napis nad Otrobkovo mokarijo sem se parkrot ozrl, to pa slučajno v veselji takrat, ko je posestnica tega napisa stala med durmi. Kot radovedna ženska, me nekega dne vpraša, kaj vidim posebnega na njenem napisu, in takoj sem se udomačil. Vselej, kadar sem šel mimo prodajalne, sem moral izpregovoriti z njo par besedi, in tako sem izvedel tekom enega leta vse zgodovine njenega življenja, ki pa ni posebno zanimiva. Doma je bila, oziroma je bil Otrobek, pa šel v Ljubljano k stricu in se učil mokarije. Temu poklicu se je bil pa posvetil s tako vnemo, da ni ločil posameznih vrst moke in otrob, marveč je tudi po zunanje vse nosil okroglo obliko z otrobi nabasane vreče, ali, kakor pravijo izurjeni taki vreči, otrobka. Naš živi Otrobek je bil namreč bolj male postave okrogel, debel, lepo enakomerno zalit, skoraj brez vratu in se je le proti temenu zoževal, to pa komaj vidno, torej res pravi otrobek. Samo v eni reči mu ni bil prav nič podoben. Navadni otrobek je namreč molčeč, naš Otrobek pa, lastnik prodaje z raznim blagom, je bil silno zgovoren. To lastnost je pa imel gotovo le zato, ker se je vselil med moški spol, kajti znano je, da ženska večinoma molči, kadar — spi. Sicer bil pa Otrobek skozi in skozi poštena in dobra duša. ==2. Gramoz.== Sedaj pa poglejmo še drugega junaka naše povesti! Bil je cestar in se je pisal Gramoz. Svoje kulturno delovanje — lepe ceste so pri vseh narodih vidno znamenje kulture — je razširil na Dunajski cesti menda noter do Save. Zagledal sem ga vselej že od daleč; bil je namreč velikan po postavi, pravi Martin Krpan. Od časa do časa je dvignil počasi lopato, naložil par kamenčkov in jih vrgel v kako brazdo, ki jo je njegovo bistro oko zapazilo na gladki cesti. To naporno delo ga je očividno utrudilo, kajti takoj nato je vselej globoko vzdihnil, naslonil se na lopato in začel počivati. Pogledal je gori in doli, če bi se s kom mogel podati v kak poučen pogovor, da bi na ta način koristno porabil zasluženi čas oddiha. Navadno je ob taki priliki tudi podvrgel temeljiti preiskavi svojo pipo, ki mu je venomer nagajala. Mene je vselej prosil za vžigalice, dasi je dobro vedel, da jih nimam. Toda ta prošnja mu je služila le v dostojen uvod k daljšemu pogovoru, ki se je redno sukal okrog — Kitajcev. Ta s kitami ozaljšan rod mu je bil namreč silno pri srcu. V otroških letih je vedno sanjaril o tem, da bi šel na Kitajsko za misijonarja in bi tako gradil in gladil poganom pot v nebesa. Ker je bil pa edini sin, je moral prevzeti dediščino svojega očeta, c. kr. nadcestarja, na — cesti. Gramoz je bil namreč iz jako stare cestarske rodovine. »Vsi moji pradedje,« mi je pravil mož ponosno naslonjen na lopato, »so bili cestarji, da, nekateri celo, kakor npr. moj oče, nadcestarji. Naša rodovina je stopila parkrot v ožji stik celo s papeži in cesarji. Tako je staremu očetu mojega starega očeta podaril papež Pij VI. en cekin, ko se je peljal tod na Dunaj. Mojega očeta oče je pa govoril Napoleonu. Prizidejle od Sv. Krištofa sem in ga vprašal po gostilni. Pri ruskem carju, kjer ga je menda čakal ruski car. Cesar mu je hotel podariti cekin, a moj stari oče ga je v svoji prevzetnosti ni hotel sprejeti. Rekel je, da mu to že zadostuje, da je govoril s francoskim cesarjem. Nato mu je Napoleon prijazno salutiral in odjezdil.« Stari oče nam je ta dogodek z velikim ponosom pripovedoval. Meni se je pa zdel mož zelo neumen, da ni vzel cekina; zakaj za zlat si lahko kaj kupim, za salutiranje pa nihče nič ne da. Sploh pa mojega očeta oče ni mogel biti pravnarski. Pehal se je tako na cesti, da je dobil pljučnico, ki ga je v enem tednu spravila pod zemljo. Pomislite, končal se je v cesarski službi in to celo na cesti. Če ni bil to samomor, potem pa res ne vem, kaj je pravzaprav samomor. Čudno, da mu niso odrekli cerkvenega pokopa. Gotovo so spoznali, da ni bil pri pravi pameti. Ko mi je prvikrat pripovedoval to zgodbo, sem mu skušal oporekati, češ, da tisti cesar, ki je salutiral njegovemu očetu, ni mogel biti Napoleon, ker ta ni bil nikdar v Ljubljani. Toda govoril sem gluhim ušesom. Mož je bil prepričan, da je Napoleon najraje jezdil na izprehode po Dunajski cesti proti Ježici. Ko se je Gramoz ob neki priliki zopet ponašal s svojimi slavnimi pradedmi, sem ga vprašal, zakaj ni poskrbel za potomstvo tako častitljivega rodu. Mož je bil namreč še vedno fant, dasi se je že bil seznanil z Abrahamom. Tu je Gramoz vzel pipo iz ust, vzdihnil globoko, kolebnil z roko proti Posavju in rekel: »Tam za Savo je ona, ki je kriva, da bo naš rod z menoj izumrl. Veste, gospod, ženska je kača. Ni, da bi govoril.« No, sčasoma mi je vendar odkril svoje srce in začel: »Na Posavju ima svoje domovanje, pa še precej lepo. Kje, no povem, kajti greh se lahko pove, grešnik pa ne. To bi bilo opravljanje. Sedaj je že starikava, zdelana in od truda upognjena. Vsak bi ji dal šestdeset, pa jih še petdeset nima. To pa ni prav nič čudno, če se pomisli, da je vdova s sedmerimi otroki. Dva fanta sta že padla, za dva pa ne ve, kje sta. Dekleta pa gledajo samo na to, kaj bodo v Ljubljano zvozile in kakšne cunjice bi nase obesile. Ko bi bila mene vzela, bi se ji pač vse drugače godilo, Metki, pa ni hotela dobro. Takole, na rokah bi jo bil nosil.« In Gramoz je pri teh besedah vtaknil pipo v usta in si položil na roke lopato ter tako nazorno pokazal, kako bi bil nosil Metko po rokah, če bi bila hotela dobro. »Da, ko je bila Meta še Metka, je bila pač vsa drugačna,« je nadaljeval mož nekako mladostno. »Še sedaj jo vidim, kako je prihajala po cesti z vozičkom, na katerem je vsak dan v Ljubljano vozila mleko. Kako ponosno je nosila glavo, in je tudi vedela, zakaj: saj je bila gruntarska hči, in to še edina. Hodila je, kakor bi šla na ples. Lica je imela kakor mleko in kri, oči kakor ogenj, in kadar se je posmejala, so se ji posvetili zobje kakor biseri. Vselej sem še potem dolgo gledal za njo, ko se je bila že skrila za sv. Krištofom. Takrat sem imel vsak dan praznik. Kadar je pa ni bilo, sem bil ves nesrečen in v skrbeh. Večkrat sem že v jutranjem mraku strgal blato, da je imela Metka lepo pot v Ljubljano. V takem slučaju se mi je vselej prijazno zahvalila. Ko se mi je tako nasmehnila in me pogledala s svojimi živimi očmi, se mi je srce kar pogumno od veselja. Kaj hočete, gospod, mlad sem bil in pa precej neumen povrhu.« Trdno sem bil prepričan, da je njeno srce ustvarjeno zame. Kdo bi si bil pač mislil, da more biti tako lepa stvarica tako hinavska in prekajena! Navadnost se je nisem upal vprašati, zato sem skušal priti po ovinkih do cilja. Neko noč je zelo deževalo. Nehalo je šele proti jutru. Urno vstanem in grem strgat blato za Metko. Hotel sem tako, da sem bil ves upehan. Za svoj trud sem bil pa tudi obilo poplačan. Metka je kar sama od sebe ustavila pri meni voziček, prijazno se nasmehnila in rekla: »Kako si pa priden danes, še končal se boš! Me mlekarice ti moramo biti vse hvaležne, da nam pot vselej takole lepo ostrgaš.« »Oho, Metka,« odvrnem ji jaz, »to se pa zmotiš, če misliš, da se jaz za mlekarice tako peham na cesti, samo zaradi tebe, Metka, da veš; samo zaradi tebe.« »Samo zaradi mene,« se začudi Metka, »potem me imaš pa res rad. Saj me vem, kako bi se ti izkazal hvaležno za to veliko prijaznost.« Pri teh besedah me je tako ljubeznivo pogledala, da mi je kar toplo postalo pri srcu. »Oh, Metka,« sem dejal od samega razburjenja, »oh, Metka, seveda te imam rad, pa še kako! Ali me … oh, kaj sem že hotel reči, ali bi ti morda rada videla, če bi jaz, no, če bi jaz, recimo, prišel, prišel takole k vaši hiši?« »Seveda bi rada imela, pa še kako! Veš, kar iz ust si mi to vzel. Hotela sem te večkrat sama vprašati, pa si nisem prav upala. Tebe bi pri nas imeli zelo potrebovali. Oče so bolni in mislijo kmalu dati čez; hlapec je pa za nič, tako da je grunt precej zanemarjen. Ti bi bil za nas kakor nalašč. Tako velik in močan fant res ni za na cesto, ampak za na polje. Pod tvojimi rokami bi naše njive rodile še enkrat toliko.« Tako je govorila Metka in mi pri tem tako ljubeznivo nedolžno gledala v obraz, da se mi je kar srce topilo. Ni čudno, da so me te besede vse tisto malo pameti, kar sem jo takrat imel, v roke vzeli. »Torej smem upati,« vzkliknem ves vesel, »da bi me hotela vzeti za …« Toda preden sem jo mogel čisto vprašati, me hoče za moža, mi je že izginila roka, za katero sem jo prijel, in izbežala po cesti proti Ljubljani. Toliko si je pa še vzela časa, da se je ozrla ter se mi je na pol poredno, na pol prijazno posmejala. Jaz neumní revež sem imel ta beg za dekliško srameljivost. Bil sem kakor v devetih nebesih in gledal sem za Metko, kakor bi bil zamaknjen. Nato pa vržem klobuk v zrak in zakličem, da se je slišalo gotovo v Kleče in Šmartno: »No, no, kaj se pa zadržuješ? Kaj te žeš potegnemo, da ukaži in moraš biti! Na vse zgoraj se ga menda vendar nisi navlekla!« Te ostro govorjene besede so Gramoza, kakor je sam pravil, vrgle iz nune in izbudile iz zamaknjenja. Oče se hitro in jezno, da bi videl, kdo si upa tako predrzno z njim govoriti. Toda jeza ga je takoj minila. Zagledal je namreč pred seboj cestnega mojstra in poleg njega starega cestarja, gospoda Konfina, cestnega nadzornika. Ta je bil rodom Lah in je govoril slovenski le za silo, a hudičevati in pridušati se je znal, kakor rojen Kranjec. »Ma ga res kudica, ma kaj ga ima gledat za punco primojdis, ko se ga je plačan za to, da se ga strka blato,« se je jezil Lahon in mahal s palico po zraku. Gramoza pa te Konfinove besede niso prav nič osramotile. Čutil je v sebi tak pogum, da bi se za Metko spoprijel s celim svetom. Zato je dejal nekako oporečno: »Blata sem na vse zgodej že zadosti nastrgal, in za svojo nevesto bom menda smel tudi malo pogledati.« »Kaj je bila to tvoja nevesta?« se začudi cestni mojster. »Tega pa nisem vedel, da se ženiš.« »Da, ženim se, ženim, če vam je kaj za to. Nič več ne bom strgal blata po tej cesti, marveč vozil sem bom po njej v svetlem kolesju. Moja Metka je namreč gruntarska, in priženim se na cel grunt.« Te Gramozove besede je razumel celo Konfin. Segel je srečnemu ženinu prijazno v roko in mu čestital: »Ma ga kudica, to se ga je druga stvar. Gratuliram, ma ga imaš primojdis dober gusta. Ma ga je kudica punca molto bella.« Te čestitke je bil Gramoz na vse mogoče vesel. Manj mu je pa ugajalo, da ga je Konfin poslal z nekim naročilom v Gnuče. Bal se je namreč, da ne bi zamudil Metke na povratku iz Ljubljane, kajti nameraval je še isti dan dokončati svoje jutranje vprašanje in se z nevesto do dobrega razgovoriti. V prvem hipu je hotel reči pismonošu, najzornejšemu pred noge in takoj odpovedati službo; toda domislil se je še o pravem času, da bi se vsi Gramozovi obrnili v grobu, če bi izvedeli, na kak način je zapustil njihovo potomce cesto. Zato je pokorno sprejel pismo in odhitel z njim proti Savi. »Saj ne bom več dolgo prenašal pošte po tej cesti, strgal blata in razmetaval kamenja. Še par tednov, in čez tudi mesecev, in gospodar bom na lastnem domu, posestnik lepe zemlje in še lepše ženice. Oh, Metka, moja Metka! Da se bo tako lepo in hitro naredilo, pa res nisem pričakoval!« Take in enake prijetne misli so rojile Gramozu po glavi in mu privzdigovale pete, da bi bil najraje zaplesal po cesti. Toda, če ni hotel zgrešiti Metke, se je moral podvizati. Da bi bil hitreje nazaj, si je izposodil na Ježici kolo in odkúrjal z njim proti Črnučam. Tu se je dalje zamudil, kakor mu je ugajalo. A naposled je vendarle opravil. Urno skoči na kolo in se odpelje nazaj proti Ježici. Ko se pripelje čez vsak most — bil je še prejšnji leseni — zagleda od daleč gruče mlekaric in med njimi svojo izvoljenko. Pri tem pogledu mu srce poskoči od veselja, in takoj nato leži Gramoz na tleh in obrazu v cestnem blatu, kakor bi hotel narediti kraljici svojega srca poklon, ki je običajen pri vzhodnih narodih, kadar se poklanjajo svojim vladarjem. Da, kolo je nevaren konj za pijanega človeka in naj je že pol alkohola ali pa pol ženitovanjskih misli in skrbi. Niti ne veš, kako se ti zgodi in že si sedel. To grenko resnico je občutil tudi Gramoz. Seveda je hitro vstal iz blata, a to vstajenje je bilo dosti žalostno. Hlače raztrgane, koleno razbito, razpraskan obraz in krvav nos, vse to je dogna na sebi Gramoz na prvi pogled. Tak ni mogel stopiti pred Metko, dokončati jutranjega vprašanja in se do dobrega zagovoriti. To je tudi spoznal. Zato zgrabi hitro kolo, odšepa po bregu navzdol in se skrije pod most. Šele potem, ko so mlekarice na drugem bregu zavile zopet na cesto, se prikaze iz svojega skrivališča in se ozre še enkrat za Metko. »Da sem moral ravno danes v Črnuče! Ko bi ne bilo tega prebitega Konfina, bi se bil zdaj že z Metko zgovoril in morda bi šel v nedeljo že lahko na oglede. Kaj si pač misli, ko me ni dobila na cesti. Gotovo je revica vsa nesrečna, morda še bolj kakor jaz. O ti vražji Italijan! Raje bi bil ostal doli pri Čičih, mesto da si prišel sem ljudi ovirat v delu za pošten krščanski zakon.« Tako je modroval in se jezil Gramoz ter gledal žalostno za Metko, kakor lovec za divjim petelinom, ki ga je bil zgrešil. Nato pobere kolo in odkrevljá proti domu. Nos se je sicer kmalu poravnal in tudi praske so se dobro zacelile; a koleno je bilo tako hudo ranjeno, da ni mogel cele tri tedne od doma. Koliko je Gramoz pretrpel v tem času, ni mogoče povedati. Skelela ga pa ni samo rana na nogi, pač pa tembolj notranja rana, ki je včasih težko ozdravljiva. Vse njegove misli so bile pri nevesti. Spremljevale so jo na poti v Ljubljano in iz Ljubljane. Rad bi ji bil pisal, pa ni vedel, kako naj piše in kaj. Drugemu pa ni hotel zaupati svoje skrivnosti. Zato so mu tekle ure kakor dnevi in dnevi kakor tedni. Kako je bil torej vesel, ko je po tolikem času zopet privlekel s seboj z lopato na rami na cesto. Zgodaj zjutraj je že stal tam na svojem mestu in gledal nestrpno v tisto smer, od koder se je imela prikazati Metka. Dolgo je ni bilo. Vse mlekarice so že prišle mimo, a Metke še ni bilo od nikoder. Črne skrbi in tihi slutnje so vstajale Gramozu v duši. »Je li zbolela? — Morda je name huda, ker je nisem počakal, in vozi sedaj mesto nje dekla, ali se ji je pa pripetila kaka druga nesreča.« Take in podobne misli so se podile Gramozu po glavi kakor lačne vrane po mokrem meglenem ljubljanskem polju. Naposled pa je le prišla Metka, takole proti devetim. Vozička res ni peljala in tudi sama ni bila. Spremljala sta jo oče in en mlad fant. Bila je praznično oblečena in solnce ji je sijalo na vedrem obrazu. Vsi trije se ustavijo pri Gramozu in Metka pravi: »Dolgo te nisem videla na cesti. Kaj ti je pa bilo?« Ta pa je buljil v njena spremljevalca, kakor v kake prikazni, in naposled vpraša: »Kdo sta pa ta dva?« »Ta dva? Kaj ju ne poznaš?« začudi se Metka. »To so moj oče. Vidite oče, to je tisti fant, ki sem vam oni dan pravila o njem, da bi rad prišel k nam za hlapca mesto Tonela.« »Za hlapca bi k vam prišel, praviš?« zahripne Gramoz. »Za hlapca?« »Kako pa, kako za hlapca! Tone gre v soboto že stran. Ako hočeš, prideš lahko že kar drugi teden, kajne, oče?« »Ti si torej mislila, da se vam ponujam za hlapca, med tem ko sem te pa hotel vprašati, če bi me hotela za moža?« vzklikne sedaj Gramoz ves obupan. »Ha, ha, ha, za moža si se mi ponujal,« zasmeje se Metka na ves glas. »Ta je pa dobra, iskala sem hlapca, dobila bi pa bila kmalu moža. Vidiš, Gramoz, ali kako se ti je prav, moj mož bo ta-le fant. Sedaj gremo v Ljubljano pisma delat. Za te je pa najbolje, da ostaneš na cesti in si izbereš kako cestarsko, gruntarske pa pusti pri miru, kajti cesta in grunt ne spadata skupaj. Pojdimo, da ne zamudimo notarja.« »Povem vam, gospod,« mi je rekel Gramoz, ko mi je to pravil, »tako sem se razjaril, da sem vrgel lopato tja ob cestni kamen, da se je takoj na dvoje razletela. Ako bi bil imel takrat v rokah Metko mesto lopate, storil bi bil z njo isto kakor z lopato. Sploh pa še enkrat rečem: ženske — kače, in čim mlajša je in lepša, tem bolj je nevarna in strupena. Marsikaterega piči človeka, da ima dosti za celo življenje.« In tako se je Gramoz ogibal žensk, kakor kač, in je ostal dolgo časa sam. Gotovo bi bil končal svoje življenje kot fant in dosegel visoko starost, če ne bi spoznal — Otrobka. ==3. Gramoz in Otrobek.== Leto 1900 je bilo najbolj mokro, kar jih pomnim. Že jeseni prejšnjega leta je bilo precej dežja; pozimi sta se menjala dež in sneg, blato in led, spomladi je bilo pa tako vreme, da smo skoro pozabili, kakšno je solnce. In tako se je zgodilo, da nisem prišel skoro pol leta na Dunajsko cesto. Šele lepi solnčni dan v drugi polovici meseca majnika me je zavedel na moj navadni izprehod proti Savi. V polovici leta se pa marsikaj izpremeni. Tako sem opazil, še preden sem prišel iz mesta, da je izginil tvrdki Otrobek, prodaja moke in raznega blaga. »Aha,« si mislim, »Otrobek je šel po poti, ki jo je ubral pred njo že več mokaric. Nabral si je malo premoženje, prodal mokarijo in sedaj živi gotovo, kakor pravijo, od denarja.« Tisti dan me je pa čakala še druga novica. Korakal sem tako počasi proti Savi in premišljeval, kaj bi Gramoz povedal novega o Katinah. Tuin tam sem se ozrl tudi po cestarjih, ki so prenašali težo in vročino toplega pomladanskega dne na trdi cesti, toda med njimi sem zaman iskal svojega znanca. Nazadnje se ustavim pri nekem takem možu s cestarskim orlom na klobuku in ga vprašam po Gramozu. »Gramoz, Gramoz, ne; cestarja s tem imenom ne poznam nobenega,« odvrne mi mož. »To je pa čudno, da ga ne poznate; kar pomnim, dela na tej cesti.« »Gramoz, Gramoz,« premišljuje mož, »kdo neki bi bil ta? Saj poznam vse cestarje, daleč naokoli. — Aha, ga že imam; vi mislite gotovo Gruntarja.« »Ne Gruntar, Gramoz se piše. On je iz tiste slavne rodbine Gramozov, ki služi že stoletja cesarju na cestah.« »Seveda, seveda, piše se Gramoz, pravimo mu pa Gruntar,« pritrdi mi cestar. »Ta priimek nosi že toliko časa, da sem skoro pozabil na njegovo pravo ime. — Veste gospod, v svoji mladosti se je zagledal v neko gruntarsko dekletce, ki je tod mimo vozila mleko v Ljubljano. Bil je ves nor na tisto punico. Ona pa je vodila za nos nas. Nekdo še jo toliko nahodil, da jo je prašal, če ga če. Ta svit je pa jo napak napak razumel in mu je vrnila svojega ženina nekoč, da pride lahko k njej za hlapca. Od tistega časa mu nihče ne pravi drugače, kakor Gruntar. Sprva se je zelo jezil, če mu je kdo tako rekel, polagoma so ga pa navadili tega imena.« »Svat se tisto ženitvijo mi je zdelo, da imeti sem, da je ostala skrivnost. Kdo je pa nazadnje to okrog?« vprašam čudovitega cestarja. »Kdo neki, kakor tista gruntarska nevestnica sama,« mi odvrne ta nekako ogorčeno. »Saj veste gospod, če ločim ženska ve tako skrivnost, ni več skrivnosti. To vam gre hitreje okolo, kakor bi jo nabili po vogalih. O tem bi vam lahko …« »Kje je pa sedaj Gramoz, da ga ne vidim na cesti,« želim zgovornemu možu besedo. »A tako; čisto sem že pozabil, da ste po njem povprašali. Gruntar je šel v pokoj in se oženil.« »Oženil se je,« zavzamem se jaz; »Gramoz, oženil? Saj se je ogibal žensk, kakor kač.« »Ja, vidite gospod, to je pa že tako. Kači se še izogne, ženski pa ne; kajti kadar vas misli v miru, če se je vi ne lotite, ženčka pa ne. Meni se je tudi nekaj takega …« »Torej oženil se je Gramoz, katero je pa vzel, ga vprašam vnovič. »Tisti Otrobek, ki je imel tam doli mokarijo. Morda ga poznate. Imel je precej dobro moko in je še dosti krščansko tehtal. Moja žena je vedno pri njem kupovala.« »Otrobek? Otrobka je vzel,« se zopet začudim. »Kako sta pa vendar prišla skupaj ta dva, Gramoz in Otrobek?« »Kako sta prišla skupaj? Kakor se navadno pride. Otrobek je stal na pragu svoje prodajalne, Gramoz je pa mimo šel, in mož je bil izgubljen. Ženske je vrgel trnek, in kdor se jo prime, je ujet. Sicer mu pa ni nič hudega. Zakaj Otrobek je precej petičen. Prodal je mokarijo in kupil malo hišico. Ako jo hočete obiskati, idite kar po tej lepi poti in v slabi uri ste tam. Vprašajte po Gruntarjevi hiši, in vsak otrok jo vam pokaže.« »Kaj se je ta priimek prijel tudi hiše?« »Seveda se je. Tako ima Gruntar od vsake ženitve nekaj, od prve priimek, od druge pa hišo.« Pri teh besedah se je cestar glasno zakrohotal in vrgel polno lopato peska po pešpoti. Iz tega smeha je pa zvenela ne samo škodoželjnost, marveč tudi nevoščljivost. Od tega pogovora je zopet minilo par mesecev, ko pridem na daljšem izprehodu v ljubljanski okolici mimo lične, skoro čisto nove hišice. Za njo na vrtu je obiral postaren, a še vedno postaven mož jabolka, mala, okrogla, bolj pritlikava žena jih je pa nabirala v jerbas. Kako so čudno, ko spoznam v teh dveh, kakor je bilo videti — zadovoljnih bitjih, svoja znanca z Dunajske ceste. Bila sta Gramoz in Otrobek. Tudi ona dva sta zapazila mene. Nisem se jima mogel ogniti. Moral sem na vrt v hladnico. Kakor bi mignil, je bilo mizo pogrnjena z bleščeče belim prtom, na njej so pa stale samo dobrote, ki jih želi utrujen popotnik: kruh, med, surovo maslo, sadje, in steklenica jabolčnega mošta. Med tem, ko sem težil tistega silnega rodovnjaka, ki se mu pravi želodec, sta mi gostitelja pripovedovala, kako sta prišla skupaj in kako se imata. Gramoz se je naveličal težkega in odgovornega dela na cesti in je stopil v zasluženi pokoj. Ker je imel sedaj dosti časa, se ni bavil le s kitanjem potiliko, marveč se je posvetil tudi razmotrivanju splošnega družabnega življenja. Zlasti je rad premišljeval, kje je več senc, oziroma solnca, v samskem stanu ali v zakonu. Predno se je seznanil z Otrobkom, je videl v samskem stanu vse svetlo, v zakonskem pa vse temno. Pozneje je pa barve nenadoma preložil in sicer iz gotovih vzrokov. Gramoz je skoraj vsak teden obiskal nekega znanca na Martinovi cesti. Stanoval je namreč v Ljubljani. Hodil je tja navadno po Dolenjski cesti. Nekega dne je imel onkraj železniškega prelaza nekaj opraviti. In tako se je zgodilo, da je šel mimo Otrobkove prodajalne. Sreča, ali nesreča, res ne vem, kaj bi rekel, je hotela, da je Otrobek stal na pragu. Gramoz ga popolnoma slučajno pogleda, in ko gre naprej, mu nehote sine smešna misel v glavo, kako imeniten par bi bil pač to: on s svojo veliko, koščeno postavo in mali okrogli Otrobek. Ko se pa, seveda zopet čisto nehote, ozre nazaj, vidi, da tudi Otrobek gleda za njim. Trnek je bil vržen, in krap že ujet, dasi se še ni zavedal svojega ujetništva. Takoj naslednji teden je Gramoz obiskal prijatelja kar trikrat, česar poprej ni bil nikdar storil. Pri tem se je izognil Dovozni cesti, ki je prašna, če ni blatna, in blatna če ni prašna, a dolgočasna vedno. Tako se je namreč zagovarjal Gramoz sam pred seboj, da se je izneveril svoji stari navadi in hodil po bližnjici mimo Otrobka na Martinovo cesto. Otrobek je stal vselej seveda čisto slučajno na pragu, kadar je šel Gramoz mimo mokarije. Ko je šel tretjič mimo, se mu je prijazno nasmehnil in rekel: »Dober dan!« Gramoz je seveda kot vljuden človek odgovoril: »Bog daj!« Otrobek je začutil, da je krap prijel in je začel navijati vrvico. Krap je še nekaj časa capljal, toda kmalu je pričel capljati v prodajalno. Tisti večer po prvem pozdravu z Otrobkom je Gramoz večerjal žgance. Ker mu niso šli posebno v slast, je domneval, da je tega kriva moka, ki jo je kupoval pri Plivu. »Kaj pa, ko bi enkrat menjal in poskusil pri Otrobku,« si misli mož in gre takoj naslednji dan proti večeru tja z malo vrečico. Otrobek mu je zelo prijazno postregel. Seveda ni to pomenilo nič posebnega, ker se trgovčeva postrežljivost navadno ravna po kupčevem žepu. In Gramoz je vzel kar naenkrat deset kil koruzne moke, nekaj čaja, kave, sladkorja, tako da se je založil kar za cele mesece. Otrobek se je vrtil po prodajalni kakor vrtavka, nosil skupaj, tehtal, zavijal in govoril: »Imam tudi prav lepo moko za peko, če jo kaj rabite.« »Ne, te pa ne potrebujem,« odvrne Gramoz postrežljivi mokarici. »Kruh kupujem kar pri peku.« »To je pa škoda. Kupivni kruh ni posebno prida. Kako je pa vendar to, da ga vam gospa ne peče doma,« pravi Otrobek hinavsko, čeravno je dobro vedel, da je Gramoz še fant. »Kako mi ga bo žena pekla, če pa nisem oženjen!« »No, potem naj ga vam pa speče kuharica.« »Tudi kuharice nimam.« »Kdo vam pa potem kuha, šiva in pospravlja?« »Sam.« »No, to mora pri vas lepo izgledati! Veste, moški niso za žensko delo, in če se ga lotijo, ga opravljajo slabo. Zakaj se pa tudi ne oženite? Saj ste še vedno postavni in krepki, da človek bi sodil, v najboljših letih.« »Tisto z ženitvijo bi že bilo, toda ženske so kače.« Zadnja, za ženski spol zelo razžaljiva beseda je Gramozu ušla iz ust le iz navade. Postalo mu je takoj žal, in da bi oslabil njen vtis, se je na ves glas nato zasmejal in Otrobku poredno namignil. Ta pa ni prav nič zameril. Pritrdil mu je smeje in rekel: »Utegnete prav imeti. Marsikatere so res prave kače, posebno kar je mlajših, vse pa niso take.« Tisti večer je Gramoz po borni večerji še dolgo sedel za mizo in premišljeval o prednostih samskega in zakonskega stanu. »Samec je pa le revež, zlasti če nima toliko denarja, da bi plačeval kuharico. Vsako, tudi najmanjšo stvar mora sam narediti. In če si bolan, nimaš nikogar, ki bi ti iz ljubezni postregel. Zakonski stan ima pa res svoje prijetnosti. Stanovanje se očedi, pa ti ni treba niti s prstom migniti. Ako si lačen, sedeš za mizo, vzameš v roke žlico pa ješ. Po kosilu lahko odideš malo počivat in se ti ni treba brigati, kdo bo pomil posodo. Tako-le ob dolgih zimskih večerih je pa tudi prijetno, če imaš poleg sebe kako zgovorno žensko bitje, da se ti ni treba pogovarjati z omaro ali s pečjo.« Tako je premišljeval tisti večer Gramoz in naposled videl v zakonu vse svetlo, v samskem stanu pa vse temno. Dober teden pozneje se pa nenadoma spomni, da je pozabil kupiti popra. Sicer ga ni maral nikjer drugod, kakor v klobasah in ga torej ni prav nič rabil, toda poper mora biti pač v vsakem rednem gospodinjstvu. Zato se napoti naravnost k Otrobku. Ta se je ravno ognil z neko vrečo moke, ko stopi Gramoz v prodajalno. Postrežljiv, kakor je že bil, vzdigne vrč moke od tal in jo presuje v vrečo, ki mu jo je držal Otrobek. Nato vrže prazno vrečo v kot in pravi: »Vidite, tudi za vas ni dobro, da ste sami.« »Seveda, da ni,« odvrne Otrobek, »pa saj imam nekega hlapca, ki mi pride včasih pomagat. Toda najraje takrat izostane, kadar bi ga rabil.« »Pa se oženite!« »Saj bi se rad, toda pošteni ženini so dandanes redki. Vsi gledajo preveč na denar. Da bi pa svoje prihranjene tisočake vrgel kakemu babjeku v pijancu v goltanec, sem jih pač pretežko zaslužil. Seveda, ko bi dobil tako pametnega in treznega moža, kakor ste vi, potem bi …« Tu je Otrobek prenehal in pogledal »pametnega in treznega moža« tako ljubeznivo s svojimi malimi sivimi očmi, kakor pred leti Metka, ko ga je povabila k hiši za hlapca. Gramozu se je pa čez dolgo vrsto let zopet enkrat premaknilo srce v junaških prsih, zlasti, ko je zaslišal besede o tisočakih. »Gospa, torej mene bi pa vzeli za …« Toda kakor takrat na cesti, tako tudi sedaj ni mogel Gramoz končati svojega vprašanja; kajti ravno tisti hip, ko je imela pasti odločilna beseda, je pridrvelo z glasnim vpitjem v prodajalno par otročajev ter burno zahtevalo sladkorčkov za podarjene, oziroma pribrane vinarje. Gramoza je to motenje javnega miru in reda tako razkačilo, da bi bil najraje tiste paglavce pometal na cesto. Toda njegova jeza se je kmalu polegla. Otrobek je namreč imel še ravno toliko časa, da mu je sramežljivo zašepetal, naj pride v nedeljo vprašat; nato je pa urno smuknil za prodajalsko mizo in jel šteti sladkorčke. Da ni bil vedno rečen ko v praznični kuhani rajče, bi bil gotovo zardel, kakor dvanajstletno dekle. To povabilo je pa učinkovalo na Gramozovo jezo, kakor olje na razburkane valove. Ker so prihajali vedno novi kupovalci in je videl, da ne more z Otrobkom nič več nemoteno govoriti, mu je voščil lahko noč in odšel domov. Od samega veselja je bil tako zmeden, da je pozabil celo na — poper. Stopal je lahko in radostno po Dunajski cesti, kakor pred tridesetimi leti, ko je mislil, da se bo priženil na grunt. Razloček je bil samo ta, da je videl takrat v duhu lepo domačijo, v njej pa mlado brhko ženico, ki ga bo kratkočasila in mu hladila srce, sedaj pa je imel pred očmi tisočake in okroglega Otrobka, ki mu bo pospravljal, kuhal in pomival. Prišla je dogovorjena in težko pričakovana nedelja. Gramoz se napravi v prazniško obleko, navije si košate brke, seže z rokama parkrat v še vedno krepke lase in vtakne v žep od Pija VI. podarjeni in od očetov podedovani cekin. Mož je namreč nekje bral, da grofi in baroni podarjajo ob priliki zaroke nevestam rodbinski cekin. Zato je hotel tudi on, kot potomec stare cestarske rodbine, pokloniti svoji izvoljenki v znamenje ljubezni in zvestobe rodbinski — cekin. Otrobek je ženina težko pričakoval in temu primerno prijazno sprejel. Dasi je bil nedeljsko oblečen, se je vendarle opravičeval, češ da se ni utegnil preobleči, kakor bi se bilo spodobilo. »Toliko imam opraviti s prodajalno in kuho, da niti pospraviti nisem utegnil,« je dejal prišlecu, prestavil stole z nepravega mesta na pravo mesto in pobrisal mizo, na kateri bi bil komaj solnčni žarek našel kak prah. Pogovor se je izprva sukal krog vremena, preskočil potem na cestarsko pokojnino in mokarijo ter se naposled ustavil pri križih in težavah samskega stanu. Po tem uvodu je prišel za Gramoza čas, da »praša«. Najprej se odkašlja, seveda čisto po nepotrebnem, nato pa začne s svečanim glasom: »Gospa mokarica, zadnjič ste v prodajalni omenili, da bi radi stopili v sveti zakonski stan, če bi le poznali kakega poštenega in pametnega človeka. Takega moža dobite lahko v moji osebi. Lahko rečem z mirno vestjo, da sem pošten, trezen in celo delaven član ‘Svete vojske’. Imam, kakor veste, malo pokojnino, ki človeka pošteno živi, in par stotakov na strani za slučaj kake bolezni. Tudi je še toliko moči v mojih kosteh, da vam vzdignem vsako vrečo. Mislim, da bi midva prav lahko izhajala. Zato sem se danes odločil, da pobaram, če bi me hoteli za moža.« Pri teh besedah pogleda Gramoz s strahom na vrata, če ne bo morda kdo stopil v sobo in mu zopet preprečil odločilno besedo. Toda njegova bojazen je bila zastonj. Zakaj »gospa mokarica« je bila zaklenila vrata v predsobi in zataknila zvonec, da bi ju nihče ne motil. Otrobek je sprejel snubitev z velikim veseljem. Najraje bi bil padel snubaču krog vratu, kakor je videti naslikano na neki razglednici, na kateri sta se dva zaročila. A Gramoz je bil iz previdnosti ali pa neprevidnosti — tega nisem mogel dognati — spravil med se in Otrobek vso širino javorjeve mize. In tako se je zaroka med Gramozem in Otrobkom izvršila brez vsega tistega objemanja in lizanja, s katerim se sklepajo pogosto take zaroke, ki ne privedejo nikdar do oltarja in poroke. Sedaj je pa prišel za srečnega ženina tudi svečani trenutek, ko je imel pokloniti nevesti rodbinski cekin Gramozov. Imel ga je zavitega v nič manj ko desetih papirjih. Med odvijanjem je pripovedoval njegovo zgodovino in opisal prijateljsko razmerje, ki je vladalo med starim očetom njegovega starega očeta in papežem Pijem VI. Tudi ni pozabil omeniti cesarja Napoleona in tistega Gramoza, ki se je končal na cesti. Ko pa pride do desetega in zadnjega papirja, prestane malo z odvijanjem in prosi nevesto, naj se pripravi, da sprejme s primernim spoštovanjem najdragocenejši zaklad iz rodu slavnih Gramozov. Nato pade zadnja zavesa in pred pričakujočimi Otrobkovimi očmi se posveti rodbinski cekin, lepo pritrjen na mali črni baržunasti blazinici. Otrobek ga je sprejel z velikim spoštovanjem in še z večjim veseljem, saj je držal v roki dragoceno poroštvo ženine ljubezni, zvestobe in velikodušnosti. Gramoz je bil pa res tisti dan velikodušen do svoje neveste. Zakaj daroval ji je — seveda le v duhu — celo oni cekin, ki ga njegovega očeta oče ni bil hotel sprejeti od Napoleona. In Otrobek je tudi tega sprejel radostno, seveda tudi v duhu. Takoj nato pa pomižikne ženinu nekako pomenljivo in izgine v sosednji sobi. Ko pride nazaj, položi pred Gramoza precejšen zavitek in pravi s prijaznim nasmehom na ustnicah: »Pa preštej, koliko je!« Ta odvije omot in pred njegovimi strmečimi očmi se prikažejo štiri lepe hranilnične knjižice s kaj mikavno vsebino. Moža je od razburjenja kar rdečica oblila. In čim bolj jih je pogledoval, tem bolj rdeč je postajal. Naposled jih odloži s tresočimi rokami in pravi: »Petnajst tisoč brez obresti.« »Bo že nekako toliko,« mu pritrdi Otrobek. »Obresti je bilo pa že lani tudi okrog pet tisoč.« »Torej je vsega skupaj dvajset tisoč,« se zavzame Gramoz. »Da, dvajset tisoč in poleg tega še dobro založena prodajalna,« pristavi Otrobek. »Dobro založena prodajalna,« odmeva z one strani mize, kjer je sedel Gramoz. »Štiri tisoč dobim vsak dan zanjo,« pobaha se Otrobek. »Štiri tisoč, in to je vse najino,« vzklikne Gramoz. »Da, in to bo vse najino takoj po poroki,« popravi mu Otrobek. »Takoj po poroki! — Oh, ljubi Otrobek!« vzdihne Gramoz. »Oh, najljubši Gramoz!« zašepeta Otrobek. »Kaj bi odlašala s poroko!« »Pa res, kaj bi odlašala!« »Ako ti je všeč, naju okličejo danes teden enkrat za trikrat in v ponedeljek zjutraj je že lahko poroka.« »Meni je všeč, kar je tebi všeč.« »In po poroki bo vse najino, dvajset tisoč in dobro založena prodajalna.« »Da, vse bo najino. Mokarijo prodava in si kupiva malo hišico z vrtom.« »Oh, ljubi Otrobek, kar iz ust si mi vzel. Res, kaj bi se ukvarjala pri takem premoženju s kupčijo! Prodajalno prodava in si kupiva hišico zunaj mesta. Jaz bom na vrtu kopal in sadil, ti mi boš pa pospravljala, kuhala in pomivala.« »Da, jaz ti bom kuhal in pospravljal, toda ti me boš moral rad imeti.« »Oh, saj te imam že sedaj, pa se kakor hočeš.« Gramoz zatrdil, zagrabi zavitek s hranilničnimi knjižicami in si ga pritisne na — srce. »Oh, ljubi Gramoz!« vzdihne Otrobek. »Oh, najljubši Otrobek!« odmeva pri Gramozu. »Kako prijetno bova živela!« »Da, prijetno bova živela in starost dočakala,« sklene snubivski pogovor Gramoz. Storila sta, kakor sta se bila domenila. Naslednjo nedeljo sta bila oklicana enkrat za trikrat, in v ponedeljek potem sta bila Gramoz in Otrobek že mož in žena. Pri navadnih ljudeh nosi žena po poroki možev priimek. Otrobek je pa ostal tudi kot zakonska žena v svojih in moževi očeh Otrobek in »ona«. Kakor je torej v samskem stanu meril, tehtal, prodajal, tako je potem v zakonu kuhal, pospravljal in pomival. Temu se pa ne smemo čuditi, kajti Otrobek je imel pred poroko že čez petdeset let, in v starosti se človek pač težko privadi tujemu imenu in tujemu spolu. Kmalu po poroki sta srečna zakonca prodala mokarijo in si kupila hišico ter jela delati starost. Gotovo bi bila živela še lepo število let, da ni bilo pomanjkanja masti, kajti na tem sta umrla prezgodnje smrti Gramoz in Otrobek. ==4. Usodni prešič.== Ko se je vnela svetovna vojska, večina ni mislila na najhujšo njeno posledico, namreč na strašno prelivanje krvi, marveč oči ljudi so bile uprte v želodec. Vse se je hitelo zalagati z živili, kakor da bi imelo vojsko vse zemlja nehati roditi. Trgovcem se je že takrat napovedovala srečna doba sedem debelih krav. Poprej so ponujali, celo na upanje, ob izbruhu vojske so pa prodajali za dober srebrni denar, kakor bi delili milosti. Ljudje so kar oblegali prodajalne, in trgovcem je šlo tudi sicer, preležano blago ko maslo. »Drepanja bo in lakota; v kratkem se ne bo nič dobilo,« so prerokovali vsi vprek. Preneteni trgovci so se pa smejali v pest in prodajali. Sploh je pa v tej dobi stan prerokov in prerokin zelo narastel. Državi se gotovo odprl bogat vir novih dohodkov, ako bi se jim naložil obrtni davek. Njihova prerokovanja seveda niso nič kaj pridala. Kolikor mi je znano, se je doslej v polnem obsegu uresničilo samo eno prerokovanje. Takoj koncem poletja leta 1914 so namreč dobri poznavatelji zveze med vojsko in svetovnim trgom napovedovali, da bodo ljudje zelo padali, in da se bo nasprotno živina dvigala. In to se je res izpolnilo. Kajti medtem, ko je cena ljudi, zlasti ženskega spola, zelo padla, (za vojsko sposobni moški so seveda izvzeti), se neprestano draži živina in živinski izdelki, kakor n. pr. meso, volna, pečenka, sukno, zrezki, milo, sir, usnje, mleko, čevlji, klobase, žima, zlasti pa mast in sveče. Kar se tiče živinskih izdelkov, prekajene klobase, gnjati, plečeta, masti in slanine, je vzrok njihovih vedno dvigajočih se cen nek poseben pojav, ki se je opazil v prejšnjem rodnem lansko jesen in tudi letošnjo zimo, to pa zlasti pri svinjskih mesarjih. Ti so namreč dobivali in seveda tudi klali le dvoje vrst prašičev: take, ki so imeli samo slanino, in take, ki so imeli le meso. Kadar so klali ščetinarje brez masti, si videl na trgu vse polno mesa, slanine pa niti toliko, da bi si z njo skorjo namazal; kadar so pa vodili v klavnico prašiče brez mesa, je bilo naenkrat na prodaj vse polno slanine; mesa pa niti toliko, da bi mogel post prelomiti. Toda ljudje so hudobni. Kadar so mesarji prodajali samo meso, so rekli, da so slanino poskrili, ker se jim cena ne zdi dosti visoka; ako so pa postavili na trg samo slanino, so vpili, da so skrili meso, dokler bi se mu cena ne dvignila. Toda vse to je golo opravičevanje. Kajti, vprašam vas, kako more mesar prodajati slanino, če pa kolje svinje, ki imajo le meso; ali kako naj obloži stojnice z gnjati, plečeti, hrbti, jeziki in drugim mesom, ako dobiva le take prašiče, ki imajo samo slanino? Tega nereda pri prodaji svinjskih izdelkov niso torej zakrivili mesarji, marveč prašičji rod, ki je začel proizvajati posameznih svojih zastopnikov ali samo slanino, ali pa samo meso. Po mojem nenamerodajnem mnenju — nisem namreč izvedenec — bi se pa dalo odpraviti tej nepriliki na ta način, da bi mesarji klali vedno na pare, po eno mastno svinjo in po enega mesenega prašiča; tako bi lahko postavili na trg oboje naenkrat: slanino in meso; obrekljivim ljudem bi pa obesili na usta torbe. Vem, da je moj svet prišel prepozno za letošnjo svinjsko sezono, toda za prihodnost bi utegnil mesarjem koristiti. Bilo je v enem tistih tednov, ko so prihajali pod nož prašiči brez masti. Gospodinje so popraševale po slanini, a mesarji so jim ponujali le drago meso. Tudi Otrobek se je mudil v Ljubljani in iskal zabele. Toda moral se je vrniti praznih rok. Ves utrujen sede za mizo nasproti Gramozu, ki je bil zatopljen v branje »Domoljuba«, in zastoka: »Nič nisem dobil.« Gramoz odloži časnik in mu odvrne: »Zadnje čase sem mi pa ‘Domoljub’ nič več ne ugaja. Človek bi vendar rad vedel, kaj je s kitajsko politiko, pa se največkrat nič zmeni ne.« »Kaj me brigajo Kitajci,« odgovori Otrobek nekam nevoljno. »Sedaj se ne gre za kitajsko politiko, ampak za mast. Nikjer je nisem mogel dobiti. Mesarji koljejo prašiče, meso prodajo, slanino pa skrijejo, ker se jim cena ne zdi dovolj visoka. Da bi se jim vsaj pokvarila, tem nenasitljivim samogoltnem!« »Torej je nisi nič dobila,« pravi Gramoz. »To je sitna stvar. Sicer sva z živili še precej dobro založena, in če zmanjka mesa, se lotiva miši in podgan, kar imajo na Kitajskem za čisto navadno mesno jed. Toda brez masti pa tudi Kitajci gotovo težko izhajajo. — Čudno, da letos ni nikjer nič masti. Seveda je gotovo krivo to, da hočejo mesarji imeti prevelike dobičke. — Kaj pa, Otrobek, ko bi letos kar doma klala?« »Jaz sem že tudi na to mislila,« odgovori ta vsa vesela, da je tudi mož prišel do tega. »Na ta način prideva na najcenejši način do zabele. Saj pravijo, da ima meso čisto zasoljeni, kdor doma zakolje. Malo pomislim, kje bi se dobil kak pripraven pujsek.« Nato sta premišljevala in se posvetovala. Konec tega posvetovanja je bil pa ta, da se je zakonska dvojica, Gramoz in Otrobek, čez par dni na ličnem zapravljivčku odpeljala v Moravsko dolino po svinjski kupčiji. Mož je vozil in mešetaril, žena pa kupovala. Pri tej kupčiji je igral veliko vlogo tudi konj, zato ga moram nekoliko opisati. Dobila sta ga na posodo z vozom vred pri Šarcu. Vsi, ki ga niso natančneje poznali — namreč konja — so se čudili, da ga niso potegnili k vojakom. Bil je jako lep in močan — sedaj je že v konjski večnosti — vranec, črn ko noč, toda zelo plašljiv in na eno oko slep. Že poprej, ko je še na oba očesa gledal v svet, se je zelo rad plašil. Konjski poznavalci so rekli, da izvira njegova plašljivost od tod, ker preveč dobro vidi. Ko je po nesreči na eno oko oslepel, je bil gospodar izprva celo vesel, ker je mislil, da se bo sedaj nehal plašiti. A vranec se je še hitreje splašil, kakor poprej. Izvedenci so pa rekli, da je zato še bolj plašljiv, ker premalo vidi. Toda Šarec je bil umen gospodar. Kadar je napregel vranca, mu je vselej zavezal zdravo oko in res se konj ni plašil, ker ni nič videl. Škoda le, da mu tudi ušes ni mogel zamašiti. Zakaj, če je zaslišal kak ropot, ki si ga v svoji konjski pameti ni znal razložiti, potem je moral voznik vse moči napeti, da ga je ukrotil. Šarec je vranca Gramozu samo zato zaupal, ker so mu bile znane njegove muhe. Žal, da mož ni računal z Otrobkovim ponosom. Morda bi potem živeli še vsi trije, vranec, Otrobek in Gramoz; tako so pa morali pred časom v večnost. Naj jim bo zemljica lahka! Gruntarjeva sta se pripeljala brez vsake neprilike do Doba. Tudi pa menda Šarec še nikdar ni vozil z vrancem, kajti na glavi obvezani konj je bil Dobovcem neznana in sila smešna prikazen. Odrasli so postajali pred hišami in se smejali, otroci so pa leteli za vozom in kričali vsi vprek: »Ho, ho, ho, poglejte konja z obvezano glavo! Kaj mu pa je? Ga li boli glava ali zobje?« Najmlajši paglavček pa še pristavi: »Oče, ali vasnega konja po ušesih trga, da ima oči zavezane?« Gruntarjevima je bilo pri srcu, kakor bi se vozila skozi šibe. Ko so pa onkraj vasi otročaji zaostali, pravi Otrobek možu: »Stopi z voza in vzemi konju obvezo, sicer bo v vsaki vasi tak smeh. Raje grem peš, kakor da se še enkrat izpostavim zasmehovanju.« In Gramoz, ki se je bil navadil v zakonu ubogati, zleze pokorno z voza in sname vrancu z glave ruto, ki je bila v Dobu napravila tolikanj pohujšanja. Tudi konju je očividno odleglo. Dobro je, da ga je bilo veselje gledati, in v dobri uri sta se jima že prikazala od daleč ponosna moravska cerkvena stolpa. Ker je bil Gramoz nekaj znan s Frfravom, je ustavil za trenutek pred to, daleč naokoli znano gostilno, da bi izvedel, kje bi se dobila kaka lepa svinja. »Vidva bi gotovo rada ceno kupila, zato sta pa prišla v našo dolino,« pravi Frfrav in se nasloni na voz. »Kako pa,« odvrne mu Gramoz. »Okrog nas in sploh ob železnici je vse pregnano.« »Kar vojaki puste, pa pokupijo mesarji,« pripomni Otrobek, da mu ni bilo treba molčati. »No, pri nas se že še dobi kak svinjski repek,« pravi nato Frfrav, »toda dobro bosta morala plačati, kajti poceni so dandanes samo še svinje, ki vise naslikane po šolskih stenah. Škoda, da se ne morejo poklati.« »Če bi se mogle poklati, vi Moravčani bi jih bili že davno,« odgovori Otrobek špičasto in dregne Gramoza, naj požene. Oddrdala sta tako hitro, da je Frfrav komaj še o pravem času odskočil od voza. Niti srečne kupčije jima ni utegnil voščiti. No, naredila sta jo vkljub temu. Sicer sta obvozila in obhodila precejšen del moravske fare, naposled sta pa vendarle našla gori na Celju, kar sta iskala: lepo, še precej rejeno svinjo in to za zmerno ceno. »Stoštirideset goldinarjev boste dali,« so rekli oče Cunjar; »tehtali ne bomo nič, ker ga hočete še malo poredil. Povem vam pa, da tako lepega in cenega prešiča ne dobite nikjer, kakor je ta moja svinja.« Otrobek je poskusil po svoji navadi še nekaj znižati, toda Cunjarjevi očetje so se trdno držali. »Ako hočete, jo vzemite, če ne, jo pa pustite. Čez par dni bo že dvesto goldinarjev več vredna.« Tako so dejali samozavestno in potepčali svinjo po mastnem vratu. Na te odločne besede sta se Gruntarjeva vdala in kupčija se je sklenila. Svinjo so naložili na voz in jo varno privezali, da bi se jim kje med potjo ne izmuznila, nato so pa oddrdrali po klancu navzdol, vsi trije, prešič, Otrobek, Gramoz in vranec. Cunjarjev oče so pa še za vozom vpili, naj pazijo na ščetinarja, da jim ne uide, ker je ves muhast. »Saj nima rok, da bi se odvezal,« se meni Gramoz, in kmalu je vsa družba izginila za prvim ovinkom. Izprva prešič ni mogel prav nič zbrati svojih misli, da bi spoznal, kaj se z njim godi. Pri nalaganju se je bil namreč precej utrudil, in tudi voz je preveč tresel po klancu. Ko so pa prišli na gladko cesto, je začel ogledovati svojo okolico. Najprej zagleda pred seboj dva široka hrbta, na desni in levi pa nizke lesene planke. Nato začuti nad seboj nekako mrežo, obenem zapazi, da ima eno prednjo in eno zadnjo nogo nekam privezano. To opazovanje ga tako utrudi, da mora položiti glavo nazaj na tla in počivati. Ko pride zopet nekoliko k sebi, jame premišljevati svoje žalostno stanje. »Nobenega dvoma ni več, ujet sem. Nehvaležni gospodar me je prodal v sužnost, pa niti vprašal me ni, če sem s tem zadovoljen. In sedaj me peljejo v tujino, kjer me ne čaka gotovo nič dobrega. Toda kar tako pa tudi ne grem v mesnico. Morda se mi pa le posreči, da uidem.« Sedaj se začne pujsček premikati nazaj proti koncu voza. Šlo je počasi, palec za palcem, a zadosti, da je šlo. Polagoma se mu celo posreči, da reši privezano zadnjo kračo neprijetnih vezi. In ko je voz drdral preko moravskodobovske meje, je že visel zadnji, torej boljši del nesrečnega ujetnika čez voz v prostosti, očim je tičal prednji del še vedno za privezano nogo v sužnosti. Ravno ob istem času se je pripeljala mimo pošta iz Domžal, z njo pa štiri mlada vesela dekleta. Komaj zagledajo po svobodi hrepenečega pujsa, že začnejo vse vpiti: »Šišite, prešič vam bo ušel!« Ker pa Gramoz zaradi ropotanja voz ni slišal drugega kakor besedo prešič, je vzel mirno pipo iz ust in rekel zadovoljno: »Da lep pujsček je, in ne posebno drag.« Ko bi bil mož sam, bi se bil gotovo ozrl za mladimi, svežimi obrazi, in bi bil tudi tako videl, da sili prešič v prostost. Toda bal se je Otrobka in zato je šla nesreča svojo pot. Pujsko očividno ni ugajalo njegovo viseče stanje, zato je potegnil na vso moč, vrv se je utrgala, in odprla so se vrata v zlato prostost. Sicer je precej trdo priletel na tla, toda bil je kar v hipu zopet na vseh štirih in jo popihal po cesti za poštnim vozom, da se je kar kadilo za njim. Pri padcu je pa vendar toliko zaropotal, da sta se Gruntarjeva ozrla nazaj, kaj počne pujsček. Komaj zagleda Gramoz hudobnega ubežnika, zasika v konja, vrže vajeti Otrobku, skoči z voza in jo ubere za ščetinarjem. Nesreča je pa hotela, da je ravno tisti hip pridrvel po cesti nekdo z motornim kolesom in glasno zatulil. Vranec se zdrzne, vrže ušesa nazaj in oddirja po cesti naprej kakor veter. Ko Gramoz to vidi, obstoji ves presenečen in premišljuje nekaj časa, kaj bi še lovil, prešiča ali konja. Naposled se pa odloči za prešiča, kajti za tega je bil dal sto in štirideset goldinarjev; med tem ko je bil dobil Otrobka zastonj, konja in voz pa na posodo. Tudi pujsček se je ustrašil kolesa. Zbežal je s ceste na polje in se na nekem zelniku po svoje oddihaval od strahu. V svoji dobrosrčnosti je pustil, da je prišel Gramoz čisto do njega. Ko je pa stegnil ta svoje ogromne, lopatam podobne roke, da bi ga prijel, zakruli in zbeži čez njive nazaj na cesto. Nekaj časa dirja naprej, nato pa krene na bližnjo njivo gledat, če je ostalo kaj repe. Res najde par drobnih oblic, ki so ostale za seme. Takoj se spravi nanje. Gramoz mu ne privošči mirnega zagrižka. Približa se mu prav zvitano in seže brezobzirno po njegovi desni gnjati. Toda pujsček je bil čuječ. Odskočil je ravno o pravem času v stran in odbezljal zopet na cesto. To pot pa ni zakrulil; držal je namreč med zobmi repo, ki si jo je vzel s seboj, da ne bi omagal. Tako sta se Gramoz in njegova svinja izprehajala dobre pol ure deloma po cesti, deloma po travnikih in njivah. Mož se je dolgo zastonj oziral po kaki pomoči, kajti kraj je bil, kakor izumrl. Slednjič zagleda na neki njivi tri dekleta, ki so nekaj grabile in nedoraslega paglavca, ki se je motal krog njih, kakor bi bil že prav fant. Na njegovo vpitje se približajo in ga vprašajo, kaj mu je, da kliče s tako silo na pomoč. »Kaj mi je? Saj vidite, da lovim prešiča, pa se mi ne da ujeti,« pravi Gramoz in pokaže ves dogodek na bližnji travnik, kjer je pujsček po svoje godrnjal in vrtal po mastni zemlji. »A tako,« začudijo se porednice vse hkrati; ena pa še pristavi s prav nedolžnim obrazom: »Me smo pa mislile, da ženete v Moravče na semenj.« »Kaj še!« odvrne Gramoz nevoljno; »saj sem ga tam kupil, pa mi je mrcina ušel z voza.« »Z voza vam je ušel? Ja, kje imate pa voz?« poizveduje radovedno najmlajša, ki je komaj odrasla ponavljalni šoli. »Pa res, kje neki je ostal voz? Tačas bi bil Otrobek že prav lahko nazaj. Kaj misli, da bom gnal svinjo za njim? Konja je menda vendar ustavil, če ne so mu pa prišli ljudje na pomoč; saj je dosti hiš ob cesti. Jaz tudi ne morem sam vsega, konja in prešiča loviti. O ti ščetinar ti! Kaj nisi mogel mirno na vozu ležati? Dekleta, če mi ga pomagate ujeti, dam vsaki za eno pokalico; tebi, fant, pa za steklenico piva.« Tako je govoril in obljubljal Gramoz ter klical na lov. Vsa lovska družba je takoj naredila načrt in jela obkroževati domačo divjačino. Toda tudi svinja je imela svoj načrt že gotov. Ko vidi, da se živi krog vedno bolj zožuje in da se segajo grabljive roke po njenih ušesih in kračah, se obrne urno proti najslabšemu delu tega obroča in ga na mah razbije. Lovska družba se je jako čudila, da jim je divjačina ušla takorekoč izpod rok. Ko se je pa načudila, se usuje cela ploha »najlepših« priimkov na divjo kljuko, bivšo ponavljalko, ker se je dala od svinje na tla podreti. Toda revica je bila čisto nedolžna. Kaj je pač mogla za to, če je svinjska glava še za kaj drugega na svetu kakor za gosje! Ko se tako nakregajo, se spravijo zopet nad svinjo. Ta se je veselila svoje prostosti na bližnji njivi in obdelavala samogoltno zelnato glavo. Bila je tako zatopljena v svoje delo, da je zapazila sovražnike, ko so jo imeli že v sredi. Ti so se pa sedaj dobro pripravili za vsako presenečenje od svinjske strani. Gramoz se je celo razkoračil, da bi ga kak nepričakovan sunek ne prevrnil. Ko zagleda svinja v svoji veliki stiski njegovo široko koraco, jo takoj sklene porabiti za izhod. Toda to pot je zmagal Gramoz. Ko namreč začuti svinjo med koleni, jo stisne in sede nanjo. Mož je namreč svoje dni služil pri dragoncih in je bil dober jezdec. Predno se je mogla svinja iznebiti težkega bremena, so jo že pograbile urne roke, za krače, repek, uhlje, sploh za vse, kar se je dalo prijeti. Hudobni begunec je bil ujet. Nato prinese fant iz bližnje vasi močno vrv, ki z njo okrasijo eno izmed zadnjih svinjskih krač. Sedaj razdeli Gramoz obljubljeno nagrado, vzame v levico vrv, v desnico grbičasto palico, in družba se jo ločila. »Vidiš, pujsček, pa le ne bo obveljala tvoja. Mari bi bil ostal na vozu in bi se bil lepo peljal, pa ti ne bi bilo treba sedaj korakati po prašni cesti. Zares sebi in meni si napravil mnogo nepotrebnega dela, strahu in jeze. — Samo to se mi čudno zdi, da mi ne pride Otrobek naproti. Kaj pa, če se mu je pripetila kaka nesreča?« Tako je modroval Gramoz in dajal svinji lepe nauke, sedaj z besedo, sedaj s šibo, če se mu je kaj ustavljala. Za vsakim ovinkom je pa hrepeneče pogledal v daljavo, če bi opazil Otrobka. Toda Otrobka ni bilo in ga ni bilo. Hude slutnje so vstajale v Gramozovi duši … ==5. Vesela povest žalostni konec.== Pa se dobe še vedno ljudje, ki pravijo, da slutnje nič ne pomenijo … Otrobek se je zaman trudila, da bi ustavila splašenega konja. Vlekla je sicer na vso moč vajeti nazaj, a bila je preslaba v rokah, vranec pa pretrd v boju; zato je bila zročena podivjani živali na milost in nemilost. Klicala je na pomoč; a kdo bo ustavil konja v divjem diru! Moškega ni bilo nikjer nobenega, otroci in ženske, ki so bile tuintam na polju, so se pa zadovoljile s tem, da so gledale za vozom in milovale nesrečno žensko. Ta je sedela na vozu, krčevito vlekla vajeti in priporočala dušo Bogu. Svinja, Gramoz, mast, samogoltni ljubljanski mesarji, vse to je bilo pozabljeno. Srepo je gledala na oster ovinek pod strmim klancem, kajti očividno je bilo, da se mora tam nekaj pripetiti. In res se je pripetilo. Vranec pridirja v divjem teku do ovinka, se zaleti v obcestni jarek in obleži v njem; voz se prevrne, Otrobek pa odleti v velikem loku na cesto. Takoj je bilo vse polno ljudi na kraju nesreče. Ženske in otroci, ki so bili na polju, so začeli kričati in vpiti, tako da so spravili vso bližnjo vas na noge. Možje, praktični kakor vedno, so se takoj spravili nad vranca, da bi ga dvignili kvišku, žene so se pa trudile krog ženskega voznika, ki je ležal nezavesten v cestnem prahu. Opravili pa vsi skupaj niso veliko; zakaj vranec je imel desno prednjo nogo zlomljeno, Otrobek pa pretresene možgane, kakor je odločila Cujčeva Cilja iz Ciclja, ki je po poklicu kokošarica, a se bavi v prostem času tudi z zdravilstvom in opravljanjem. Bili so v veliki zadregi, kaj naj store. Ugibali so semtertja, toda do pravega pa le niso mogli priti. Tu se oglasi Grofov študent, tisti, ki je imel v prvem tečaju dvojko, v drugem pa trojko, in pravi samozavestno: »Možje, najbolje je, če telefoniramo v Ljubljano na rešilno postajo.« Ta svet je bil sam na sebi sicer dober, a težko izvedljiv, kajti v vojnskem času telefona ni na razpolago za zasebne vesti, in poleg te težkoče ga v tistih vaseh pod Sv. Trojico sploh ni. S telefoniranjem torej ni bilo nič. Kdo ve koliko časa bi se bili še prerekali, da niso posegli vmes Cenetov oče z Brezij, ki so edini njihavec pod dobovskim zvonom in priljubljen govornik v zboru srenjskih mož. Imajo pa dve posebnosti, ki jih moram omeniti. Kadar njuhajo tobak, kihnejo, da kar poskočijo; pri govorjenju pa radi zamenjavajo vloge in celo posamezne besede. Cenetov oče nasnujejo torej v ogromni nosnici prešiča tobaka; kihnejo, da se od bližnjega griča odmeva, povzdignejo svoj glas in jamejo govoriti: »Možje, kaj se bomo prepirali, saj nismo pri srenjski seji ali pa v državnem zboru. Ako bomo še dolgo govorili, nam pogine ženska kar na cesti, ker ima pretresene možgane, kakor trdi kokošarica Cilja, konj pa umre v jarku, ko ima zdrobljeno nogo. Tisto s telefoniranjem ne bo nič, ker nimamo telefona. Grofov študent bi to lahko vedel, ako ravno hodi v Ljubljano v šolo. Zato tudi ni nič z rešilnim stacionom ali postajo, kakor se pravi po novoslovenščini. Moramo si torej kar sami pomagati. Naredimo takole: Žensko spravimo k meni v hlev ter položimo po košederca, da se žival ne bo mučila. Konja pa nesite v posteljo v mojo čumnato, morda se k vam zave, da izvemo, odkod je.« Ker so ljudje poznali slabost Cenetovega očeta glede zamenjavanja besed, so dobro vedeli, kaj je hotel mož povedati. Grofov študent se je pa želel maščevati nad njim zaradi telefoniranja, in ga vpraša: »Oče, kaj pri vas leže ljudje v hlevu, konji pa v posteljah?« »Čemu pa vprašaš to?« »Ker ste rekli, naj spravimo žensko v hlev, konja pa nesemo v posteljo.« Cenetov oče se na včasih hitro razjeze, in tudi tam na tistem kraju nesreče so se hudo raztogotili. Najprej hočejo priložiti hudobnemu študentu krepko zaušnico. Ker se je bil pa fant previdno umaknil v primerno razdaljo, je ostalo samo pri dobri volji. Nato pa jamejo vpiti na ves glas: »Ti paglavce, ti boš mene učil govoriti? Kdaj sem rekel, naj žensko spravimo v posteljo, konja pa v hlev?« »Povej, kdaj sem to rekel? Če sem se pa morda zagovoril in rekel, naj konja spravijo v hlev, žensko pa v posteljo, je vsak vedel, da sem hotel reči, naj žensko spravijo v hlev, konja pa v posteljo.« Ta razlaga Cenetovega očeta je pa povzročila velik smeh, in treba je bilo prav odločnega nastopa človekoljubne Cujčeve Cilje iz Ciclja, da so obrnili zopet svojo pozornost na ponesrečenega. Ker je bilo veliko jezikov in še več rok, je kmalu ležala Otrobek v Cenetovi čumnati, vranec pa v hlevu. Šlo je tem lažje, ker ni bil voz skoraj nič poškodovan. Ko prideta Gramoz in svinja na ti kraj nesreče, je bila cesta že prazna, in nič ni kazalo na to, da se je zgodila nezgoda, vsled katere je bilo prizadeto dvoje življenj, eno konjsko in eno žensko. Jeza in skrb sta se menjavali možu v duši; jeza, ker mu Otrobek ni prišla z vozom naproti, skrb pa, če se ji ni kaj pripetilo, ker je ni bilo od nikoder. V teh mešanih čustvih prigne svinjo do prve hiše ob cesti. Na pragu je stala postarna ženska in prebirala krompir. »Ste li videli iti tod mimo kako žensko z vozom,« popraša jo Gramoz. Ženska dvigne glavo, ošine vprašalca s strupenim pogledom, zamigne s suho bradico in pravi zajedljivo: »Vsak dan dosti; saj tako samo babe vozimo, ko so vse moške pobrali v vojsko. Saj bi za vas bilo tudi bolj častno, če bi cesarja služili, namesto da se gonjate s tem-le pujskom.« Gramoz je bil toliko pameten, da se ni prerekal z jezično žensko ter se je zadovoljil s tem prijaznim odgovorom. Šel je skozi vas naprej ter se šele pri zadnji hiši opogumil za nov govor. To pot je dobil uljudnejši odgovor. Lotil se je namreč na srečo Šparnblekove Katre iz Kobijele glave, ki nima nikogar v vojski, ne očeta, ne brata, ne moža, ne sina, ne ženina. Oče in brat sta ji že davno umrla; omožena ni bila nikdar, otrok nima, ker se ni bila nikdar mati, glede ženina je pa tudi že izgubila vse upanje. Stara je namreč čez petdeset let; kadar hodi, šepa; pege na obrazu se ji poleti veliko bolj poznajo, kakor pozimi; poleg tega pa še navzkriž gleda. Sicer je pa vsega spoštovanja vredna oseba in človeški družbi jako koristna. Ona namreč kupuje po vaseh preostalo blago in ga prodaja tam, kjer ga manjka. To kupčijo z raznim blagom opravlja s pomočjo malega vozička, brez katerega je nikdar ne vidiš. Pravijo, da ga jemlje celo ob nedeljah s seboj na pot v cerkev. Ljudje jo radi vidijo, ker je poštena in se zadovolji z malim dobičkom. Edina njena sovražnica ima v Cujčevi Cilji iz Ciclja, ker ji včasih izpred nosa pokupi jajca in piščance. Zato tudi ne občujeta med seboj. To je pa Gramozu narobe hodilo. Kajti Katra mu je sicer pohvalila svinjo ter svetovala, naj jo še malo predi, ker bo mast vedno dražja, in naj naredi veliko klobas, da mu bo žival več zalegla, a o Otrobku mu ni mogla pri najboljši volji nič povedati. Vzrok temu je bilo pa Cujčevo sovraštvo. Kokošarica je namreč po opravljenem samaritanskem poslu odhitela proti Dobu in srečala na poti Katro. Ko bi ji ne bila gorka, bi se ji bila gotovo pohvalila s svojim dobrim delom ter ji povedala o nesreči vse od konca in kraja. Tako jo je pa le postrani pogledala in oddrdala naprej. Gramoz je bil pa sedaj resnično v pravih skrbeh za vranca, voz in Otrobka. Ves utrujen sede na obcestni kamen, svinja mu pa leže pred noge ter ga pogleda s svojimi malimi očmi, kakor bi ga hotela zasmehovati. Njen gospodar je menda to opazil in jo začel oštevati: »Ti grda svinja, ti si kriva za zmešnjavo, vseh mojih skrbi in mojega potu. Takoj jutri te zakoljem. — Toda kje tiči Otrobek s konjem? Saj vendar ni svinjaka, pa se ta ne najde. Nihče ne ve o njej nič povedati, kakor da bi se bila v tla pogreznila. Saj ni kafra! Tja do Krtine se stopim, morda bo Kovač kaj vedel.« Po tem samogovoru vstane, opomni svinjo s palico na dolžno pokorščino in odrine naprej. Pri Kovaču je pa res izvedel vse. Cujčeva Cilja iz Ciclja se je namreč tam mimogrede oglasila in opisala ves dogodek na dolgo in široko. Gramoza je nesreča zelo potrla, zlasti ko je slišal, da ima konj zdrobljeno nogo. »Ob šest sto kron sem kakor ob en krajcar. To bo mast draga,« je zastokal žalostno ter jezno pogledal na svinjo. Ker je bil že preveč utrujen, si izposodi voz ter se odpelje nazaj proti Cenetovi hiši. Tu je Otrobek ležala v čumnati še vedno nezavestna, vranec pa je čakal v hlevu smrtne obsodbe. Ko se Gramoz pripelje na dvorišče, povpraša kot skrben gospodar najprej po konju in vozu. Cenetov oče mu pokažejo zlomljeno oje in zdrobljeno nogo. Moža ogledata konja od vseh strani in spoznata, da ni zanj nobene rešitve več. »Konj ima le eno nogo, in če si to zlomi, ni za drugega več, kakor samo še za klobase,« so odločili Cenetov oče in založili nos s tobakom. Gramoz je tem besedam žalostno prikimal, šel na dvorišče ogledat si škodo pri vozu in slednjič povprašal še po Otrobku. »Ne,« odkima so Cenetov oče, »Otrobka pa nisem videl nobenega. Voz je bil čisto prazen.« »Potem je pa morala med potjo pasti na tla,« odvrne Gramoz. »Toda čudno se mi zdi, da je nisem nikjer videl; saj sem gledal na vse strani, kje bi jo opazil.« »To je pa res čudno,« mu pritrde Cenetov oče; »saj vreča ni vinar, pa se ta ne vidi v prahu.« »Kaj pravite, vreča? Kdo pa govori o vreči?« se začudi sedaj Gramoz. »Kdo drugi kakor vi,« odgovori Cene; »saj ste rekli, da vam je Otrobek padla z voza.« »Seveda sem rekel; toda Otrobek je moja žena, in po tej sem vprašal.« K nesreči pa to Gramozovo pojasnjevanje sliši Cenetova »ta mlada«, ki je ves čas opazovala izpred praga, kako sta moža ogledovala voz in konja. Takoj jo jame oštevati: »Taki, taki-le ste možje!« je vpila na ves glas. »Najprej je konj, potem voz, nazadnje pride šele žena. Dobro smo vam le za to, da vam garamo kakor živina, spoštovati nas pa začnete šele potem, ko nas več nimate. V tem ste si vsi enaki, tudi moj mož, ki je v vojski in nič boljši. Sedaj mi pišite ‘moja ljuba Lenčica’, poprej sem bila pa samo ženčina, klenetnica, stara baba, ta Lenkasta. — Vi pa pravite svoji ženi celo Otrobek. Sram vas bodi, da dajete svoji zakonski ženi take priimke! Kaj more revica zato, če je majhna in debela, če je podobna otrobku!« »Saj nisem hotel s tem žene psovati,« hiti Gramoz tolmačiti jezno žensko. »Rekel sem zato Otrobek, ker se tako piše.« »Otrobek se piše?« se začudi kmetica. »Sicer je to ime malo čudno, a zanjo zelo primerno. Tudi se nisem nikdar slišala, da bi mož klical ženo po priimku. Kako pa ona vam pravi, ko sta oba Otrobek?« »Saj jaz nisem Otrobek, ampak Gramoz.« »Kako, Gramoz?« se zavzame zopet Lenčica. »Kako neki? Tako se pišem.« S tem pojasnilom je pa Gramoz dregnil v osje gnezdo. »Torej vi se pišete Gramoz, vaša žena pa Otrobek, potem pa niti poročena nista. In take ljudi imam jaz pod svojo streho, nečistnike, prešuštnike! Takoj naložite tisti vaš otrobek na voz in se mi spravite od hiše, greha jaz ne bom podpirala. Oh kaj sem morala doživeti, prešuštnica v moji postelji! Kar sama jo vržem ven na cesto.« Tako je kričala razjarjena Cenetovka in hitela v čumnato izpolnit svojo grožnjo. Zastonj ji je Gramoz zatrjeval, da je Otrobek njegova prava zakonska žena, in ji razlagal, zakaj ne nosi njegovega imena. Vsled hudobije pokvarjenega sveta ogorčena ženska se ni dala potolažiti. Gramoz je moral takoj najeti voz in konja, ter odpeljati nezavestno ženo domov. Tri dni potem so imeli pri Gruntarju mrliča. Gramoz je postal vdovec, Otrobek se je pa preselil v boljši svet ter bil tako rešen enkrat za vselej vseh skrbi za mast. Hvaležni mož je ženi napravil lep pogreb in postavil na grob spomenik iz črnega kamna. Tako je bil Gramoz zopet sam. Moral je pospravljati, kuhati in celo prešiča opravljati. Kadar mu je prinesel jesti, vselej mu je očital, da je on »vsega« kriv. »Ali je bilo tega treba, da je vranca vzel konjederec, in mi je Otrobek umrla? Šest sto kron sem moral odšteti Šarcu. Toliko ti povem, svinja, draga si, prebito draga. Toda če misliš, da te bom še dolgo redil, se presneto motiš. Da le dobim kakega klavca, takoj pojdeš pod nož.« Takšna očitanja je ščetinar moral večkrat slišati iz gospodarjevih ust. Jemal si jih je pa tako k srcu, da je začel očividno hujšati. Zato je sklenil Gramoz, da ga kar sam zakolje, ker ni mogel dobiti nikjer klavca. Nekega mrzlega jutra položi s pomočjo nekaterih pol doraslih fantičev svinjo na plot in ji zabode nož v vrat. Žival se je izprva zadržala čudovito mirno, in izteklo ji je čisto malo krvi. »Oče,« se oglasi eden izmed fantov, »dregnite jo še enkrat s pipcem! Gotovo ji niste prerezali prave žile.« A preden jo je mogel Gramoz »dregniti«, skoči svinja nenadoma kvišku, se iztrga svojim krvnikom iz rok in jo ubere skozi vas. Klavci kar obstanejo od iznenadenja, ker jim je žrtev ušla tako rekoč izpod noža. Nato pa planejo za ubežnico, fantiči naprej, za njimi pa Gramoz z nožem v roki. Tu pride po vasi navzdor vojaška patrulja. Ker je svinja med tem že izginila na nekem dvorišču, zagledajo vojaki samo par dečkov v divjem diru, ki jih je očividno preganjal nož z nožem. Urno ga zgrabijo in razorože. Gramoz se sicer brani, češ da mu bo svinja ušla, toda vse to razlaganje mu samo toliko pomaga, da dobi še za nameček par udarcev s puškinim kopitom. Naposled se vda sili in patrulja ga odvede v občinski gasilni dom v zapor. To nesrečo si je pa mož čisto sam zakrivil. Zakaj se pa ni učil ogrskega jezika; potem bi bil pač lahko razložil madžarskim vojakom, koga preganja z nožem v roki. Ta dogodek nam jasno priča, da človek ne izhaja s slovenščino niti v domači vasi. Gramoz je prebil celih šest ur v zaporu, preden se je pojasnilo nesporazumljenje. Ker pa ni bil gasilni dom kurjen, in je bilo jutro mrzlo, ujetnik pa golorok, se je hudo prehladil. In tako se je zgodilo, da je bil Gramoz naslednjega dne v postelji, svinja pa deloma v klobasah različnih vrst, deloma pa nasoljena v dveh velikih kadéh. Nekaj dni potem je prišel k Gruntarju zdravnik in kmalu nato smrt. Huda pljučnica je poslala Gramoza za Otrobkom. qcmcuil4admupkmyx8frjba8hhpzrdz