Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.26 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 2 39927 223970 210353 2026-04-30T07:38:03Z James500 9111 /* */ Remove template 223970 wikitext text/x-wiki {{#babel:en}} [[en:User:James500]] eu13so1xoub6xvcjld6yea9o5qsrodx 0 41757 223968 2026-04-29T15:26:16Z Urša Matotek 9825 nova stran z vsebino: »{{naslov-mp | naslov = Sovraštvo in ljubezen | normaliziran naslov = | avtor = | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'' {{mp|leto|1925}}, št. 1,2,7-14 | vir = dLib {{fc|dlib|WTV5IYOJ|s=1|1}}, dLib {{fc|dlib|MZWDW1ET|s=1|2}},dLib {{fc|dlib|7PA27WEK|s=1|43}},dLib {{fc|dlib|6JV88IY8|s=1|44}},dLib {{fc|dlib|7D942UO8|s=1|45}},dLib {{fc|dlib|6RXVZ30G|s=1|46}},dLib {{fc|dlib|0HO5TCUW|s=1|47}},dLib {{fc|dlib|1W5NIBDE|s=1|48}},dLib {{fc|dlib|OHHSHAYJ|s=1|49}},dLib...« 223968 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Sovraštvo in ljubezen | normaliziran naslov = | avtor = | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'' {{mp|leto|1925}}, št. 1,2,7-14 | vir = dLib {{fc|dlib|WTV5IYOJ|s=1|1}}, dLib {{fc|dlib|MZWDW1ET|s=1|2}},dLib {{fc|dlib|7PA27WEK|s=1|43}},dLib {{fc|dlib|6JV88IY8|s=1|44}},dLib {{fc|dlib|7D942UO8|s=1|45}},dLib {{fc|dlib|6RXVZ30G|s=1|46}},dLib {{fc|dlib|0HO5TCUW|s=1|47}},dLib {{fc|dlib|1W5NIBDE|s=1|48}},dLib {{fc|dlib|OHHSHAYJ|s=1|49}},dLib {{fc|dlib|1HE6I2AB|s=1|50}} | dovoljenje = javna last | obdelano = }} V naslednjem prinašamo kratko vsebino cele jKivesli, kar je je dosedaj izšlo, da jo bodo tudi novi naročniki mogli čitati. Dve posestvi: Bukovje in Zabukovje. Bili sta nekdaj združeni pod enim gospodarjem, potom pa je kupil Bukovje Naglič, Zabukovje pa krčmar Prek. Oba gospodarja sta živela v prijateljstvu. Vendar je Prek skrivaj delal na to, da bi Nagliča spravil na boben, kupil njegovo posestvo ter Bukovje in Zabukovje zopet združil pod enim gospodarjem. Zapeljal je Nagliča, da se je s številnimi in visokimi delnicami udeležil nekega podjetja, o katerem pa mu ni povedal, da stoji zelo slabo. Denar za delnice si je izposodil pri raznih bogatinih in tudi pri Preku. Nagli radi svojega odbijajočega značaja ni bil priljubljen v vasi. Ima sina Henrika, ki še hodi v mestu v šolo, ter Leno, živo in odločno in trmasto dekle, žena Ana je bolehna in zelo dobra. Pri hiši je tudi močni in orjaški oskrbnik Bajželj s sinom Jančkom, ki je Henrikovo starosti. V vasi živi v svoji hišici Matija Goreč, cunjar, s svojo blago hčerko Lizo. Ta Goreč je v mladosti ljubil Ano, pa mu je stari učitelj, njen oče, ni hotel dati za ženo, ker je bil prereven. Goreč je težko prebolel ta udarec, se oženil z neko drugo in z njo srečno živel, pa tudi na Bukovje ni pozabil. Posebno rad je imel Henrika, Nagličevega sina. Prek je imel bebastega sina Avgusta in hčerko Loto, ki ju je obadva zelo ljubil. Bil je sicer skopuh, a zanje bi dal vse. Delniško podjetje je propadlo, Naglič je bil ob vse premoženje. S Prekom sta se skregala, ker je Naglič spoznal, da ga je le-ta zapeljal. Med kregom je prišel mladi Repar, posestnik in domišljav fant, ki je že sedaj mislil na Loto, v gostilno in pripovedoval o nekem požaru v sosednji vasi. Mimogrede je obupani Naglič omenil, da bi bilo najboljše, če bi mu vse pogorelo. Bebasti Avgust je ves ta pogovor poslušal. Ker je bil na Nagliča zelo hud, je ušel še isto noč iz hiše ter zažgal Nagličev skedenj. Zgorelo je vse, razen hiše. Avgust je pribežal domov in očetu vse povedal. Oče se je silno prestrašil in mu zapovedal strogo molčati. Bukovje je zgorelo, Mat. Goreč je pritekel pomagat gasiti. Ljudje so ga grdo sumničili, da je pri tem lazil za Nagličevko, Naglič pa je napol znorel. Sodišče ga je klicalo, češ da je sam zažgal, Prek je bil klican za pričo, prisegel je, da prav nič ne ve, kdo bi zažgal, in da ljudje dolžijo Nagliča samega. Vendar priče niso mogle ničesar dokazati, Henrik pa je celo skušal z lažjo očeta rešiti, češ, da je on kadil in vrgel po nemarnosti cigareto na skedenj, česar mu pa niso verjeli, posebno ker je Janček pričal ravno nasprotno. Goreč pa je pri sodniji kot gledalec glasno naredil medklic, da je Prek zažgal Bukovje, za kar je bil Goreč obsojen na tri dni zapora. Naglič je bil sicer oproščen, toda vsi ljudje so bili prepričani, da je on sam zažgal, posebno pa sta sovraštvo cele vasi proti Nagliču podžigala mladi Repar in vaški brivec, ki ga je Henrik udaril po ustih, da se mu je kri pocedila, ko je ta govoril čez njegovega očeta. Naglič je obupal, vedno bolj samotaril in se končno ustrelil. Vsa zavarovalnina je šla za dolgove in še premalo je je bilo. V tem pride Matija Goreč ter pove, da je nekoč zadel v lotriji z groši, ki jih je priigral pri Preku v gostilni, največji dobitek. O svojem denarju pa je povsod molčal in tako ni nihče vedel o njem. Nagličevim pa da denar brezobrestno na posodo, dokler se gospodarstvo zopet ne upostavi. Obenem hoče sam priti na Bukovje s hčerko Lizo ter pomagati vdovi in Henriku gospodariti. Nagličevi so, čeprav neradi, sprejeli to velikodušno ponudbo in gospodarstvo se je zopet začelo. Henrik se je vrnil v šolo. Medtem pa je mati bolehala in umrla. Henrik se je vrnil domov. Na poti proti domu sreča Prekovo Loto, ki je ravno doraščala. Lepo ga je nagovorila ter mu pomagala nesti težki kovček. Henrik se je nekaj časa branil, toda končno sta se sporazumela in dala mu je celo šopek v spomin. Henrik je bil ves zavzet od njene lepote in ljubeznivosti ter je ni mogel pozabiti. Toda ko pride domov, ga Lena in Janček surovo ozmerjata, ker se je družil z Loto, hčerko onega, ki je bil kriv očetove smrti. Janček mu je vrgel Lotin šopek čez zid, kjer ga je pobral bebasti Avgust in ga nesel domov. Leta so tekla, Henrik je ostal doma, učil se je kmetovati, toda ni šlo. Bil je bolj sposoben za knjigo kot za plug. Vrnil se je v šolo. Gospodarsko se je zelo dvignilo, posebno ko je Matija sezidal opekarno, blagostanje se je zopet vrnilo, sovraštvo med Bukovjem in vasjo pa se ni prav nič poleglo, temveč po raznih neprijetnih nastopih še poglobilo. Ljudje z Bukovja so živeli popolnoma ločeno od vseh in z nikomur govorili. Matija goji skrivne nade, da bo Henrik vzljubil njegovo Lizo ter jo vzel za ženo. Henrik pa je spoštoval blago deklico, toda ljubil je ni. Nekoč se vrača Henrik z vozom iz trga. Na poti dohiti Loto. Povabi jo na voz, ker ga je bilo še vedno sram radi onega šopka, ki ga je Janček vrgel čez zid. Hotel se ji je opravičiti. Ko je stopala na voz, skoči iz grmovja bebasti Avgust ter splaši konja. Lota pade pod voz ter si zlomi nogo. Henrik ustavi konja, naloži Loto, jo pelje k Preku ter se takoj odpelje po zdravnika. V srcu pa se mu je vzbudila nepremagljiva ljubezen do nje, isto v Loti, ki je bila doma silno nesrečna, ker je Prek začel po Nagličevi smrti vedno bolj piti. Ko so na Bukovju zvedeli za dogodek Henrika z Loto, so vsi takoj vedeli, pri čem da so. Lena, katero je Janček rad videl, je besnela ter v jezi šla od hiše. Liza je jokala, molila ter se naposled odločila v samostan, z Bukovja pa je takoj odšla k svoji teti. Janček je šel k vojakom. Matija Goreč, ki ga je Henrik naravnost oboževal, je bil vsled hčerine prevare tako potrt, da tudi ni mogel obstati ter je ob največji nevolji Henrika odšel. Tako je Henrik ostal sam z oskrbnikom Bajžljem. V strašni zapuščenosti si je še bolj zaželel Lote, ki je med tem že ozdravela. Šel je iz hiše proti Zabukovju ter na poti zadel na Loto. Oba sta si povedala, da že dolgo mislita drug na drugega ter sta si obljubila, da se vzameta. Ves srečen se je Henrik vrnil domov, kjer je našel Bajžlja pri čitanju Jančkovega pisma od vojakov. Bajželj je Henriku pismo pokazal. Henrik je bral: »Ljubi oče! Zopet Ti hočem enkrat pisati. Ne bodi žalosten radi mene. Gre mi dobro. Toda dobil sem tri dni zapora. Pa ne smeš skrbeti radi tega, zakaj prestal sem jih že. Pa ni bilo hudo. Zato, ker mi je Lena pisala, da se bo omožila z menoj, si nisem osnažil gumbov. Tako sem vesel, da me bo Lena vzela, zakaj rad jo imam, in ker je lepo, močno dekle. Rudar bom in ona bo šivala. Izhajala bova že, ker jaz ne pijem in ne plešem. Ljubi oče, zelo mi je žal, da se je Lena skregala s Henrikom in da je šla proč. Tete Emilije, pri kateri je sedaj, ne morem trpeti, te stare krastače. Toda sedaj moram držati z Leno, ker sem njen ženin. Zato moram sedaj Henrika zmerjati, ker drugače me ne bo vzela. Ampak to je samo na videz. Zakaj Henrik je bil vedno moj prijatelj. Toda sedaj delam tako in ga zmerjam, kolikor morem. To mu moraš povedati, da ne bo zameril, če bo kdaj kaj slišal. Če bom pa Leno poročil, potem bom gospodar v hiši. Potem bo drugače, potem ne bo nikakega spora več s Henrikom. Glavna stvar, najprej poroka! Da je tudi Matija šel in Liza, je zelo škoda. Toda to se ne da izpremeniti. Toda Ti moraš ostati na Bukovju, če ne bo šlo vse rakom žvižgat. In zame se ne smeš bati. Pa lepo pozdravi Henrika in naj ničesar ne pove Leni. Pošlji mi, če moreš, deset mark. Najlepše Te pozdravlja Tvoj sin Ivan Bajželj« »Veš kaj, oskrbnik,« je zaklical Henrik ves srečen, »pošlji mu 30 mark! Tu so. To je sijajen dečko!« Položil je denar na mizo. Velikan ga je neumno gledal, nato pa je položil prst desne roke na denar, kot bi se bal, da ga bo odnesel prepih. »In ti, Bajželj, mi boš ostal zvest? Pa naj pride, kar hoče? Da? Ti boš ostal pri meni, pa če gredo vsi — vsi!« Velikan je težko premišljeval. Nato je rekel: »Star maček ne gre od hiše.« »To je lepo od tebe, Bajželj! Mi ostanemo prijatelji!« Ko je šel Henrik zopet proti hiši, je dobil staro Prekovo Meto. »Pst! To je dobro! Tu ne bo nihče videl! Tu! Od gospodične! Lahko noč!« Odplazila se je. V sobi je odprl Henrik pismo. »Ljubi Henrik! Vse je dobro. Oče bo dovolil. Pridi jutri ob desetih k nam. Lahko noč, najdražji! Prisrčno Te poljublja Tvoja presrečna Lota.« Henrik je dvignil pismo in ga pritisnil na čelo. Nato je pogledal na veliko sliko svojega očeta, ki je visela na steni. »Oče, ti moraš reči 'da in amen'. Presrečen sem, presrečen!« Vsenaokoli je bila tišina in samota. Zunaj je narahlo snežilo. V sobi na Zabukovju je bilo prijetno toplo in Lota je pripravljala mizo za večerjo. Henrik jo je gledal, smehljaje se. Sedaj je položila pred njega z zlatom obrobljen kozarec, na katerem je bilo zapisano: »Ženinu«, in pred sebe je položila kozarec z napisom: »Nevesti«. »Iz teh kozarcev sta pila oče in mati pri svoji poroki,« je rekla prijazno. Pogledal jo je, ko je stala pred njim v ljubki lepoti gospodinje, ter ji položil roko na ramo. »Lota! Ne morem ti povedati, kako mi je pri srcu. Mislim, da mora občutiti tako oni, ki je bil rešen pri potopu ladje in sedi na varnem v gorki sobi.« Ko sta slišala, da gre oče, sta stopila narazen. Slabe volje je vstopil Prek v sobo. »Kaj pravite k temu — druhal ne bo prišla! Vsi so odpovedali, vsi; edino Procon bo prišel...« Henrik je stisnil zobe. Prek je povabil namreč svoje prejšnje stalne goste, ki so v zadnjem času vedno bolj in bolj izostajali, k zaročni pojedini in je v to svrho naročil sod pristnega piva. In sedaj ne bo nihče prišel. »Da, to je hudo,« je rekel Henrik. »Nisem si mislil, da bodo šli tako daleč. Toda Repar je priredil spodaj v vasi v Polerjevi gostilni veselico in obljubil pijačo zastonj, in brivec je letal s povabili po vsej vasi. To je nizkotno, to je nizkotno!« Prek je vtaknil roke globoko v hlačne žepe. »Še na boben bomo prišli,« je zamrmral. Henrikov obraz se je zasenčil. Lota je to zapazila in je položila tolažilno roko na očetovo ramo. »Oče, ne bodi slabe volje! Danes ne! Ljudje bodo že še prišli. Ne bo jim dolgo ugajalo pri Polerju. Potem bodo prišli zopet vsi k tebi.« Prek je nekaj zamrmral in je šel v gostilniško sobo. Tam je nalil poln kozarec ruma in ga izpil. Deklica je šla v kuhinjo in Henrik je ostal sam. Stopil je k oknu in gledal proti svojemu posestvu. Čimpreje bo mogoče, bo pripeljal Loto tja. Zakaj s Prekom trajno ne bo mogel vzdržati. Ko je stal tako, je mislil Henrik na zadnje pretekle dneve in ni se mogel spomniti niti ene ure, ki bi jo preživel srečno in zadovoljno s svojim bodočim tastom, pričenši od trenutka, ko mu je s težkim jezikom rekel »da« do danes. Niti onega važnega dne, ko je bilo pokopano dolgoletno sovraštvo in je bila sklenjena zveza njegove hčere z nasprotnikom, ni mogel ostati trezen. In bilo je dopoldne ob desetih. Toda Lota je skušala tudi tedaj opravičiti svojega očeta in je rekla, da je pil pač iz prevelikega razburjenja. Predstavljal si je to uro tako lepo, slovesno, tako veliko, to uro sprave, in ta — je bil pijan. Ničesar drugega ni mogel reči kot vedno eno in isto: »Pusti mrtve, naj počivajo! Pusti stare zgodbe! Vzemita se! Vse dobro! Jaz ne morem za to! Pustite me na miru! Radi mene storite, kar hočete!« In potem je izpraševal o opekarni in o novini tako radovedno in z zanimanjem kljub svoji pijanosti, da je mladega snubca stresal mraz. In vedno je moral gledati ljubeznivo, nedolžno Loto, ki je sedela poleg s težko zadržanimi solzami, da je obžaloval samega sebe. Tudi slaboumni Avgust mu je delal težave. Ta fant je imel popolnoma nepojmljiv strah pred njim. Vedno je zbežal, če se mu je le približal, in nekoč, ko ga je Lota zaprla, da bi prišla skupaj, in je prinesel Henrik cel zavoj čokolade s seboj, katero je fant zelo rad jedel, je v zadnjem trenutku z velikim vpitjem zbežal skozi okno. Vso noč ga ni bilo blizu in šele zjutraj je zopet prišel. »Lota, če ti je prav, se bova kmalu po božiču poročila,« je rekel svoji nevesti, ko je prišla nazaj. Deklica ga je prijazno pogledala. »Da, Henrik; vem zakaj. In prav imaš.« Stopila je tesno k njemu. »Ampak preveč jezen ne smeš biti nanj. Končno je vse to vendarle radi tvojega očeta!« »Da, Lota, vem!« »Ali ti je neprijetno, če vedno govorim zanj?« »Ne! Tvoj oče je! Slaba hči je tudi slaba žena.« [Anekdota o Lincolnu] ...kega majhnega zakotnega lističa. Trdil je, da ga je on prvi nasvetoval za predsednika in je v dokazilo pokazal Lincolnu tozadeven članek v listu. Lincoln je seveda opazil, da gre uredniku v prvi vrsti za denar. Vprašal ga je: »Torej Vi zares mislite, da je bil članek v Vašem listu povod za mojo izvolitev?« — »Seveda. Jaz sem prvi pokazal na Vas, drugi so članek željno zagrabili in nesli naprej, in konec Vam je znan: izvoljeni ste bili.« »Ali res?«, je rekel Lincoln, ga je žalostno pogledal in globoko vzdihnil: »nikar si ne delajte težke vesti, oprostim Vam.« In je odšel iz sobe. 3vtc5uf7noxllvsmtn2jhw2xvtor6cw 223969 223968 2026-04-29T15:27:57Z Urša Matotek 9825 223969 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Sovraštvo in ljubezen | normaliziran naslov = | avtor = | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'' {{mp|leto|1925}}, št. 1,2,7-14 | vir = dLib {{fc|dlib|WTV5IYOJ|s=1|1}}, dLib {{fc|dlib|MZWDW1ET|s=1|2}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} V naslednjem prinašamo kratko vsebino cele jKivesli, kar je je dosedaj izšlo, da jo bodo tudi novi naročniki mogli čitati. Dve posestvi: Bukovje in Zabukovje. Bili sta nekdaj združeni pod enim gospodarjem, potom pa je kupil Bukovje Naglič, Zabukovje pa krčmar Prek. Oba gospodarja sta živela v prijateljstvu. Vendar je Prek skrivaj delal na to, da bi Nagliča spravil na boben, kupil njegovo posestvo ter Bukovje in Zabukovje zopet združil pod enim gospodarjem. Zapeljal je Nagliča, da se je s številnimi in visokimi delnicami udeležil nekega podjetja, o katerem pa mu ni povedal, da stoji zelo slabo. Denar za delnice si je izposodil pri raznih bogatinih in tudi pri Preku. Nagli radi svojega odbijajočega značaja ni bil priljubljen v vasi. Ima sina Henrika, ki še hodi v mestu v šolo, ter Leno, živo in odločno in trmasto dekle, žena Ana je bolehna in zelo dobra. Pri hiši je tudi močni in orjaški oskrbnik Bajželj s sinom Jančkom, ki je Henrikovo starosti. V vasi živi v svoji hišici Matija Goreč, cunjar, s svojo blago hčerko Lizo. Ta Goreč je v mladosti ljubil Ano, pa mu je stari učitelj, njen oče, ni hotel dati za ženo, ker je bil prereven. Goreč je težko prebolel ta udarec, se oženil z neko drugo in z njo srečno živel, pa tudi na Bukovje ni pozabil. Posebno rad je imel Henrika, Nagličevega sina. Prek je imel bebastega sina Avgusta in hčerko Loto, ki ju je obadva zelo ljubil. Bil je sicer skopuh, a zanje bi dal vse. Delniško podjetje je propadlo, Naglič je bil ob vse premoženje. S Prekom sta se skregala, ker je Naglič spoznal, da ga je le-ta zapeljal. Med kregom je prišel mladi Repar, posestnik in domišljav fant, ki je že sedaj mislil na Loto, v gostilno in pripovedoval o nekem požaru v sosednji vasi. Mimogrede je obupani Naglič omenil, da bi bilo najboljše, če bi mu vse pogorelo. Bebasti Avgust je ves ta pogovor poslušal. Ker je bil na Nagliča zelo hud, je ušel še isto noč iz hiše ter zažgal Nagličev skedenj. Zgorelo je vse, razen hiše. Avgust je pribežal domov in očetu vse povedal. Oče se je silno prestrašil in mu zapovedal strogo molčati. Bukovje je zgorelo, Mat. Goreč je pritekel pomagat gasiti. Ljudje so ga grdo sumničili, da je pri tem lazil za Nagličevko, Naglič pa je napol znorel. Sodišče ga je klicalo, češ da je sam zažgal, Prek je bil klican za pričo, prisegel je, da prav nič ne ve, kdo bi zažgal, in da ljudje dolžijo Nagliča samega. Vendar priče niso mogle ničesar dokazati, Henrik pa je celo skušal z lažjo očeta rešiti, češ, da je on kadil in vrgel po nemarnosti cigareto na skedenj, česar mu pa niso verjeli, posebno ker je Janček pričal ravno nasprotno. Goreč pa je pri sodniji kot gledalec glasno naredil medklic, da je Prek zažgal Bukovje, za kar je bil Goreč obsojen na tri dni zapora. Naglič je bil sicer oproščen, toda vsi ljudje so bili prepričani, da je on sam zažgal, posebno pa sta sovraštvo cele vasi proti Nagliču podžigala mladi Repar in vaški brivec, ki ga je Henrik udaril po ustih, da se mu je kri pocedila, ko je ta govoril čez njegovega očeta. Naglič je obupal, vedno bolj samotaril in se končno ustrelil. Vsa zavarovalnina je šla za dolgove in še premalo je je bilo. V tem pride Matija Goreč ter pove, da je nekoč zadel v lotriji z groši, ki jih je priigral pri Preku v gostilni, največji dobitek. O svojem denarju pa je povsod molčal in tako ni nihče vedel o njem. Nagličevim pa da denar brezobrestno na posodo, dokler se gospodarstvo zopet ne upostavi. Obenem hoče sam priti na Bukovje s hčerko Lizo ter pomagati vdovi in Henriku gospodariti. Nagličevi so, čeprav neradi, sprejeli to velikodušno ponudbo in gospodarstvo se je zopet začelo. Henrik se je vrnil v šolo. Medtem pa je mati bolehala in umrla. Henrik se je vrnil domov. Na poti proti domu sreča Prekovo Loto, ki je ravno doraščala. Lepo ga je nagovorila ter mu pomagala nesti težki kovček. Henrik se je nekaj časa branil, toda končno sta se sporazumela in dala mu je celo šopek v spomin. Henrik je bil ves zavzet od njene lepote in ljubeznivosti ter je ni mogel pozabiti. Toda ko pride domov, ga Lena in Janček surovo ozmerjata, ker se je družil z Loto, hčerko onega, ki je bil kriv očetove smrti. Janček mu je vrgel Lotin šopek čez zid, kjer ga je pobral bebasti Avgust in ga nesel domov. Leta so tekla, Henrik je ostal doma, učil se je kmetovati, toda ni šlo. Bil je bolj sposoben za knjigo kot za plug. Vrnil se je v šolo. Gospodarsko se je zelo dvignilo, posebno ko je Matija sezidal opekarno, blagostanje se je zopet vrnilo, sovraštvo med Bukovjem in vasjo pa se ni prav nič poleglo, temveč po raznih neprijetnih nastopih še poglobilo. Ljudje z Bukovja so živeli popolnoma ločeno od vseh in z nikomur govorili. Matija goji skrivne nade, da bo Henrik vzljubil njegovo Lizo ter jo vzel za ženo. Henrik pa je spoštoval blago deklico, toda ljubil je ni. Nekoč se vrača Henrik z vozom iz trga. Na poti dohiti Loto. Povabi jo na voz, ker ga je bilo še vedno sram radi onega šopka, ki ga je Janček vrgel čez zid. Hotel se ji je opravičiti. Ko je stopala na voz, skoči iz grmovja bebasti Avgust ter splaši konja. Lota pade pod voz ter si zlomi nogo. Henrik ustavi konja, naloži Loto, jo pelje k Preku ter se takoj odpelje po zdravnika. V srcu pa se mu je vzbudila nepremagljiva ljubezen do nje, isto v Loti, ki je bila doma silno nesrečna, ker je Prek začel po Nagličevi smrti vedno bolj piti. Ko so na Bukovju zvedeli za dogodek Henrika z Loto, so vsi takoj vedeli, pri čem da so. Lena, katero je Janček rad videl, je besnela ter v jezi šla od hiše. Liza je jokala, molila ter se naposled odločila v samostan, z Bukovja pa je takoj odšla k svoji teti. Janček je šel k vojakom. Matija Goreč, ki ga je Henrik naravnost oboževal, je bil vsled hčerine prevare tako potrt, da tudi ni mogel obstati ter je ob največji nevolji Henrika odšel. Tako je Henrik ostal sam z oskrbnikom Bajžljem. V strašni zapuščenosti si je še bolj zaželel Lote, ki je med tem že ozdravela. Šel je iz hiše proti Zabukovju ter na poti zadel na Loto. Oba sta si povedala, da že dolgo mislita drug na drugega ter sta si obljubila, da se vzameta. Ves srečen se je Henrik vrnil domov, kjer je našel Bajžlja pri čitanju Jančkovega pisma od vojakov. Bajželj je Henriku pismo pokazal. Henrik je bral: »Ljubi oče! Zopet Ti hočem enkrat pisati. Ne bodi žalosten radi mene. Gre mi dobro. Toda dobil sem tri dni zapora. Pa ne smeš skrbeti radi tega, zakaj prestal sem jih že. Pa ni bilo hudo. Zato, ker mi je Lena pisala, da se bo omožila z menoj, si nisem osnažil gumbov. Tako sem vesel, da me bo Lena vzela, zakaj rad jo imam, in ker je lepo, močno dekle. Rudar bom in ona bo šivala. Izhajala bova že, ker jaz ne pijem in ne plešem. Ljubi oče, zelo mi je žal, da se je Lena skregala s Henrikom in da je šla proč. Tete Emilije, pri kateri je sedaj, ne morem trpeti, te stare krastače. Toda sedaj moram držati z Leno, ker sem njen ženin. Zato moram sedaj Henrika zmerjati, ker drugače me ne bo vzela. Ampak to je samo na videz. Zakaj Henrik je bil vedno moj prijatelj. Toda sedaj delam tako in ga zmerjam, kolikor morem. To mu moraš povedati, da ne bo zameril, če bo kdaj kaj slišal. Če bom pa Leno poročil, potem bom gospodar v hiši. Potem bo drugače, potem ne bo nikakega spora več s Henrikom. Glavna stvar, najprej poroka! Da je tudi Matija šel in Liza, je zelo škoda. Toda to se ne da izpremeniti. Toda Ti moraš ostati na Bukovju, če ne bo šlo vse rakom žvižgat. In zame se ne smeš bati. Pa lepo pozdravi Henrika in naj ničesar ne pove Leni. Pošlji mi, če moreš, deset mark. Najlepše Te pozdravlja Tvoj sin Ivan Bajželj« »Veš kaj, oskrbnik,« je zaklical Henrik ves srečen, »pošlji mu 30 mark! Tu so. To je sijajen dečko!« Položil je denar na mizo. Velikan ga je neumno gledal, nato pa je položil prst desne roke na denar, kot bi se bal, da ga bo odnesel prepih. »In ti, Bajželj, mi boš ostal zvest? Pa naj pride, kar hoče? Da? Ti boš ostal pri meni, pa če gredo vsi — vsi!« Velikan je težko premišljeval. Nato je rekel: »Star maček ne gre od hiše.« »To je lepo od tebe, Bajželj! Mi ostanemo prijatelji!« Ko je šel Henrik zopet proti hiši, je dobil staro Prekovo Meto. »Pst! To je dobro! Tu ne bo nihče videl! Tu! Od gospodične! Lahko noč!« Odplazila se je. V sobi je odprl Henrik pismo. »Ljubi Henrik! Vse je dobro. Oče bo dovolil. Pridi jutri ob desetih k nam. Lahko noč, najdražji! Prisrčno Te poljublja Tvoja presrečna Lota.« Henrik je dvignil pismo in ga pritisnil na čelo. Nato je pogledal na veliko sliko svojega očeta, ki je visela na steni. »Oče, ti moraš reči 'da in amen'. Presrečen sem, presrečen!« Vsenaokoli je bila tišina in samota. Zunaj je narahlo snežilo. V sobi na Zabukovju je bilo prijetno toplo in Lota je pripravljala mizo za večerjo. Henrik jo je gledal, smehljaje se. Sedaj je položila pred njega z zlatom obrobljen kozarec, na katerem je bilo zapisano: »Ženinu«, in pred sebe je položila kozarec z napisom: »Nevesti«. »Iz teh kozarcev sta pila oče in mati pri svoji poroki,« je rekla prijazno. Pogledal jo je, ko je stala pred njim v ljubki lepoti gospodinje, ter ji položil roko na ramo. »Lota! Ne morem ti povedati, kako mi je pri srcu. Mislim, da mora občutiti tako oni, ki je bil rešen pri potopu ladje in sedi na varnem v gorki sobi.« Ko sta slišala, da gre oče, sta stopila narazen. Slabe volje je vstopil Prek v sobo. »Kaj pravite k temu — druhal ne bo prišla! Vsi so odpovedali, vsi; edino Procon bo prišel...« Henrik je stisnil zobe. Prek je povabil namreč svoje prejšnje stalne goste, ki so v zadnjem času vedno bolj in bolj izostajali, k zaročni pojedini in je v to svrho naročil sod pristnega piva. In sedaj ne bo nihče prišel. »Da, to je hudo,« je rekel Henrik. »Nisem si mislil, da bodo šli tako daleč. Toda Repar je priredil spodaj v vasi v Polerjevi gostilni veselico in obljubil pijačo zastonj, in brivec je letal s povabili po vsej vasi. To je nizkotno, to je nizkotno!« Prek je vtaknil roke globoko v hlačne žepe. »Še na boben bomo prišli,« je zamrmral. Henrikov obraz se je zasenčil. Lota je to zapazila in je položila tolažilno roko na očetovo ramo. »Oče, ne bodi slabe volje! Danes ne! Ljudje bodo že še prišli. Ne bo jim dolgo ugajalo pri Polerju. Potem bodo prišli zopet vsi k tebi.« Prek je nekaj zamrmral in je šel v gostilniško sobo. Tam je nalil poln kozarec ruma in ga izpil. Deklica je šla v kuhinjo in Henrik je ostal sam. Stopil je k oknu in gledal proti svojemu posestvu. Čimpreje bo mogoče, bo pripeljal Loto tja. Zakaj s Prekom trajno ne bo mogel vzdržati. Ko je stal tako, je mislil Henrik na zadnje pretekle dneve in ni se mogel spomniti niti ene ure, ki bi jo preživel srečno in zadovoljno s svojim bodočim tastom, pričenši od trenutka, ko mu je s težkim jezikom rekel »da« do danes. Niti onega važnega dne, ko je bilo pokopano dolgoletno sovraštvo in je bila sklenjena zveza njegove hčere z nasprotnikom, ni mogel ostati trezen. In bilo je dopoldne ob desetih. Toda Lota je skušala tudi tedaj opravičiti svojega očeta in je rekla, da je pil pač iz prevelikega razburjenja. Predstavljal si je to uro tako lepo, slovesno, tako veliko, to uro sprave, in ta — je bil pijan. Ničesar drugega ni mogel reči kot vedno eno in isto: »Pusti mrtve, naj počivajo! Pusti stare zgodbe! Vzemita se! Vse dobro! Jaz ne morem za to! Pustite me na miru! Radi mene storite, kar hočete!« In potem je izpraševal o opekarni in o novini tako radovedno in z zanimanjem kljub svoji pijanosti, da je mladega snubca stresal mraz. In vedno je moral gledati ljubeznivo, nedolžno Loto, ki je sedela poleg s težko zadržanimi solzami, da je obžaloval samega sebe. Tudi slaboumni Avgust mu je delal težave. Ta fant je imel popolnoma nepojmljiv strah pred njim. Vedno je zbežal, če se mu je le približal, in nekoč, ko ga je Lota zaprla, da bi prišla skupaj, in je prinesel Henrik cel zavoj čokolade s seboj, katero je fant zelo rad jedel, je v zadnjem trenutku z velikim vpitjem zbežal skozi okno. Vso noč ga ni bilo blizu in šele zjutraj je zopet prišel. »Lota, če ti je prav, se bova kmalu po božiču poročila,« je rekel svoji nevesti, ko je prišla nazaj. Deklica ga je prijazno pogledala. »Da, Henrik; vem zakaj. In prav imaš.« Stopila je tesno k njemu. »Ampak preveč jezen ne smeš biti nanj. Končno je vse to vendarle radi tvojega očeta!« »Da, Lota, vem!« »Ali ti je neprijetno, če vedno govorim zanj?« »Ne! Tvoj oče je! Slaba hči je tudi slaba žena.« [Anekdota o Lincolnu] ...kega majhnega zakotnega lističa. Trdil je, da ga je on prvi nasvetoval za predsednika in je v dokazilo pokazal Lincolnu tozadeven članek v listu. Lincoln je seveda opazil, da gre uredniku v prvi vrsti za denar. Vprašal ga je: »Torej Vi zares mislite, da je bil članek v Vašem listu povod za mojo izvolitev?« — »Seveda. Jaz sem prvi pokazal na Vas, drugi so članek željno zagrabili in nesli naprej, in konec Vam je znan: izvoljeni ste bili.« »Ali res?«, je rekel Lincoln, ga je žalostno pogledal in globoko vzdihnil: »nikar si ne delajte težke vesti, oprostim Vam.« In je odšel iz sobe. 68pxj05f0gwjl279968vgko5smi9sbu