Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.2 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 35540 224003 196743 2026-05-12T16:36:32Z ~2026-28779-92 10576 Odvzet enter 224003 wikitext text/x-wiki {{naslov | naslov = [[../]] | avtor = Dante Alighieri | prevajalec = Jože Debevec | poglavje = Spev VI | dovoljenje = javna last | vir= {{fc|dlib|7B2CBKK4|s=127-129|dLib 1}} | obdelano= 3 | prejšnji = [[../Spev V|Spev V]] | naslednji = [[../Spev VII|Spev VII]] }} <poem> Ko vrne se zavest, ki mi zbežala bila ob oni žalni je povesti in um od boli je bila zmešala, uzrem trpine nove in bolesti, naj kamorkoli noga mi koraka, naj kamorkoli se ozrem po cesti. Krog tretji pekla večen dež namaka, proklet in mrzel in z vso ihto lije; način in snov sta večno mu enaka. Skoz mrak sneži, debela toča bije in črna brozga večno nanje kaplje in smrad puhti iz zemlje, ki to pije. Čuvaj je Cerber, ki krog sebe hlaplje; iz troje žrel ta zver po pasje laje na ljudstvo, ki se v mlako tu potaplje. Oči mu rde, mastne so brade saje, napihnjen mu je trebuh, s kremplji dere dukove, praska, trga na vse kraje. Ti tulijo kot psi, ker dež jih pere; obrača se život, stran ena, druga, noben pa nič si revež ne prebere. Ko spazi zmaj me veliki, zažuga, odpre vsa žrela, zareži s čekani, od jeze trese se in se vijuga. Moj kažipot pa razprostrl je dlani, prsti zagrabil, polno je prgišče zagnal, da lačni jo požro goltani. Kakor je psu, ki laja, kost težišče, pa pomiri se spet, kadar jo gloje, ker glodat le kosti teži in išče: tak Cerber bes pomiril glav je troje grdih, rjovečih tak, da oglušele bi duše rajši na ušes oboje. Prek senc, podrtih od dežja, so spele noge; le votle sence pod podplati bile so, ki so se telesa zdele. Prav vse na tleh sem videl jih ležati, le ena je takoj pokonci sedla, ko mimo nje sva htela pot ubrati. “Ti, ki te noga je v pekel privedla, spoznaš to senco?” de, “se ti kaj sveti? Po rojstvu tvojem sem v ta kraj pribredla.” Jaz njej: “Bolest, ki moraš jo trpeti, te je izbrisala mi iz spomina; ne vem, če sva se videla na sveti. Kdo si, zakaj ta kraj, ta bolečina in kazni take zlo te je zavedlo? So večje pač, tak gnusna ta edina.” In on: “Tam v mestu tvojem, ki napelo se je zavisti, da že gre iz meha, tam dni preživel svoje sem veselo. Kot Ciacco sem bil v mestu znan, zbog greha požrešnosti, ker stregel sli sem grla, zato, kot vidiš, dež me, voda peha. Pa ne da bi le mene taka trla: vse isti greh tak tepe tega kroga.” In molk – beseda senci je zamrla. Odvrnem: “Ciacco, tak teži nadloga me tvoja, da v solze me grenke žene; povej pa, ako veš, do kam nesloga privede še meščane razdvojene? Je kdo pravičen vmes? In razlog koji je sprl tako sinove majke ene?” Nato mi reče: “Najprej dolgi boji, potem bo tekla kri in gozdna stranka bo zapodila drugo v jezi svoji. A padla bo po letih treh obstanka in prva bo prišla spet do krmila ž njim v zvezi, ki sedaj je še uganka. Pokonci glavo dolgo bo nosila, trdo tiščala drugo k tlom, brez sluha za jok sramu, ki ta se v njem bo vila. Pravična dva sta – vseh ušesa gluha. Tri iskre v dušah vseh nete plamene: zavisti, lakomnosti in napuha.” Tu Ciacco svojo žalostinko sklene. In jaz: “Še dalj nje si želim razlage in še daru besede dragocene. Teghiaio, Arrigo, Mosca, duše drage, in Farinata, Rusticucci, ostali, ki so namene zmir imeli blage, povej, kje so, kje bomo se spoznali? ker hrepenim, da to se mi odgrne, jih li nebo blaži? jih pekel pali?” On: “Tam so, kjer so duše najbolj črne; posebna krivda jih teži v globeli – uzreš jih, če se pot ti dol obrne. A ko povrneš spet na svet se beli, poskrbi, da v spomin ljudem se vcepim. Končam; to moj ti je odgovor celi.” Naravnost ne, temveč s pogledom srepim je vame zrl; kar mu omahne glava in padel z njo k tovarišem je slepim. In reče mi voditelj: “Ta-le spava in spal bo, dokler angel ne zatrobi, ko se sovražnika prikaže slava. Takrat se vsak bo znašel v svojem grobi, dobil nazaj meso bo in poteze in čul besed nezabnih grom ob slobi.” Tak sva prek senc, dežja šla gnusne greze, življenje v misel jemajoč bodoče; in pot počasi nama dalje leze. Pa vprašam: “Mojster, boli te pekoče, kadar se sodba velika izvede, li bodo večje? manjše li mogoče?” In de mi: “Drži se le svoje vede, da čim popolnejša je stvar katera, tem bolj zaveda sreče se in bede. Četudi večna tem ljudem zamera popolnosti ne da doseči prave, jih vendar čaka boli večja mera.” Idoč po cesti, ki jih obkrožuje, sem čul dokaj, kar jezik moj ne zmaga; ko prideva, kjer cesta se znižuje, uzreva Pluta, velikega vraga. </poem> idundxe1e5w680ybvfoiycz5ngtchv9 0 41655 223990 223873 2026-05-12T13:39:31Z Urša Matotek 9825 /* ČETRTO POGLAVJE */ 223990 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == oq2mgrfekao8jnx7enqjc4g0ltz1k9n 223991 223990 2026-05-12T13:43:03Z Urša Matotek 9825 /* PETO POGLAVJE */ 223991 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == 9b5o0ob5w0ewxmzeqgyw1lrz1dszhow 223992 223991 2026-05-12T13:45:35Z Urša Matotek 9825 /* ŠESTO POGLAVJE */ 223992 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == 8ixx4veui7cw8hj112f4n7f3dc9x3dl 223993 223992 2026-05-12T13:47:19Z Urša Matotek 9825 /* SEDMO POGLAVJE */ 223993 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi. Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo. Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci. Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi. Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal. Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat. Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...« Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu. »Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. »Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.« Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: »Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.« »Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega. »No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...« »Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.« Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal: »Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...« Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril: »Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...« Permanu je ušel kratek nasmeh. »Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...« Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: »Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.« »Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...« Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. »To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?« »Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. »Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom: »Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?« Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: »Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?« Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati: »To bi šele videli. Mogoče bi pa...« »Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...« Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil. In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli. Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!« Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega: »Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.« Lukač se je nasmehnil: »Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...« »Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.« Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila. Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci: »Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!« Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti. »Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč. »Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši. »Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...« Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil: »Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...« Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili. Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila. Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci. Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil: »Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!« Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla: »Perman bo pač šel...« == OSMO POGLAVJE == axoa7pyra32d66zflvzqyycd8jk3d4h 223994 223993 2026-05-12T13:51:40Z Urša Matotek 9825 /* OSMO POGLAVJE */ 223994 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi. Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo. Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci. Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi. Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal. Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat. Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...« Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu. »Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. »Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.« Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: »Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.« »Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega. »No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...« »Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.« Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal: »Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...« Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril: »Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...« Permanu je ušel kratek nasmeh. »Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...« Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: »Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.« »Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...« Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. »To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?« »Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. »Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom: »Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?« Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: »Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?« Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati: »To bi šele videli. Mogoče bi pa...« »Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...« Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil. In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli. Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!« Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega: »Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.« Lukač se je nasmehnil: »Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...« »Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.« Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila. Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci: »Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!« Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti. »Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč. »Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši. »Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...« Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil: »Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...« Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili. Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila. Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci. Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil: »Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!« Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla: »Perman bo pač šel...« == OSMO POGLAVJE == Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov. Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo. Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši. »Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika. Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč: »Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.« Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo. »Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu. »Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla. Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena. Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč: »Poglej, to so Jankove hlače...!« Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila. Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas: »Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?« Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati. Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen: »Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...« Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa. »Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed. Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog. »Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.« Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust: »Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...« Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz. Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo: »Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.« S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila. »Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...« »Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje. »Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil. Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom: »Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?« Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil: »Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel. Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal: »Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?« Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka: »Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?« Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal: »Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...« Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet. Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor. Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico. »Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege. »Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo. »Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...« Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi. Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel: »O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.« Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate. Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre. Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem: »Koliko bo pa ta špas veljal...?« Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu. »Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri. Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci: »Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...« Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro. Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel: »Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...« Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati: »Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...« Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili. Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve. »Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik. Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole. Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji. Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij. Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto. Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli. In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže. Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi. »Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi. »Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva. Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere. Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci. Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti... Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril: »Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?« Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti. Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben. Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih. Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe. »Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak. »Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf. »Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak. Kupljen pa mu je takoj segel v besedo: »To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...« Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega. Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta. »Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...« Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan. »Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...« Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati. Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil: »Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): »Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...« »Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs. »Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...« Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...« Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo. Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...« »Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev. Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel. »He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil. Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...« Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej. »Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...« »Pri meni tudi,« je menil Černjak. Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...« Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ... Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev. »Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov. In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila. Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?« Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli: »Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!« »Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev. Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov. »Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo. »Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem. Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal: »Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...« »Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog. »Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.« »Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa. »Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom. »Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano. »To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk. »Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?« Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini. Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.« Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.« »Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji. Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila: »Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...« Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih. Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla. Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom: »Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?« Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu: »Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!« Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh. Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ... Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik. »Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož. == Drugi del == == PRVO POGLAVJE == pl0yyqdbpp65l2h3bm7oiafrfrjk360 223995 223994 2026-05-12T14:20:10Z Urša Matotek 9825 /* PRVO POGLAVJE */ 223995 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi. Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo. Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci. Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi. Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal. Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat. Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...« Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu. »Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. »Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.« Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: »Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.« »Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega. »No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...« »Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.« Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal: »Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...« Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril: »Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...« Permanu je ušel kratek nasmeh. »Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...« Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: »Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.« »Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...« Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. »To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?« »Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. »Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom: »Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?« Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: »Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?« Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati: »To bi šele videli. Mogoče bi pa...« »Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...« Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil. In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli. Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!« Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega: »Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.« Lukač se je nasmehnil: »Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...« »Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.« Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila. Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci: »Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!« Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti. »Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč. »Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši. »Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...« Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil: »Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...« Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili. Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila. Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci. Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil: »Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!« Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla: »Perman bo pač šel...« == OSMO POGLAVJE == Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov. Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo. Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši. »Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika. Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč: »Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.« Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo. »Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu. »Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla. Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena. Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč: »Poglej, to so Jankove hlače...!« Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila. Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas: »Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?« Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati. Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen: »Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...« Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa. »Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed. Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog. »Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.« Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust: »Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...« Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz. Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo: »Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.« S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila. »Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...« »Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje. »Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil. Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom: »Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?« Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil: »Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel. Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal: »Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?« Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka: »Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?« Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal: »Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...« Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet. Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor. Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico. »Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege. »Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo. »Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...« Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi. Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel: »O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.« Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate. Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre. Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem: »Koliko bo pa ta špas veljal...?« Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu. »Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri. Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci: »Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...« Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro. Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel: »Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...« Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati: »Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...« Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili. Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve. »Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik. Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole. Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji. Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij. Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto. Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli. In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže. Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi. »Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi. »Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva. Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere. Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci. Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti... Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril: »Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?« Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti. Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben. Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih. Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe. »Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak. »Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf. »Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak. Kupljen pa mu je takoj segel v besedo: »To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...« Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega. Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta. »Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...« Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan. »Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...« Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati. Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil: »Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): »Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...« »Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs. »Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...« Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...« Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo. Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...« »Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev. Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel. »He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil. Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...« Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej. »Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...« »Pri meni tudi,« je menil Černjak. Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...« Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ... Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev. »Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov. In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila. Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?« Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli: »Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!« »Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev. Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov. »Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo. »Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem. Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal: »Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...« »Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog. »Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.« »Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa. »Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom. »Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano. »To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk. »Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?« Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini. Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.« Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.« »Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji. Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila: »Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...« Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih. Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla. Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom: »Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?« Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu: »Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!« Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh. Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ... Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik. »Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož. == Drugi del == == PRVO POGLAVJE == Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase. Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj. Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov. In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste. Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini. Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic. Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini. Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici. Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino. Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo. Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev. In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril. Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev. Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe. Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede. Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste. Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh. Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan. »V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...« Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti. »Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...« Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank. »Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...« Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh. Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica. Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste. »Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...« Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse. Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste. Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj: »Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...« Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel. Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej. Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre: »Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...« »Tudi kot nosilec liste ne ...?« »Tudi kot nosilec liste ne ...!« Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov. »Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...« Nekateri pa so odbijali s hudovanjem: »Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?« Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica: Drugi pa so spet godrnjali: »Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.« Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil. Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal: »Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.« Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času. In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki. Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov. Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli. Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha. Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu: »Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.« Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh. Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč. In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta. Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber. Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini. »Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...« Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho. »Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti. Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah. Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ... Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ... Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ... Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame... Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . .. Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja. Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila... Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil. Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami. »Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!« Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej. »Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena. Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ... Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene: »Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...« Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas. Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene. Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto: »Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!« In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev. Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu: »Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...« Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje: »Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?« Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene. Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi. »Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?« Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . . Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal: »Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.« Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril: »Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...« V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta. »Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.« In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami. »Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk. »Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam. Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal: »Dva dni še počakajte, pa boste videli...« »Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo: »Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?« Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo. Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega. Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo: »Dva dni še počakajmo, pa boste videli...« Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom: »Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?« »Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek. »Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...« Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti: »Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!« Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel: »Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...« Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo. Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka: »Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?« »Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek. »Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk. »Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak. »Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja. »Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja. Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku: »Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.« Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo: »Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...« In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ... Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ... == DRUGO POGLAVJE == sp33sfss82trsu7da9sue1dfqah9wu2 223996 223995 2026-05-12T14:21:59Z Urša Matotek 9825 /* DRUGO POGLAVJE */ 223996 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi. Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo. Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci. Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi. Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal. Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat. Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...« Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu. »Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. »Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.« Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: »Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.« »Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega. »No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...« »Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.« Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal: »Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...« Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril: »Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...« Permanu je ušel kratek nasmeh. »Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...« Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: »Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.« »Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...« Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. »To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?« »Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. »Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom: »Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?« Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: »Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?« Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati: »To bi šele videli. Mogoče bi pa...« »Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...« Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil. In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli. Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!« Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega: »Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.« Lukač se je nasmehnil: »Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...« »Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.« Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila. Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci: »Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!« Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti. »Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč. »Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši. »Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...« Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil: »Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...« Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili. Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila. Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci. Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil: »Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!« Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla: »Perman bo pač šel...« == OSMO POGLAVJE == Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov. Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo. Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši. »Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika. Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč: »Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.« Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo. »Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu. »Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla. Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena. Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč: »Poglej, to so Jankove hlače...!« Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila. Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas: »Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?« Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati. Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen: »Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...« Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa. »Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed. Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog. »Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.« Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust: »Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...« Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz. Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo: »Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.« S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila. »Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...« »Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje. »Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil. Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom: »Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?« Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil: »Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel. Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal: »Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?« Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka: »Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?« Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal: »Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...« Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet. Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor. Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico. »Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege. »Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo. »Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...« Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi. Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel: »O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.« Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate. Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre. Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem: »Koliko bo pa ta špas veljal...?« Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu. »Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri. Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci: »Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...« Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro. Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel: »Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...« Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati: »Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...« Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili. Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve. »Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik. Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole. Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji. Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij. Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto. Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli. In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže. Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi. »Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi. »Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva. Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere. Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci. Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti... Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril: »Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?« Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti. Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben. Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih. Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe. »Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak. »Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf. »Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak. Kupljen pa mu je takoj segel v besedo: »To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...« Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega. Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta. »Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...« Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan. »Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...« Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati. Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil: »Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): »Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...« »Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs. »Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...« Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...« Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo. Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...« »Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev. Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel. »He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil. Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...« Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej. »Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...« »Pri meni tudi,« je menil Černjak. Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...« Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ... Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev. »Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov. In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila. Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?« Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli: »Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!« »Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev. Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov. »Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo. »Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem. Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal: »Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...« »Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog. »Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.« »Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa. »Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom. »Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano. »To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk. »Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?« Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini. Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.« Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.« »Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji. Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila: »Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...« Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih. Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla. Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom: »Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?« Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu: »Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!« Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh. Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ... Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik. »Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož. == Drugi del == == PRVO POGLAVJE == Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase. Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj. Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov. In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste. Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini. Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic. Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini. Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici. Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino. Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo. Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev. In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril. Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev. Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe. Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede. Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste. Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh. Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan. »V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...« Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti. »Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...« Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank. »Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...« Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh. Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica. Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste. »Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...« Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse. Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste. Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj: »Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...« Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel. Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej. Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre: »Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...« »Tudi kot nosilec liste ne ...?« »Tudi kot nosilec liste ne ...!« Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov. »Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...« Nekateri pa so odbijali s hudovanjem: »Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?« Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica: Drugi pa so spet godrnjali: »Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.« Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil. Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal: »Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.« Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času. In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki. Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov. Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli. Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha. Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu: »Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.« Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh. Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč. In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta. Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber. Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini. »Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...« Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho. »Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti. Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah. Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ... Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ... Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ... Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame... Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . .. Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja. Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila... Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil. Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami. »Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!« Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej. »Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena. Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ... Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene: »Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...« Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas. Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene. Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto: »Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!« In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev. Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu: »Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...« Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje: »Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?« Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene. Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi. »Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?« Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . . Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal: »Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.« Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril: »Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...« V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta. »Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.« In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami. »Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk. »Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam. Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal: »Dva dni še počakajte, pa boste videli...« »Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo: »Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?« Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo. Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega. Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo: »Dva dni še počakajmo, pa boste videli...« Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom: »Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?« »Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek. »Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...« Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti: »Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!« Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel: »Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...« Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo. Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka: »Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?« »Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek. »Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk. »Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak. »Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja. »Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja. Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku: »Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.« Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo: »Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...« In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ... Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ... == DRUGO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal: »Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...« Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca: »Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?« Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati: »No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...« Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati... Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo. Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta. Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela. Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote. Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal. Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj. Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!« Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna. Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi. Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...« Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical: »Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?« Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical: »Po goli riti, po goli riti...« Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma: »Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...« V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici. Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža. Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika. Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...« In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi. Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem. Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja. Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega... Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje... Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom. Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...« Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna... Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ... Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel: »Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...« Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil... Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ... »Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu. Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu. Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ... Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka. == TRETJE POGLAVJE == pzbgmuas0ep760qif5mx8sm45ohdzrx 223997 223996 2026-05-12T14:25:30Z Urša Matotek 9825 /* TRETJE POGLAVJE */ 223997 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi. Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo. Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci. Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi. Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal. Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat. Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...« Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu. »Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. »Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.« Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: »Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.« »Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega. »No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...« »Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.« Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal: »Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...« Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril: »Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...« Permanu je ušel kratek nasmeh. »Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...« Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: »Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.« »Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...« Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. »To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?« »Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. »Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom: »Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?« Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: »Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?« Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati: »To bi šele videli. Mogoče bi pa...« »Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...« Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil. In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli. Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!« Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega: »Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.« Lukač se je nasmehnil: »Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...« »Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.« Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila. Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci: »Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!« Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti. »Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč. »Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši. »Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...« Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil: »Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...« Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili. Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila. Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci. Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil: »Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!« Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla: »Perman bo pač šel...« == OSMO POGLAVJE == Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov. Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo. Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši. »Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika. Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč: »Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.« Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo. »Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu. »Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla. Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena. Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč: »Poglej, to so Jankove hlače...!« Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila. Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas: »Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?« Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati. Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen: »Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...« Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa. »Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed. Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog. »Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.« Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust: »Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...« Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz. Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo: »Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.« S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila. »Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...« »Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje. »Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil. Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom: »Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?« Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil: »Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel. Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal: »Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?« Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka: »Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?« Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal: »Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...« Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet. Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor. Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico. »Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege. »Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo. »Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...« Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi. Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel: »O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.« Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate. Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre. Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem: »Koliko bo pa ta špas veljal...?« Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu. »Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri. Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci: »Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...« Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro. Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel: »Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...« Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati: »Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...« Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili. Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve. »Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik. Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole. Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji. Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij. Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto. Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli. In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže. Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi. »Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi. »Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva. Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere. Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci. Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti... Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril: »Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?« Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti. Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben. Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih. Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe. »Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak. »Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf. »Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak. Kupljen pa mu je takoj segel v besedo: »To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...« Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega. Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta. »Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...« Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan. »Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...« Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati. Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil: »Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): »Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...« »Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs. »Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...« Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...« Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo. Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...« »Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev. Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel. »He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil. Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...« Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej. »Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...« »Pri meni tudi,« je menil Černjak. Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...« Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ... Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev. »Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov. In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila. Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?« Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli: »Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!« »Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev. Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov. »Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo. »Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem. Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal: »Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...« »Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog. »Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.« »Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa. »Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom. »Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano. »To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk. »Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?« Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini. Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.« Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.« »Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji. Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila: »Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...« Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih. Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla. Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom: »Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?« Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu: »Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!« Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh. Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ... Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik. »Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož. == Drugi del == == PRVO POGLAVJE == Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase. Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj. Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov. In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste. Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini. Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic. Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini. Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici. Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino. Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo. Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev. In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril. Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev. Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe. Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede. Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste. Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh. Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan. »V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...« Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti. »Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...« Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank. »Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...« Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh. Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica. Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste. »Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...« Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse. Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste. Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj: »Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...« Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel. Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej. Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre: »Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...« »Tudi kot nosilec liste ne ...?« »Tudi kot nosilec liste ne ...!« Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov. »Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...« Nekateri pa so odbijali s hudovanjem: »Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?« Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica: Drugi pa so spet godrnjali: »Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.« Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil. Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal: »Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.« Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času. In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki. Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov. Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli. Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha. Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu: »Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.« Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh. Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč. In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta. Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber. Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini. »Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...« Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho. »Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti. Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah. Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ... Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ... Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ... Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame... Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . .. Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja. Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila... Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil. Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami. »Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!« Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej. »Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena. Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ... Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene: »Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...« Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas. Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene. Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto: »Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!« In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev. Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu: »Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...« Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje: »Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?« Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene. Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi. »Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?« Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . . Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal: »Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.« Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril: »Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...« V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta. »Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.« In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami. »Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk. »Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam. Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal: »Dva dni še počakajte, pa boste videli...« »Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo: »Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?« Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo. Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega. Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo: »Dva dni še počakajmo, pa boste videli...« Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom: »Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?« »Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek. »Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...« Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti: »Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!« Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel: »Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...« Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo. Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka: »Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?« »Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek. »Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk. »Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak. »Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja. »Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja. Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku: »Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.« Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo: »Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...« In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ... Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ... == DRUGO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal: »Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...« Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca: »Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?« Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati: »No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...« Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati... Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo. Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta. Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela. Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote. Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal. Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj. Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!« Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna. Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi. Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...« Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical: »Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?« Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical: »Po goli riti, po goli riti...« Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma: »Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...« V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici. Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža. Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika. Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...« In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi. Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem. Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja. Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega... Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje... Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom. Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...« Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna... Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ... Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel: »Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...« Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil... Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ... »Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu. Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu. Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ... Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka. == TRETJE POGLAVJE == Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave. Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi. Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora. Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek. Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!« »Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene. Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti. Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?« »Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev. Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge. »Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke. Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove. Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!« Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.« Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!« »Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi. Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili. Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu. Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?« Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo. »Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi. »Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem. »To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni. »To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo. »Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past. Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda. »Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh. »Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri. Nekateri lovilci so se že pričeli vračati. »Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske. »Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.« Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom. Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: »Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali. »Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...« Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ... »Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...« Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla. Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!« »Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali. Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki. Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede. Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo. Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti. Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo. Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi. Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače. Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...« Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!« S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk. »Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom. »Zame ni nikdar preveč ...« »To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom. Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...« Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela. »Drugače bi šel jaz s teboj domov ...« Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič. Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge. »Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo. »Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.« Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.« »Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...« Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je. »Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej. Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo. Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli... Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel. Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa. Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.« Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!« Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...« Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel. Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize. Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!« Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!« Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja. Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka. Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak. Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle. Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same. Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo. »Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital. »Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...« »Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?« Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...« »Vidiš, da je straža le dobra ...« Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom. Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice. Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša... Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot. Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?« »Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir. Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...« Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja. Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko. Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh... »Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!« == ČETRTO POGLAVJE == nb31ay3mbat5kup9es6nkg4hot1kqun 223998 223997 2026-05-12T14:27:17Z Urša Matotek 9825 /* ČETRTO POGLAVJE */ 223998 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi. Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo. Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci. Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi. Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal. Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat. Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...« Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu. »Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. »Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.« Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: »Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.« »Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega. »No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...« »Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.« Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal: »Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...« Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril: »Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...« Permanu je ušel kratek nasmeh. »Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...« Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: »Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.« »Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...« Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. »To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?« »Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. »Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom: »Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?« Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: »Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?« Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati: »To bi šele videli. Mogoče bi pa...« »Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...« Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil. In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli. Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!« Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega: »Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.« Lukač se je nasmehnil: »Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...« »Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.« Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila. Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci: »Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!« Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti. »Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč. »Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši. »Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...« Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil: »Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...« Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili. Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila. Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci. Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil: »Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!« Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla: »Perman bo pač šel...« == OSMO POGLAVJE == Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov. Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo. Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši. »Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika. Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč: »Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.« Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo. »Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu. »Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla. Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena. Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč: »Poglej, to so Jankove hlače...!« Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila. Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas: »Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?« Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati. Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen: »Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...« Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa. »Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed. Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog. »Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.« Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust: »Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...« Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz. Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo: »Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.« S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila. »Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...« »Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje. »Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil. Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom: »Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?« Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil: »Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel. Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal: »Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?« Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka: »Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?« Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal: »Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...« Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet. Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor. Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico. »Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege. »Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo. »Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...« Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi. Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel: »O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.« Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate. Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre. Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem: »Koliko bo pa ta špas veljal...?« Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu. »Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri. Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci: »Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...« Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro. Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel: »Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...« Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati: »Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...« Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili. Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve. »Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik. Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole. Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji. Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij. Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto. Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli. In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže. Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi. »Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi. »Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva. Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere. Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci. Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti... Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril: »Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?« Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti. Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben. Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih. Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe. »Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak. »Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf. »Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak. Kupljen pa mu je takoj segel v besedo: »To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...« Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega. Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta. »Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...« Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan. »Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...« Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati. Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil: »Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): »Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...« »Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs. »Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...« Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...« Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo. Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...« »Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev. Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel. »He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil. Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...« Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej. »Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...« »Pri meni tudi,« je menil Černjak. Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...« Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ... Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev. »Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov. In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila. Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?« Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli: »Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!« »Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev. Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov. »Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo. »Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem. Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal: »Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...« »Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog. »Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.« »Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa. »Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom. »Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano. »To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk. »Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?« Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini. Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.« Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.« »Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji. Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila: »Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...« Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih. Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla. Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom: »Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?« Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu: »Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!« Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh. Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ... Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik. »Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož. == Drugi del == == PRVO POGLAVJE == Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase. Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj. Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov. In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste. Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini. Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic. Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini. Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici. Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino. Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo. Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev. In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril. Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev. Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe. Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede. Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste. Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh. Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan. »V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...« Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti. »Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...« Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank. »Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...« Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh. Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica. Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste. »Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...« Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse. Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste. Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj: »Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...« Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel. Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej. Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre: »Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...« »Tudi kot nosilec liste ne ...?« »Tudi kot nosilec liste ne ...!« Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov. »Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...« Nekateri pa so odbijali s hudovanjem: »Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?« Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica: Drugi pa so spet godrnjali: »Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.« Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil. Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal: »Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.« Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času. In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki. Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov. Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli. Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha. Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu: »Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.« Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh. Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč. In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta. Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber. Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini. »Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...« Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho. »Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti. Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah. Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ... Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ... Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ... Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame... Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . .. Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja. Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila... Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil. Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami. »Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!« Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej. »Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena. Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ... Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene: »Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...« Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas. Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene. Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto: »Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!« In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev. Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu: »Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...« Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje: »Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?« Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene. Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi. »Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?« Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . . Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal: »Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.« Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril: »Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...« V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta. »Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.« In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami. »Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk. »Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam. Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal: »Dva dni še počakajte, pa boste videli...« »Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo: »Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?« Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo. Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega. Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo: »Dva dni še počakajmo, pa boste videli...« Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom: »Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?« »Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek. »Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...« Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti: »Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!« Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel: »Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...« Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo. Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka: »Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?« »Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek. »Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk. »Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak. »Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja. »Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja. Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku: »Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.« Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo: »Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...« In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ... Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ... == DRUGO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal: »Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...« Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca: »Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?« Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati: »No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...« Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati... Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo. Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta. Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela. Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote. Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal. Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj. Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!« Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna. Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi. Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...« Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical: »Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?« Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical: »Po goli riti, po goli riti...« Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma: »Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...« V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici. Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža. Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika. Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...« In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi. Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem. Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja. Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega... Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje... Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom. Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...« Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna... Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ... Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel: »Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...« Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil... Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ... »Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu. Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu. Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ... Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka. == TRETJE POGLAVJE == Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave. Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi. Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora. Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek. Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!« »Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene. Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti. Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?« »Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev. Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge. »Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke. Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove. Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!« Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.« Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!« »Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi. Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili. Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu. Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?« Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo. »Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi. »Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem. »To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni. »To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo. »Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past. Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda. »Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh. »Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri. Nekateri lovilci so se že pričeli vračati. »Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske. »Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.« Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom. Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: »Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali. »Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...« Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ... »Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...« Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla. Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!« »Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali. Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki. Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede. Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo. Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti. Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo. Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi. Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače. Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...« Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!« S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk. »Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom. »Zame ni nikdar preveč ...« »To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom. Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...« Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela. »Drugače bi šel jaz s teboj domov ...« Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič. Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge. »Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo. »Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.« Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.« »Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...« Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je. »Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej. Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo. Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli... Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel. Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa. Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.« Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!« Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...« Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel. Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize. Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!« Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!« Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja. Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka. Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak. Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle. Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same. Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo. »Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital. »Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...« »Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?« Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...« »Vidiš, da je straža le dobra ...« Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom. Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice. Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša... Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot. Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?« »Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir. Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...« Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja. Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko. Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh... »Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!« == ČETRTO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila, ki si ga poslal. Za boljšo preglednost sem ga razdelil v logične odstavke, saj je original precej gost in vsebuje veliko dialogov. Jamnica (Prevorat) Bili so tisti časi, ko je že smrdelo po svetovni gospodarski krizi, čeprav takrat še najpametnejši meščanski gospodarstveniki niti pojma niso imeli, kaj se godi, kake posledice bodo kmalu nastale in kako bo sploh tej pošasti ime. Vse gospodarstvo je pričelo nekako gomazati in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše. Tako je bilo tudi v Jamnici. Ako sta se srečala dva Jamničana, kmeta ali prosta človeka, sta se pozdravila z besedami: »Kaj ...?« »Hudič ...!« Če so se kje srečali trije, štirje občani, ali pa če se je sešlo pol Jamnice, najsi bo na cesti, v krčmi, pred cerkvijo ali na sejmu, so se slišali še bolj čudni pogovori, ki so obstajali malone iz samih vprašanj, medtem ko odgovorov nanja skoraj ni bilo. »Munk, kaj pa ti praviš ...?« »Bunk, kaj pa ti sodiš ...?« »Rudaf, Mudaf, kaj pa vidva mislila ...?« »Pernjak, Černjak, Sečnjak, kaj pa se bo zgodilo, ako bo šlo tako dalje ...?« Postalo je kot začarano in kakor bi se obetal prihod sedmih suhih let. Resnici na ljubo je treba reči, da večina kmetov, kajžarjev in delavcev niti zadnjih sedem let ni mogla imenovati tolstih. Tista doba, ko je bilo nekako dovolj denarja, dovolj posla, je za večino ostala brez pravega blagoslova. Vse skupaj skoraj ni nič zaleglo. Niti koza ni ostala cela, niti vol se ni najedel. Letine so bile zelo nezanesljive, včasih je zima pobrala ozimino, potem je spet moča škodovala, ako že suše ni bilo. Nekaj časa so Jamnico držale pokonci lesne cene, čeprav so s prvotne povojne višine kmalu zdrknile. Lesa seveda niso imeli vsi, toda imeli so vsaj zaslužek. Zadnje čase pa je tudi lesna trgovina popolnoma zaspala in časi, ko so si lesni nakupovalci po hišah kar kljuke podajali, so bili zapisani preteklosti. Lukač in Apat sta skoraj popolnoma nehala trgovati in, če je kmet prišel k njima ponujat les, sta mu začela govoriti o vremenu. Celo Obertavc s svojo delniško družbo »Podjuno« je neverjetno skrčil svoj obrat. Trgovci so jemali le še kake posebne mere, a za to je bil potreben močan, dorasel les. Tak les pa so v Jamnici imeli le Munk, Dvornik, stari Pernjak in še nekaj drugih. Če je pa kdo le vzel kako malenkost, jo je moral kmet dati na pol zastonj. Kmetje so pričeli vedno glasneje tarnati, da lezejo noter. Kam lezejo, ni nihče glasno povedal, kakor da bi bila resnica, ki so jo slutili, pregrozna. In kmetije, ki so se v vojni in prva pogojna leta rešile dolgov, so se pričele, dasi ne vse, čisto po malem spet zadolževati. Najprej je obviselo nekaj pri trgovcu, potem pri obrtniku, nato pri delavcu; nekoliko je bilo tudi takih, ki so postali sorodniki ene ali druge izmed obeh dobrijanskih posojilnic. Tisti pa, ki niso imeli na kaj delati dolgov, so bili v še večji zadregi. Z vsakim letom je bilo v Jamnici več prostih ljudi. Čeprav so mnogi odhajali iz občine v mesta, v bližnji rudnik, nekateri tudi v tovarno v Dobrije, so bile bajte vendarle polne kakor še nikoli. Na Drajni so zrasle celo tri nove bajte. Eno je postavil Ardevov sin, Munkov brat, ki je dobil delo v tovarni in je od Permana odkupil travnik ob cesti. Perman je bil že tako pri koncu, da je pričel grunt razprodajati na drobno. Druga bajta, podobna pravemu čebelnjaku, pa je zrasla na majhni Kovsovi njivici, kjer jo je postavil stari, zdaj že upokojeni Kovs za svojo hčerko Čilo, ki je vzela fužinskega delavca Ropasa za moža. Tako je tudi bajta rodila bajto. Tretjo bajto pa je postavil Sečnjak, ki se je naposled začel pripravljati, da proda svoj grunt in se preseli k manjšemu ognjišču. Sam je postal že zelo skesen za delo, njegova žena pa še bolj in z deklami je bilo vedno slabše, kajti mož je zadnja leta že tako ostarel, da ga kaka taka, ki je le malo dala nase, že ni hotela več pogledati, ako ga pa je, je bilo to predrago. Sečnjakov grunt, ki je bil dosihmal brez bajte, je torej tudi rodil bajto ... Število jamniškega prebivalstva je z vsakim letom raslo. Rojstev je bilo neverjetno veliko, medtem ko so ljudje zelo slabo mrli. Zgodilo se je celo, da je na novega leta dan župnik Virej oznanil s prižnice: »... Preteklo leto je bilo v fari 45 rojstev, umrlo pa je 7 oseb ...« V zadnjih letih je umrlo tudi nekaj beračev in siromakov; ni bilo več ne Foltana ne starega Vohneta, ne Riharjevega Mihana ne Kardevke. Toda Ajta je še vedno živela in se niti postarala ni. Število občinskih revežev pa se zaradi tega ni zmanjšalo, ker je vedno kdo drug zasedel mesto umrlega predhodnika. Morala se je v fari vidno zboljšala in župnik Virej je vsako leto z zadoščenjem ugotavljal, da pada število nezakonskih otrok, število zakonskih pa stalno raste. O poreklu premnogih zakonskih otrok pa je župnik ob navadnih nedeljah med letom drugače govoril. Jamničani so postajali mračni in zaskrbljeni. Niti iz listov, ki so jih prebirali nedeljo za nedeljo, niti iz pridig, ki so jih hodili nedeljo za nedeljo poslušat v cerkev, niso mogli dobiti pojasnil za nastajajoče skrbi. In če je bil kak političen shod doma ali kje v bližini, so z drugimi soseskami vred napolnili prostor do zadnjega kotička, hoteč spoznati lek za zboljšanje življenja. Toda vse je ostajalo pri starem, oziroma vse je kazalo, da bo menda še slabše. Le gora, tisto jamniško znamenje, po katerem je bila Jamnica znana po vsej daljni okolici, je ostala taka, kakršna je bila, in je vedno z istim ponosnim mirom gledala na vas in na njene prebivalce pod seboj ... In naenkrat so se našli ljudje, ki so se začeli jeziti na svoj ponos, na to goro: »Prekleta gora, ta je tudi veliko kriva, da je pri nas tako! Ko bi ta vrag stal na severni strani Jamnice, bi bilo pri nas mnogo bolje. Mnogo več sonca, mnogo več toplote bi imeli, proti severnim vetrovom bi bili mnogo bolje zavarovani, tako nas pa še nicina stiska ...« Spet drugi so dvoumno mežikali z očmi in govorili: »Gospod in zima nič ne šenkata ...« In tako je prišlo do tega, da se je nekega zimskega dne stari Munk iznenada znašel v hiši pri svojem sinu Bunku. Iznenada zaradi tega, ker pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici, Munkove domačije. Poleti je še z drugimi vred delal na domačih poljih in tudi pri Bunku je pridno pomagal mlademu gospodarju, posebno prva leta po izročitvi posestva. Pozimi pa je postajal že zgrozljiv in je rajši ostajal v svoji bajti, kjer je za obe domačiji pridno izdeloval razno hišno orodje in posodje. Zunaj je bil lep zimski dan, da je celo tukaj pod goro, kamor je sonce sijalo le nekaj kratkih ur na dan, vse bleščalo. Polja je pokrivala debela snežna odeja, da se njiva ni razločila od travnika, in drevje okrog domačije je bilo polno snežnega nakita, s katerim se je sonce rahlo poigravalo. Bela daljava, ki se je videla od Bunka proti trem smerem, je bila tako prostrana in tako bleščeča, da je očem jemala vid. Pri Bunku je našel stari Munk celo družino v hiši. Gospodar je sedel za mizo in prebiral list, gospodinja je sedela pri oknu in šivala, z eno nogo pa zibala najmlajšega otroka, ki brez tega ni hotel zaspati, štirje drugi otroci pa so se valjali okrog velike, tople peči. Komaj dobrih sedem let sta mlada Bunka gospodarila, a pri hiši je že bilo pet zdravih, lepih otrok; bila pa je podoba, da je mlada gospodinja spet široka. Toda nekdanji Pernjakovi Lonci se to prečesto zibanje še skoraj ni poznalo; bila je še vedno lepa in sveža, njene velike, modre oči so bile še vedno spočite in koža njenega obraza še mladikasta in mehka. Pokazalo se je, da je bilo prej sloko dekle kakor ustvarjeno za materinstvo. Drugače pa ji pri hiši ni bilo hudo in to jo je držalo tako krepko pokonci. Dasiravno je bilo v sobi toplo, da so se znojila okna, stari Munk vendar ni odložil debelega resastega jopiča, ki je že sam grel za eno peč. Tako obleko iz debelega, surovo obdelanega volnenega sukna je v Jamnici nosil le še on. Njegov obraz je bil kakor vsak dan siv, smehljajoč se in prijazen. Iz njega ni nihče mogel razbrati, kako je razpoložen. Ker pa se oče niti na ponovno povabilo ni hotel usesti in je le z dolgimi koraki meril sobo, sta mlada dva takoj vedela, da je slabe volje. In res, nista se še utegnila dobro spogledati, je oče že prišel na dan s stvarjo, ki ga je prignala k njima. Naenkrat je bruhnilo iz njega: »Poa, tako pa ne bo šlo ...!« Oče je imel navado govoriti le do polovice o tem, kar je nameraval povedati. Le domači so vedno vedeli, kaj hoče s tem reči. In tako sta tudi mlada Bunka takoj vedela, da se očetov stavek prav za prav tako glasi: »Vidva, Bunka, poslušajta me: tako, kakor sta gospodarila dosihmal, ne smeta več gospodariti, ako nočeta, da bi vaju zlodej vzel ...« Preužitkarja Munka je veljalo mnogo truda in mnogo premagovanja, preden se je odločil za svoj današnji nastop. Svojega sina Bunka je imel zelo rad. V njem je videl nadaljevalca Munkovega moškega rodu in je želel, da bi se staro Munkovo pleme razvijalo odslej na Bunkovi zemlji, ker se je doma pri samem Munku moralo tako zgoditi, da je moški rod prevzela druga, tuja veja. Ker se mu je sin poročil s takšno ženo, kakršne si je le mogel želeti tudi on, je imel rad tudi snaho. Zakon je bil storjen iz ljubezni, razen tega je imela žena še denar. Pri tem zakonu je bilo narobe le to, da jo je stari Pernjak oddedoval ravno takrat, ko kmetije še niso imele vrednosti, kakršno so zadobile kmalu potem, in je zato njena dota bila prav za prav neznatna. Njen oče se je lahko zadovoljno režal, da je hčer tako poceni spravil od hiše. Rad je imel tudi ljube otročičke, ki so bili kakor stopnice in je bil vsak drugi podoben ali očetu ali pa materi. Vendar so ga stvari, ki so se godile pred njegovimi očmi, naposled prisilile, da je pri svojem nasledniku napravil odločilen korak. Tega je bilo krivo Bunkovo gospodarstvo, ki ni šlo, kakor si je želel. Kdo ve kako zadovoljen ni bil oče niti z gospodarstvom v domači, Munkovi hiši. Mladi gospodar preveč tičal v gozdu in je neprestano ril v tisto črno steno, ki je bila stari hišni ponos. Tudi je ob nedeljah le prerad ostajal po maši v Jamnici. Drugače pa je bil doma zelo priden, kar zdrt, tako da je bilo vsako delo ob pravem času opravljeno. Z malimi pomisleki si je naposled le moral priznati, da je zaradi Munkove hiše lahko miren. Precej drugače pa je bilo pri Bunkovih. Medtem ko se je po Munkovih gozdovih le nevarno svetlikalo, se je po Bunkovih kar svetilo. Vse pobočje nad domom je bilo popolnoma golo in sedanji rod na tem prostoru gotovo ne bo več sekal. Nekaj malega lesa je bilo le še ob robovih okrog polja in v globačah za potokom, toda tudi to je bilo že hudo razredčeno. Nesreča se je začela s tisto prvo, veliko prodajo gozda Obertavcu. Takrat se je zdelo, da je les dosegel neverjetno ceno, pa so ga veliko preveč prodali. Kmalu pa se je izkazalo, da bi za izkupljeno vsoto bilo potrebno prodati le desetino storjene poseke. Oče si je moral nerad priznati, da je te prve prodaje v veliki meri tudi sam kriv, a prav to je bilo tudi vzrok njegovemu molku in obotavljanju, da bi spregovoril s sinom resno besedo. Denar, ki bi moral postati podlaga novemu gospodarstvu, je splahnel brez vidne koristi. Vendar Bunkovo gospodarstvo tudi v drugih ozirih ni šlo, kakor bi bilo želeti. Vse je bilo nekako smolnato, pri hiši ni nič zaleglo, kakor bi bilo moralo, žita niso obrodila najbolje, če pa so obrodila, niso zalegla. Mladi Bunk gotovo ni spadal med pijance, čeprav se ga je sem in tja, največkrat sicer doma, tako nasekal, da je bil čisto trd. To je bila sinova slabost že od rane mladosti in stari nikakor ni mogel dognati vzroka za to. Tudi lenuh ni bil in je znal prijeti za delo kakor malokdo. Še manj se je moglo očitati mladi gospodinji. Navzlic temu, da je bila vsa živa otrok, je bila skoraj pri vsakem delu. Edino, kar ji je stari Munk mogel zameriti, je bila njena mehkoba in njena popustljivost nasproti možu. Pred kratkim pa je oče zvedel o stanju sinovega gospodarstva nekaj stvari, ki so mu pognale kri v glavo. Zvedel je namreč, da je sin zadolžen pri raznih trgovcih in da mu na primer Lukač menda že grozi, da bo moral svojo terjatev s silo dobiti od njega. Ko je to slišal, je takoj poiskal mlada Bunka. »Poa, tako pa ne bo šlo dalje ...!« Že drugič je poudaril svojo misel, ne da bi prenehal hoditi po sobi. Mlada dva sta še vedno nepremično sedela na prejšnjih mestih; sin ni nehal listati po časniku na mizi, snaha pa je vztrajno šivala dalje. Njunim obrazom se je poznalo, da prav za prav nista presenečena in da sta kaj takega že sama pričakovala. »Pravijo, da sta že dolžna ...« je nadaljeval oče, ki se je medtem usedel na rob postelje v kotu, kjer je spala dekla. V sobi je postalo tiho. »Pri Lukaču ...?« »Pri Apatu tudi ...?« »Pri Tripalu v Dobrijah tudi ...?« Oče je v kratkih odmorih naštel imena vseh tistih trgovcev, za katere je vedel, da je sin pri njih zadolžen. Po kratkem molku je dodal: »Ali še kje ...?« Mlada Bunka sta se bala očeta, vendar vsak po svoje. Snaha se ga je bala zato, ker je mislila, da bo tast začel po stari navadi kričati, sin pa zato, ker je menil, da ga bo oče morda iz jeze začel naganjati, naj mu izplača delež, ki je bil zapisan v gruntu. Hkrati pa je bilo obema skoraj prijetno, da je oče že danes prišel na dan s stvarmi, za katere bi bil prej ali slej zvedel. Sin se je zganil in rekel z raskavim, skoraj surovim glasom: »Kdo vam je pa vse to natvezel ...?« »Vsa Jamnica to ve!« »Kaj drugim mar, saj ne bo nihče plačeval zame.« Sinov glas, ki je bil še bolj surov kakor prej, je s tem očetu priznal, da je bil njegov sum popolnoma upravičen. Zdaj pa je ta skočil pokonci. »Kako pa je do tega prišlo? Jaz sem vama izročil grunt brez dolga in s polnimi gozdovi. Zdaj pa nimaš ne lesa ne denarja, namesto tega pa dolgove. Kako je do tega prišlo ...? Ti bom pa jaz povedal, kako se je to moglo zgoditi: to so posledice tistega tvojega posedanja po krčmah, tvojega bratenja s pijanci. Ložekar na primer lahko sedi cele tedne pri Lukaču in prepeva svoj: 'Tri dni pa oleja ni', ker je graščak. Če boš pa ti z njim popival, bo tvoje pesmi prej konec kakor njegove, ker si le kmet. Če bo šlo tako dalje, prideš na kant, moraš priti na kant ...« Ko je oče nehal kričati, so začeli vekati trije večji otroci pri peči in hiša se je tresla od zdravih in prestrašenih glasov mladih Bunkov. Vendar to odraslih ljudi ni motilo; stari se je izkričal in je nato mirno obsedel na postelji, mlada dva pa sta bila zadovoljna, dobro vedoč, da je najhujši vihar že minil. Ko so se otroci spet pomirili, je prvi spregovoril Bunk: »Oče, tako hudo pa še tudi ni, kakor vi govorite. Saj sami vidite, da je hlev poln živine, da je pri meni letos vsejane več ozimine kakor pri Munku in, če bo količkaj leto, nam kruha ne bo treba kupovati. Čisto brez lesa pa še tudi nisem, samo ko bi imel vsaj približno ceno. Dolgovi, sami drobni dolgovi me res ne skrbijo, dasi bi rajši bil brez njih. Tisti, ki se morda veselijo, da bo Bunk prišel na kant, se še prehitro, mnogo prehitro veselijo ...« »Tako je!« se je zdaj oglasila Bunkinja s samozavestnim glasom. Očetu je bila samozavest Bunkov všeč in postajal je že mehkejši. Sin pa je mislil, da bo prav, ako govori dalje. »Oče, sami boste razumeli, da so predvsem slabi časi krivi teh dolgov, slabi časi in pa razne nesreče. Že prodaja tistega lesa takrat. Potem mi je poginilo par konj ravno takrat, ko sem ves ta les zvozil Obertavcu. Nato pa letine. In potem otroci ... Otrok vendar ni mogoče živih proč zmetati ... Včasih se res zgodi, da se tudi v kaki gostilni malo zamudim, toda muha še ni slon. Največkrat sem pa le doma. Poglejte mladega Munka! Ta je več v gostilni kakor jaz, mu pa koj gre, kakor treba ...« Stari Munk je pretehtal vsako sinovo besedo. Najbolj ga je zadelo ono o otrocih. Otroci, da... ti so bili tudi njegov tihi ponos. On je imel le tri pri hiši, tukaj pa je v tako kratkem času že šesti na potu. To seveda stane, stane tudi denarja. Čisto na tihem si je sicer upal misliti, ali jih za tako hišo, kakor je Bunkova, že ni dovolj ... Ali to so božje postave, v katere naj se človek ne vtika. Ko bi le že odrasli, ti otroci, potem bi bil Bunk rešen težav, ker bi imel doma dovolj delavcev in bi lahko pogrešal delovno pomoč. Jeza ga je naglo minevala in ob pogledu na mlado, tako rodovitno mater ga je prešinilo toplo, nežno čustvo. »Ne rečem, nekaj sva si tudi sama kriva, toda še več so krive razmere,« je dejal sin in vzdihnil. »Tako je!« je ponovila za njim snaha in prav tako vzdihnila. Potem so hkrati vzdihnili oče, sin in snaha, kakor bi hoteli reči: »Kdo ve, kako je vse to prišlo ...?« Nato so se vsi trije zatopili v misli. In misli vseh treh so bile težke, utrudljive, brez pravega začetka in konca. In čim bolj so napenjali možgane, da bi odkrili tisto krivico, ki je povzročila to stanje, tem manj so si bili na jasnem, tem nezadovoljnejši so postajali. Pred očmi so jim plesale čudne podobe. Ena taka podoba je bila velika parna žaga blizu železniške postaje z mogočno, lepo vilo ob strani; vsega tega nedavno ni bilo ... Potem jim je plesala pred očmi, trdovratno kakor vešča, Lukačeva hiša v vasi, ki je pred kratkim zrasla za eno nadstropje ... V to podobo je spet silila velika hiša trgovca Tripale v Dobrijah, kjer je včasih stala navadna bajta ... In še druge take čudne podobe so se jim vtisnile v oči, podobe, ki s stvarjo prav za prav niso imele nobenega opravka. Skušali so s svojimi mislimi prodreti za te podobe, da bi tam našli neko razodetje, ki bi jih pomirilo in spravilo v sklad vse to, kar je hipoma začelo stati na glavi, toda njihov trud je bil brezuspešen. In mlada Bunka sta bila kar zadovoljna, ko je stari Munk rekel s premišljenim glasom: »Da — ker so časi tako slabi, bosta morala odsihmal pač malo previdneje gospodariti. S takimi časi se ni šaliti. Le eno vama rečem: bojta se trgovcev, bojta se biričev, bojta se dolgov ...« Da bi si olajšali srca, so začeli govoriti o drugih, vsakdanjih stvareh in za kratek čas jim je to res pomagalo. Bunkinja je medtem prinesla na mizo malico, Bunk pa je odšel v klet po pijačo. Ko so se že nekaj časa krepčali, je oče zdajci rekel: »In meni še tudi nista nič dala ...« Njegov glas sicer ni bil očitajoč, vendar je mlada dva očetova izjava močno zadela. Bilo je prvič, odkar sta bila gospodarja, da je prišel oče s to stvarjo na dan. V gruntu je imel zapisanih petdeset tisoč, od katerih res še ni dobil niti krajcarja. Stari Munk jima ni hotel delati še večjih težav, kakor sta jih že imela, vendar se mu je le zdelo potrebno, da ju spomni tudi na to in ju še bolj zresni. Njegov delež je bil tako in tako zapisan na prvem mestu. Sicer pa ni nameraval jemati tega denarja iz grunta, saj ga ni potreboval. Na tihem se je bil že odločil, da bo del tega denarja zapustil vnukom, ki ga bodo za to ohranili v lepšem spominu. Mogoče bi nekaj malega namenil tudi še sinu Ladeju, da bi ga tako spet sprijaznil z domačimi ljudmi. Bunk je o očetovem deležu že davno imel narejen načrt in je čakal samo na priložnost, da bi mu kaj namignil, naj odstopi svoj delež gruntu, torej njemu. Oče denarja res ni potreboval. Sedaj pa, ko je oče sam načel to vprašanje, se mu vendar ni zdelo pametno, da bi, ko je oče zaradi njegovega slabega gospodarstva slabe volje, prihajal na dan s svojim predlogom. Zato je kratko in malo odgovoril: »Seveda — a za zdaj tako ne potrebujete ...« Oče ni silil dalje s to stvarjo, marveč se je že vrnil k prejšnjemu predmetu, rekoč: »No, kako pa zdaj mislita ...?« »Jaz imam neko misel,« je dejal sin po kratkem obotavljanju, dobro vedoč, da bi oče rad vedel, kako mislita poravnati dolgove. »Kakšno pa ...?« Bunk se je odhrkal, potem pa dejal: »Vzel bi toliko denarja iz posojilnice, da bi lahko zacelil te kraste ...« »Kaj si rekel ...?« je jeknil stari Munk z nenavadnim, slabotnim glasom, ko da ne bi razumel, o čem sin govori. Stari Munk je bil tudi star, po vsej okolici znan zadrugar. Pred več ko tridesetimi leti je pomagal v Dobrijah ustanavljati slovensko kreditno zadrugo, ki je potem dolgo časa reševala kmete iz rok vaških in trških oderuhov s tem, da jim je dajala dolgoročna posojila za nizke obresti. Ker so bili ti oderuhi večinoma nemški meščani in trgovci ali pa njihovi politični pristaši, četudi so bili Slovenci, je ta zadruga, kakor tudi toliko drugih, obenem branila slovensko zemljiško posest pred tujim kapitalom, slovensko ljudstvo pa pred raznarodovanjem. Zadruga se je lepo razvijala in je kmalu postala daleč naokrog najmočnejši zavod, ki je že dolgo pred vojno imel v trgu lepo hišo. Med vojno se je zadeva s posojilnico sicer nekoliko zamotala. Tega so bili predvsem krivi številni mali vlagatelji, ki so ob inflaciji in zaradi povojnega tributa izgubili večino svojih prihrankov, pa vsega tega niso videli, temveč so dolžili le zavod, v katerega so denar naložili, ki pa jim je potem vračal le smešne drobce vrednosti, katere so mu bili zaupali. Vendar se je to kmalu pozabilo, oziroma tisti, ki starih izkušenj niso mogli pozabiti, po vojni tako niso imeli več denarja, tisti pa, ki so ga imeli, so bili večinoma novi ljudje. In tako se je zadruga po vojni spet naglo postavila na noge in postajala vedno vplivnejši denarni zavod. Stari zadrugarji novemu, naraščajočemu delu niso bili več kos in zavod je moral nastaviti nove, bolj šolane ljudi, ki so opravljali delo in stvar prav za prav vodili. Vendar je stari Munk kot zaslužni soustanovitelj zadruge bil še vedno njen odbornik in je še vedno veljal za njenega glavnega zaupnika v Jamnici, čeprav se že dolgo ni vtikal v njeno upravo in mu je, da govorimo resnico, njeno poslovanje postajalo nekako tuje... »Kaj si rekel ...?« je še enkrat jeknil stari zadrugar Munk skoraj s prestrašenim glasom. Nekaj težkega mu je leglo na srce, ko je spoznal sinov namen, in pred očmi mu je mahoma postalo kalno. Ako bi bil moral komu z besedami razložiti, zakaj se je tako prestrašil sinovega namena, bi tega najbrž ne mogel storiti, toda naenkrat je bil poln sumov in dvomov o samem sebi. Medtem pa je začel govoriti že sin: »Poglejte, oče, stvari so take: les bi moral skoraj podariti, ako bi ga zdaj prodajal, in če bi hotel v lesu dobiti potrebni denar, bi moral res skoraj vse poplakniti. Bolje je počakati z njim, ker bo prej ali slej gotovo spet imel svojo vrednost. Par volov bi sicer zdaj res lahko pogrešal, toda mnogo gospodarneje bi bilo, imeti ga vsaj do spomladi, ko bo živina dražja. Krme imam dovolj. In če bi zdaj najel denar v posojilnici, bi spomladi izkupiček za vola že lahko nesel nazaj. Najbolje je biti dolžan v posojilnici. Tam ti nihče ne sedi na vratu. Plačaš svoje obresti in imaš mir ...« Stari Munk, ki je sam neštetokrat v svojem zadružnem delovanju govoril z istim jezikom, z istimi besedami, je zdaj z grozo poslušal sinove besede o prednostih zadruge kot upnika. Šele čez nekaj časa je s težavo spravil iz svojih ust: »Bunk, ne delaj tega, rajši ne ...« »Zakaj? Menda mi bodo dali posojilo, saj ste vendar odbornik ...?« Sin se je bil že zagrizel v to stvar, ker bi se bil tistih sitnih uši, ki so ga zdaj na več mestih grizle, rad iznebil in si breme preložil z ene rame na drugo, na kateri si je upal laže nositi. Razen tega je s tem upal priti še do kakega krajcarja, ker je bil trenutno res čisto suh. Ako bi vzel posojilo, bi bilo že vseeno, ako bi vzel en tisočak več ali manj iz blagajne. — Oče pa je s strahom mislil na to, da bi njegov sin zamotal Bunkovo kmetijo v tiste papirje, ki nosijo tako nedolžno ime: zadolžnica. Zdelo se mu je, da bo neka tuja krvoločna žival v tistem trenutku zasadila svoje kremplje v Bunkovo zemljo, kremplje, ki žrtev ne le držijo, ampak so obenem votli in sesajo iz nje tudi kri in sok ... Sin in oče sta si v tem trenutku bila tako tuja kakor dva človeka, ki sta se prvič v življenju srečala ... Zaupnik in odbornik posojilnice, stari Munk, se je tedaj vzravnal za mizo in z raskavim, a odločnim glasom dejal sinu: »Anza, jaz ti pravim: ne delaj tega. Posojilnica je že... toda rečem ti... posojilnica je le — vrag ...« Več mož ni mogel spraviti iz sebe, ker so ga že te kratke besede preveč izmučile in so mu pri tem od samega notranjega napora hotele skočiti oči iz jam. Mlada dva sta ga začudeno gledala in ga nista mogla razumeti. Oče je to opazil in tedaj se mu je zazdelo, da je mogoče le preveč povedal in da je morebiti s svojo jasno opazko zasejal v mlada dva škodljiv političen dvom. Zdelo se mu je, da mora stvar popraviti, in kakor hitro se je nekoliko umiril, je začel govoriti: »Saj ne rečem, posojilnica je že dobra, toda le v skrajnem primeru, ako ni več druge pomoči. Kmet se mora tudi posojilnice bati. Dolg je naposled le dolg ... Pri hiši, ki je zadolžena, so pri vsaki jedi za mizo nevidni jedači, ki jedo s trojnimi žlicami. Ne maram, da bi bila tudi Bunkova hiša kje zapisana. Ali jih že nimamo dovolj v Jamnici? Dvornik, Permsin, Gradišnik, Mlatej, Podpečnik, Kozjek, Mvačnik, Obad in kaj vem kdo še vse ... Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsa Jamnica zapečatena, kakor je bila že pred vojno. In v tako kratkem času, kaj ... Treba bo iskati drugega izhoda.« »Kako tedaj mislite?« sta vprašala mlada Bunka oba hkrati. »Kaj ko bi li mlademu Munku rekel ...?« »Tega pa nikdar ne!« je kratko in z vso odločnostjo odbil Bunk, da je očetu takoj zaprlo sapo. Bunku se je njegov svak zadnja leta nekoliko priskutil, dasi si tega sam ni znal prav razložiti. Najbrž je bilo tega krivo tudi to, ker je Munku gospodarstvo bolje šlo kakor pa njemu. S trpkostjo je začel misli na to, da je njegov bivši prijatelj Tonač s tem, da se je poročil z njegovo sestro Mojcko, prav za prav prišel do največjega deleža nekdanjega velikega imetja. In sam nase je postajal jezen pri spominu na to, da mu je tudi on zelo veliko pripomogel k tej sreči. »Ne, tega tudi jaz ne dovolim!« je zdaj z nenavadno odločnostjo ponovila mlada Bunkinja. Ko da bi zbiral moči, je oče šel globoko po sapo, nato pa pobaral s suhim glasom: »Koliko bi pa potrebovala ...?« Mlada Bunka sta se spogledala, toda čeprav je ta pogled trajal le kratek hip, so se njune oči popolnoma razumele. Naposled je oče vendar spregovoril tisto besedo, na katero sta oba že ves čas nestrpno čakala. Denar, ki ga potrebujeta, bosta dobila od očeta. Kako dobro bi pa bilo, ako bi se ob tej priložnosti dalo iz očeta iztisniti še nekaj več, kakor pa jima je potrebno za dolgove. Vsak stotak bi jima prav prišel, posebno zdaj. Čemu tudi očetu denar? Na oni svet ga nihče ne odnese s seboj, tukaj pa ga oče in mati ne potrebujeta. Ali ga naj spet mladi Munk pogoltne? Ali pa morda celo Ladej, ki ga je še manj potreben, saj je v državni službi ... Po kratkem razmišljanju je dejal Bunk z odločnim glasom: »Če bi imela dvajset tisočakov, bi se iznebila vseh krast ...« »Dvajset tisoč: ali sta znorela ...?« Stari Munk je planil pokonci in začel tako strahovito rohneti nad mladima, da so otroci spet zavekali. Toda oče se zdaj ni zmenil za otročje dretje in je rohnel dalje, očitajoč mladima zapravljivost, lahkomiselnost, lenobo in vse, kar mu je prišel na misel. Ko je čul besedo: dvajset tisoč, je pozabil na vse obzire in je moral dati duška svoji razburjenosti. Mlada Bunka sta sklonjenih glav sedela vsak na enem koncu mize in molče prenašala udarce, ki so deževali po njima, čeprav so bili malce krivični. Toda očetu zdaj ni kazalo ugovarjati, ampak pustiti ga, da se izzmerja, ker bi ga lahko še bolj razjezila in bi naposled denarja niti ne dal. Kakor bi odrezal, je stari Munk prenehal vpiti; povedal je, kar je imel na srcu. Toda hiša se je še vedno tresla od otročjega vekanja. Ko da bi prestregel neki skrivni, nevidni udarec, je stari Munk skrivil hrbet, nato pa rekel: »Dobro, govoril bom z materjo ...« Govoriti z materjo je pomenilo dati denar. Obraza mladih Bunkov sta se pokrila s hvaležnim, presrečnim bleskom. Tedaj se je pomirilo tudi vseh pet otrok, katerim na ljubo je stari oče zamašil prvo razpoko, ki je zazijala na Bunkovem gruntu. Toda stari Munk ni mogel slutiti, da je vrgel denar v žrelo, ki ni imelo dna... == PETO POGLAVJE == hsei93rmkkswipp1e70jo2rteue7grn 223999 223998 2026-05-12T14:32:23Z Urša Matotek 9825 /* PETO POGLAVJE */ 223999 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi. Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo. Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci. Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi. Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal. Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat. Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...« Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu. »Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. »Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.« Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: »Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.« »Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega. »No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...« »Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.« Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal: »Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...« Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril: »Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...« Permanu je ušel kratek nasmeh. »Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...« Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: »Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.« »Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...« Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. »To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?« »Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. »Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom: »Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?« Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: »Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?« Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati: »To bi šele videli. Mogoče bi pa...« »Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...« Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil. In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli. Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!« Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega: »Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.« Lukač se je nasmehnil: »Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...« »Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.« Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila. Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci: »Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!« Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti. »Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč. »Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši. »Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...« Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil: »Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...« Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili. Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila. Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci. Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil: »Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!« Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla: »Perman bo pač šel...« == OSMO POGLAVJE == Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov. Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo. Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši. »Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika. Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč: »Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.« Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo. »Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu. »Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla. Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena. Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč: »Poglej, to so Jankove hlače...!« Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila. Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas: »Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?« Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati. Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen: »Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...« Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa. »Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed. Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog. »Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.« Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust: »Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...« Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz. Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo: »Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.« S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila. »Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...« »Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje. »Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil. Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom: »Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?« Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil: »Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel. Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal: »Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?« Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka: »Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?« Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal: »Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...« Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet. Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor. Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico. »Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege. »Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo. »Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...« Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi. Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel: »O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.« Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate. Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre. Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem: »Koliko bo pa ta špas veljal...?« Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu. »Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri. Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci: »Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...« Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro. Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel: »Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...« Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati: »Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...« Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili. Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve. »Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik. Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole. Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji. Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij. Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto. Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli. In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže. Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi. »Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi. »Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva. Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere. Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci. Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti... Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril: »Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?« Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti. Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben. Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih. Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe. »Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak. »Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf. »Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak. Kupljen pa mu je takoj segel v besedo: »To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...« Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega. Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta. »Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...« Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan. »Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...« Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati. Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil: »Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): »Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...« »Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs. »Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...« Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...« Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo. Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...« »Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev. Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel. »He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil. Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...« Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej. »Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...« »Pri meni tudi,« je menil Černjak. Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...« Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ... Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev. »Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov. In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila. Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?« Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli: »Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!« »Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev. Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov. »Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo. »Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem. Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal: »Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...« »Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog. »Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.« »Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa. »Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom. »Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano. »To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk. »Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?« Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini. Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.« Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.« »Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji. Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila: »Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...« Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih. Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla. Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom: »Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?« Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu: »Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!« Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh. Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ... Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik. »Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož. == Drugi del == == PRVO POGLAVJE == Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase. Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj. Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov. In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste. Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini. Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic. Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini. Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici. Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino. Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo. Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev. In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril. Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev. Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe. Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede. Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste. Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh. Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan. »V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...« Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti. »Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...« Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank. »Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...« Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh. Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica. Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste. »Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...« Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse. Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste. Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj: »Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...« Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel. Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej. Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre: »Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...« »Tudi kot nosilec liste ne ...?« »Tudi kot nosilec liste ne ...!« Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov. »Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...« Nekateri pa so odbijali s hudovanjem: »Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?« Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica: Drugi pa so spet godrnjali: »Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.« Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil. Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal: »Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.« Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času. In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki. Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov. Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli. Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha. Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu: »Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.« Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh. Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč. In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta. Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber. Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini. »Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...« Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho. »Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti. Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah. Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ... Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ... Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ... Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame... Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . .. Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja. Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila... Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil. Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami. »Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!« Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej. »Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena. Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ... Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene: »Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...« Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas. Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene. Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto: »Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!« In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev. Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu: »Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...« Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje: »Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?« Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene. Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi. »Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?« Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . . Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal: »Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.« Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril: »Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...« V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta. »Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.« In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami. »Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk. »Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam. Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal: »Dva dni še počakajte, pa boste videli...« »Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo: »Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?« Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo. Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega. Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo: »Dva dni še počakajmo, pa boste videli...« Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom: »Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?« »Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek. »Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...« Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti: »Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!« Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel: »Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...« Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo. Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka: »Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?« »Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek. »Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk. »Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak. »Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja. »Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja. Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku: »Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.« Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo: »Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...« In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ... Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ... == DRUGO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal: »Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...« Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca: »Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?« Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati: »No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...« Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati... Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo. Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta. Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela. Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote. Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal. Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj. Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!« Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna. Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi. Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...« Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical: »Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?« Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical: »Po goli riti, po goli riti...« Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma: »Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...« V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici. Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža. Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika. Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...« In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi. Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem. Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja. Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega... Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje... Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom. Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...« Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna... Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ... Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel: »Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...« Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil... Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ... »Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu. Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu. Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ... Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka. == TRETJE POGLAVJE == Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave. Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi. Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora. Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek. Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!« »Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene. Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti. Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?« »Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev. Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge. »Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke. Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove. Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!« Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.« Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!« »Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi. Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili. Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu. Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?« Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo. »Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi. »Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem. »To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni. »To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo. »Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past. Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda. »Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh. »Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri. Nekateri lovilci so se že pričeli vračati. »Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske. »Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.« Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom. Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: »Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali. »Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...« Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ... »Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...« Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla. Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!« »Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali. Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki. Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede. Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo. Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti. Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo. Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi. Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače. Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...« Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!« S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk. »Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom. »Zame ni nikdar preveč ...« »To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom. Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...« Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela. »Drugače bi šel jaz s teboj domov ...« Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič. Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge. »Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo. »Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.« Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.« »Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...« Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je. »Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej. Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo. Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli... Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel. Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa. Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.« Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!« Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...« Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel. Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize. Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!« Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!« Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja. Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka. Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak. Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle. Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same. Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo. »Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital. »Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...« »Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?« Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...« »Vidiš, da je straža le dobra ...« Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom. Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice. Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša... Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot. Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?« »Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir. Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...« Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja. Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko. Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh... »Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!« == ČETRTO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila, ki si ga poslal. Za boljšo preglednost sem ga razdelil v logične odstavke, saj je original precej gost in vsebuje veliko dialogov. Jamnica (Prevorat) Bili so tisti časi, ko je že smrdelo po svetovni gospodarski krizi, čeprav takrat še najpametnejši meščanski gospodarstveniki niti pojma niso imeli, kaj se godi, kake posledice bodo kmalu nastale in kako bo sploh tej pošasti ime. Vse gospodarstvo je pričelo nekako gomazati in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše. Tako je bilo tudi v Jamnici. Ako sta se srečala dva Jamničana, kmeta ali prosta človeka, sta se pozdravila z besedami: »Kaj ...?« »Hudič ...!« Če so se kje srečali trije, štirje občani, ali pa če se je sešlo pol Jamnice, najsi bo na cesti, v krčmi, pred cerkvijo ali na sejmu, so se slišali še bolj čudni pogovori, ki so obstajali malone iz samih vprašanj, medtem ko odgovorov nanja skoraj ni bilo. »Munk, kaj pa ti praviš ...?« »Bunk, kaj pa ti sodiš ...?« »Rudaf, Mudaf, kaj pa vidva mislila ...?« »Pernjak, Černjak, Sečnjak, kaj pa se bo zgodilo, ako bo šlo tako dalje ...?« Postalo je kot začarano in kakor bi se obetal prihod sedmih suhih let. Resnici na ljubo je treba reči, da večina kmetov, kajžarjev in delavcev niti zadnjih sedem let ni mogla imenovati tolstih. Tista doba, ko je bilo nekako dovolj denarja, dovolj posla, je za večino ostala brez pravega blagoslova. Vse skupaj skoraj ni nič zaleglo. Niti koza ni ostala cela, niti vol se ni najedel. Letine so bile zelo nezanesljive, včasih je zima pobrala ozimino, potem je spet moča škodovala, ako že suše ni bilo. Nekaj časa so Jamnico držale pokonci lesne cene, čeprav so s prvotne povojne višine kmalu zdrknile. Lesa seveda niso imeli vsi, toda imeli so vsaj zaslužek. Zadnje čase pa je tudi lesna trgovina popolnoma zaspala in časi, ko so si lesni nakupovalci po hišah kar kljuke podajali, so bili zapisani preteklosti. Lukač in Apat sta skoraj popolnoma nehala trgovati in, če je kmet prišel k njima ponujat les, sta mu začela govoriti o vremenu. Celo Obertavc s svojo delniško družbo »Podjuno« je neverjetno skrčil svoj obrat. Trgovci so jemali le še kake posebne mere, a za to je bil potreben močan, dorasel les. Tak les pa so v Jamnici imeli le Munk, Dvornik, stari Pernjak in še nekaj drugih. Če je pa kdo le vzel kako malenkost, jo je moral kmet dati na pol zastonj. Kmetje so pričeli vedno glasneje tarnati, da lezejo noter. Kam lezejo, ni nihče glasno povedal, kakor da bi bila resnica, ki so jo slutili, pregrozna. In kmetije, ki so se v vojni in prva pogojna leta rešile dolgov, so se pričele, dasi ne vse, čisto po malem spet zadolževati. Najprej je obviselo nekaj pri trgovcu, potem pri obrtniku, nato pri delavcu; nekoliko je bilo tudi takih, ki so postali sorodniki ene ali druge izmed obeh dobrijanskih posojilnic. Tisti pa, ki niso imeli na kaj delati dolgov, so bili v še večji zadregi. Z vsakim letom je bilo v Jamnici več prostih ljudi. Čeprav so mnogi odhajali iz občine v mesta, v bližnji rudnik, nekateri tudi v tovarno v Dobrije, so bile bajte vendarle polne kakor še nikoli. Na Drajni so zrasle celo tri nove bajte. Eno je postavil Ardevov sin, Munkov brat, ki je dobil delo v tovarni in je od Permana odkupil travnik ob cesti. Perman je bil že tako pri koncu, da je pričel grunt razprodajati na drobno. Druga bajta, podobna pravemu čebelnjaku, pa je zrasla na majhni Kovsovi njivici, kjer jo je postavil stari, zdaj že upokojeni Kovs za svojo hčerko Čilo, ki je vzela fužinskega delavca Ropasa za moža. Tako je tudi bajta rodila bajto. Tretjo bajto pa je postavil Sečnjak, ki se je naposled začel pripravljati, da proda svoj grunt in se preseli k manjšemu ognjišču. Sam je postal že zelo skesen za delo, njegova žena pa še bolj in z deklami je bilo vedno slabše, kajti mož je zadnja leta že tako ostarel, da ga kaka taka, ki je le malo dala nase, že ni hotela več pogledati, ako ga pa je, je bilo to predrago. Sečnjakov grunt, ki je bil dosihmal brez bajte, je torej tudi rodil bajto ... Število jamniškega prebivalstva je z vsakim letom raslo. Rojstev je bilo neverjetno veliko, medtem ko so ljudje zelo slabo mrli. Zgodilo se je celo, da je na novega leta dan župnik Virej oznanil s prižnice: »... Preteklo leto je bilo v fari 45 rojstev, umrlo pa je 7 oseb ...« V zadnjih letih je umrlo tudi nekaj beračev in siromakov; ni bilo več ne Foltana ne starega Vohneta, ne Riharjevega Mihana ne Kardevke. Toda Ajta je še vedno živela in se niti postarala ni. Število občinskih revežev pa se zaradi tega ni zmanjšalo, ker je vedno kdo drug zasedel mesto umrlega predhodnika. Morala se je v fari vidno zboljšala in župnik Virej je vsako leto z zadoščenjem ugotavljal, da pada število nezakonskih otrok, število zakonskih pa stalno raste. O poreklu premnogih zakonskih otrok pa je župnik ob navadnih nedeljah med letom drugače govoril. Jamničani so postajali mračni in zaskrbljeni. Niti iz listov, ki so jih prebirali nedeljo za nedeljo, niti iz pridig, ki so jih hodili nedeljo za nedeljo poslušat v cerkev, niso mogli dobiti pojasnil za nastajajoče skrbi. In če je bil kak političen shod doma ali kje v bližini, so z drugimi soseskami vred napolnili prostor do zadnjega kotička, hoteč spoznati lek za zboljšanje življenja. Toda vse je ostajalo pri starem, oziroma vse je kazalo, da bo menda še slabše. Le gora, tisto jamniško znamenje, po katerem je bila Jamnica znana po vsej daljni okolici, je ostala taka, kakršna je bila, in je vedno z istim ponosnim mirom gledala na vas in na njene prebivalce pod seboj ... In naenkrat so se našli ljudje, ki so se začeli jeziti na svoj ponos, na to goro: »Prekleta gora, ta je tudi veliko kriva, da je pri nas tako! Ko bi ta vrag stal na severni strani Jamnice, bi bilo pri nas mnogo bolje. Mnogo več sonca, mnogo več toplote bi imeli, proti severnim vetrovom bi bili mnogo bolje zavarovani, tako nas pa še nicina stiska ...« Spet drugi so dvoumno mežikali z očmi in govorili: »Gospod in zima nič ne šenkata ...« In tako je prišlo do tega, da se je nekega zimskega dne stari Munk iznenada znašel v hiši pri svojem sinu Bunku. Iznenada zaradi tega, ker pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici, Munkove domačije. Poleti je še z drugimi vred delal na domačih poljih in tudi pri Bunku je pridno pomagal mlademu gospodarju, posebno prva leta po izročitvi posestva. Pozimi pa je postajal že zgrozljiv in je rajši ostajal v svoji bajti, kjer je za obe domačiji pridno izdeloval razno hišno orodje in posodje. Zunaj je bil lep zimski dan, da je celo tukaj pod goro, kamor je sonce sijalo le nekaj kratkih ur na dan, vse bleščalo. Polja je pokrivala debela snežna odeja, da se njiva ni razločila od travnika, in drevje okrog domačije je bilo polno snežnega nakita, s katerim se je sonce rahlo poigravalo. Bela daljava, ki se je videla od Bunka proti trem smerem, je bila tako prostrana in tako bleščeča, da je očem jemala vid. Pri Bunku je našel stari Munk celo družino v hiši. Gospodar je sedel za mizo in prebiral list, gospodinja je sedela pri oknu in šivala, z eno nogo pa zibala najmlajšega otroka, ki brez tega ni hotel zaspati, štirje drugi otroci pa so se valjali okrog velike, tople peči. Komaj dobrih sedem let sta mlada Bunka gospodarila, a pri hiši je že bilo pet zdravih, lepih otrok; bila pa je podoba, da je mlada gospodinja spet široka. Toda nekdanji Pernjakovi Lonci se to prečesto zibanje še skoraj ni poznalo; bila je še vedno lepa in sveža, njene velike, modre oči so bile še vedno spočite in koža njenega obraza še mladikasta in mehka. Pokazalo se je, da je bilo prej sloko dekle kakor ustvarjeno za materinstvo. Drugače pa ji pri hiši ni bilo hudo in to jo je držalo tako krepko pokonci. Dasiravno je bilo v sobi toplo, da so se znojila okna, stari Munk vendar ni odložil debelega resastega jopiča, ki je že sam grel za eno peč. Tako obleko iz debelega, surovo obdelanega volnenega sukna je v Jamnici nosil le še on. Njegov obraz je bil kakor vsak dan siv, smehljajoč se in prijazen. Iz njega ni nihče mogel razbrati, kako je razpoložen. Ker pa se oče niti na ponovno povabilo ni hotel usesti in je le z dolgimi koraki meril sobo, sta mlada dva takoj vedela, da je slabe volje. In res, nista se še utegnila dobro spogledati, je oče že prišel na dan s stvarjo, ki ga je prignala k njima. Naenkrat je bruhnilo iz njega: »Poa, tako pa ne bo šlo ...!« Oče je imel navado govoriti le do polovice o tem, kar je nameraval povedati. Le domači so vedno vedeli, kaj hoče s tem reči. In tako sta tudi mlada Bunka takoj vedela, da se očetov stavek prav za prav tako glasi: »Vidva, Bunka, poslušajta me: tako, kakor sta gospodarila dosihmal, ne smeta več gospodariti, ako nočeta, da bi vaju zlodej vzel ...« Preužitkarja Munka je veljalo mnogo truda in mnogo premagovanja, preden se je odločil za svoj današnji nastop. Svojega sina Bunka je imel zelo rad. V njem je videl nadaljevalca Munkovega moškega rodu in je želel, da bi se staro Munkovo pleme razvijalo odslej na Bunkovi zemlji, ker se je doma pri samem Munku moralo tako zgoditi, da je moški rod prevzela druga, tuja veja. Ker se mu je sin poročil s takšno ženo, kakršne si je le mogel želeti tudi on, je imel rad tudi snaho. Zakon je bil storjen iz ljubezni, razen tega je imela žena še denar. Pri tem zakonu je bilo narobe le to, da jo je stari Pernjak oddedoval ravno takrat, ko kmetije še niso imele vrednosti, kakršno so zadobile kmalu potem, in je zato njena dota bila prav za prav neznatna. Njen oče se je lahko zadovoljno režal, da je hčer tako poceni spravil od hiše. Rad je imel tudi ljube otročičke, ki so bili kakor stopnice in je bil vsak drugi podoben ali očetu ali pa materi. Vendar so ga stvari, ki so se godile pred njegovimi očmi, naposled prisilile, da je pri svojem nasledniku napravil odločilen korak. Tega je bilo krivo Bunkovo gospodarstvo, ki ni šlo, kakor si je želel. Kdo ve kako zadovoljen ni bil oče niti z gospodarstvom v domači, Munkovi hiši. Mladi gospodar preveč tičal v gozdu in je neprestano ril v tisto črno steno, ki je bila stari hišni ponos. Tudi je ob nedeljah le prerad ostajal po maši v Jamnici. Drugače pa je bil doma zelo priden, kar zdrt, tako da je bilo vsako delo ob pravem času opravljeno. Z malimi pomisleki si je naposled le moral priznati, da je zaradi Munkove hiše lahko miren. Precej drugače pa je bilo pri Bunkovih. Medtem ko se je po Munkovih gozdovih le nevarno svetlikalo, se je po Bunkovih kar svetilo. Vse pobočje nad domom je bilo popolnoma golo in sedanji rod na tem prostoru gotovo ne bo več sekal. Nekaj malega lesa je bilo le še ob robovih okrog polja in v globačah za potokom, toda tudi to je bilo že hudo razredčeno. Nesreča se je začela s tisto prvo, veliko prodajo gozda Obertavcu. Takrat se je zdelo, da je les dosegel neverjetno ceno, pa so ga veliko preveč prodali. Kmalu pa se je izkazalo, da bi za izkupljeno vsoto bilo potrebno prodati le desetino storjene poseke. Oče si je moral nerad priznati, da je te prve prodaje v veliki meri tudi sam kriv, a prav to je bilo tudi vzrok njegovemu molku in obotavljanju, da bi spregovoril s sinom resno besedo. Denar, ki bi moral postati podlaga novemu gospodarstvu, je splahnel brez vidne koristi. Vendar Bunkovo gospodarstvo tudi v drugih ozirih ni šlo, kakor bi bilo želeti. Vse je bilo nekako smolnato, pri hiši ni nič zaleglo, kakor bi bilo moralo, žita niso obrodila najbolje, če pa so obrodila, niso zalegla. Mladi Bunk gotovo ni spadal med pijance, čeprav se ga je sem in tja, največkrat sicer doma, tako nasekal, da je bil čisto trd. To je bila sinova slabost že od rane mladosti in stari nikakor ni mogel dognati vzroka za to. Tudi lenuh ni bil in je znal prijeti za delo kakor malokdo. Še manj se je moglo očitati mladi gospodinji. Navzlic temu, da je bila vsa živa otrok, je bila skoraj pri vsakem delu. Edino, kar ji je stari Munk mogel zameriti, je bila njena mehkoba in njena popustljivost nasproti možu. Pred kratkim pa je oče zvedel o stanju sinovega gospodarstva nekaj stvari, ki so mu pognale kri v glavo. Zvedel je namreč, da je sin zadolžen pri raznih trgovcih in da mu na primer Lukač menda že grozi, da bo moral svojo terjatev s silo dobiti od njega. Ko je to slišal, je takoj poiskal mlada Bunka. »Poa, tako pa ne bo šlo dalje ...!« Že drugič je poudaril svojo misel, ne da bi prenehal hoditi po sobi. Mlada dva sta še vedno nepremično sedela na prejšnjih mestih; sin ni nehal listati po časniku na mizi, snaha pa je vztrajno šivala dalje. Njunim obrazom se je poznalo, da prav za prav nista presenečena in da sta kaj takega že sama pričakovala. »Pravijo, da sta že dolžna ...« je nadaljeval oče, ki se je medtem usedel na rob postelje v kotu, kjer je spala dekla. V sobi je postalo tiho. »Pri Lukaču ...?« »Pri Apatu tudi ...?« »Pri Tripalu v Dobrijah tudi ...?« Oče je v kratkih odmorih naštel imena vseh tistih trgovcev, za katere je vedel, da je sin pri njih zadolžen. Po kratkem molku je dodal: »Ali še kje ...?« Mlada Bunka sta se bala očeta, vendar vsak po svoje. Snaha se ga je bala zato, ker je mislila, da bo tast začel po stari navadi kričati, sin pa zato, ker je menil, da ga bo oče morda iz jeze začel naganjati, naj mu izplača delež, ki je bil zapisan v gruntu. Hkrati pa je bilo obema skoraj prijetno, da je oče že danes prišel na dan s stvarmi, za katere bi bil prej ali slej zvedel. Sin se je zganil in rekel z raskavim, skoraj surovim glasom: »Kdo vam je pa vse to natvezel ...?« »Vsa Jamnica to ve!« »Kaj drugim mar, saj ne bo nihče plačeval zame.« Sinov glas, ki je bil še bolj surov kakor prej, je s tem očetu priznal, da je bil njegov sum popolnoma upravičen. Zdaj pa je ta skočil pokonci. »Kako pa je do tega prišlo? Jaz sem vama izročil grunt brez dolga in s polnimi gozdovi. Zdaj pa nimaš ne lesa ne denarja, namesto tega pa dolgove. Kako je do tega prišlo ...? Ti bom pa jaz povedal, kako se je to moglo zgoditi: to so posledice tistega tvojega posedanja po krčmah, tvojega bratenja s pijanci. Ložekar na primer lahko sedi cele tedne pri Lukaču in prepeva svoj: 'Tri dni pa oleja ni', ker je graščak. Če boš pa ti z njim popival, bo tvoje pesmi prej konec kakor njegove, ker si le kmet. Če bo šlo tako dalje, prideš na kant, moraš priti na kant ...« Ko je oče nehal kričati, so začeli vekati trije večji otroci pri peči in hiša se je tresla od zdravih in prestrašenih glasov mladih Bunkov. Vendar to odraslih ljudi ni motilo; stari se je izkričal in je nato mirno obsedel na postelji, mlada dva pa sta bila zadovoljna, dobro vedoč, da je najhujši vihar že minil. Ko so se otroci spet pomirili, je prvi spregovoril Bunk: »Oče, tako hudo pa še tudi ni, kakor vi govorite. Saj sami vidite, da je hlev poln živine, da je pri meni letos vsejane več ozimine kakor pri Munku in, če bo količkaj leto, nam kruha ne bo treba kupovati. Čisto brez lesa pa še tudi nisem, samo ko bi imel vsaj približno ceno. Dolgovi, sami drobni dolgovi me res ne skrbijo, dasi bi rajši bil brez njih. Tisti, ki se morda veselijo, da bo Bunk prišel na kant, se še prehitro, mnogo prehitro veselijo ...« »Tako je!« se je zdaj oglasila Bunkinja s samozavestnim glasom. Očetu je bila samozavest Bunkov všeč in postajal je že mehkejši. Sin pa je mislil, da bo prav, ako govori dalje. »Oče, sami boste razumeli, da so predvsem slabi časi krivi teh dolgov, slabi časi in pa razne nesreče. Že prodaja tistega lesa takrat. Potem mi je poginilo par konj ravno takrat, ko sem ves ta les zvozil Obertavcu. Nato pa letine. In potem otroci ... Otrok vendar ni mogoče živih proč zmetati ... Včasih se res zgodi, da se tudi v kaki gostilni malo zamudim, toda muha še ni slon. Največkrat sem pa le doma. Poglejte mladega Munka! Ta je več v gostilni kakor jaz, mu pa koj gre, kakor treba ...« Stari Munk je pretehtal vsako sinovo besedo. Najbolj ga je zadelo ono o otrocih. Otroci, da... ti so bili tudi njegov tihi ponos. On je imel le tri pri hiši, tukaj pa je v tako kratkem času že šesti na potu. To seveda stane, stane tudi denarja. Čisto na tihem si je sicer upal misliti, ali jih za tako hišo, kakor je Bunkova, že ni dovolj ... Ali to so božje postave, v katere naj se človek ne vtika. Ko bi le že odrasli, ti otroci, potem bi bil Bunk rešen težav, ker bi imel doma dovolj delavcev in bi lahko pogrešal delovno pomoč. Jeza ga je naglo minevala in ob pogledu na mlado, tako rodovitno mater ga je prešinilo toplo, nežno čustvo. »Ne rečem, nekaj sva si tudi sama kriva, toda še več so krive razmere,« je dejal sin in vzdihnil. »Tako je!« je ponovila za njim snaha in prav tako vzdihnila. Potem so hkrati vzdihnili oče, sin in snaha, kakor bi hoteli reči: »Kdo ve, kako je vse to prišlo ...?« Nato so se vsi trije zatopili v misli. In misli vseh treh so bile težke, utrudljive, brez pravega začetka in konca. In čim bolj so napenjali možgane, da bi odkrili tisto krivico, ki je povzročila to stanje, tem manj so si bili na jasnem, tem nezadovoljnejši so postajali. Pred očmi so jim plesale čudne podobe. Ena taka podoba je bila velika parna žaga blizu železniške postaje z mogočno, lepo vilo ob strani; vsega tega nedavno ni bilo ... Potem jim je plesala pred očmi, trdovratno kakor vešča, Lukačeva hiša v vasi, ki je pred kratkim zrasla za eno nadstropje ... V to podobo je spet silila velika hiša trgovca Tripale v Dobrijah, kjer je včasih stala navadna bajta ... In še druge take čudne podobe so se jim vtisnile v oči, podobe, ki s stvarjo prav za prav niso imele nobenega opravka. Skušali so s svojimi mislimi prodreti za te podobe, da bi tam našli neko razodetje, ki bi jih pomirilo in spravilo v sklad vse to, kar je hipoma začelo stati na glavi, toda njihov trud je bil brezuspešen. In mlada Bunka sta bila kar zadovoljna, ko je stari Munk rekel s premišljenim glasom: »Da — ker so časi tako slabi, bosta morala odsihmal pač malo previdneje gospodariti. S takimi časi se ni šaliti. Le eno vama rečem: bojta se trgovcev, bojta se biričev, bojta se dolgov ...« Da bi si olajšali srca, so začeli govoriti o drugih, vsakdanjih stvareh in za kratek čas jim je to res pomagalo. Bunkinja je medtem prinesla na mizo malico, Bunk pa je odšel v klet po pijačo. Ko so se že nekaj časa krepčali, je oče zdajci rekel: »In meni še tudi nista nič dala ...« Njegov glas sicer ni bil očitajoč, vendar je mlada dva očetova izjava močno zadela. Bilo je prvič, odkar sta bila gospodarja, da je prišel oče s to stvarjo na dan. V gruntu je imel zapisanih petdeset tisoč, od katerih res še ni dobil niti krajcarja. Stari Munk jima ni hotel delati še večjih težav, kakor sta jih že imela, vendar se mu je le zdelo potrebno, da ju spomni tudi na to in ju še bolj zresni. Njegov delež je bil tako in tako zapisan na prvem mestu. Sicer pa ni nameraval jemati tega denarja iz grunta, saj ga ni potreboval. Na tihem se je bil že odločil, da bo del tega denarja zapustil vnukom, ki ga bodo za to ohranili v lepšem spominu. Mogoče bi nekaj malega namenil tudi še sinu Ladeju, da bi ga tako spet sprijaznil z domačimi ljudmi. Bunk je o očetovem deležu že davno imel narejen načrt in je čakal samo na priložnost, da bi mu kaj namignil, naj odstopi svoj delež gruntu, torej njemu. Oče denarja res ni potreboval. Sedaj pa, ko je oče sam načel to vprašanje, se mu vendar ni zdelo pametno, da bi, ko je oče zaradi njegovega slabega gospodarstva slabe volje, prihajal na dan s svojim predlogom. Zato je kratko in malo odgovoril: »Seveda — a za zdaj tako ne potrebujete ...« Oče ni silil dalje s to stvarjo, marveč se je že vrnil k prejšnjemu predmetu, rekoč: »No, kako pa zdaj mislita ...?« »Jaz imam neko misel,« je dejal sin po kratkem obotavljanju, dobro vedoč, da bi oče rad vedel, kako mislita poravnati dolgove. »Kakšno pa ...?« Bunk se je odhrkal, potem pa dejal: »Vzel bi toliko denarja iz posojilnice, da bi lahko zacelil te kraste ...« »Kaj si rekel ...?« je jeknil stari Munk z nenavadnim, slabotnim glasom, ko da ne bi razumel, o čem sin govori. Stari Munk je bil tudi star, po vsej okolici znan zadrugar. Pred več ko tridesetimi leti je pomagal v Dobrijah ustanavljati slovensko kreditno zadrugo, ki je potem dolgo časa reševala kmete iz rok vaških in trških oderuhov s tem, da jim je dajala dolgoročna posojila za nizke obresti. Ker so bili ti oderuhi večinoma nemški meščani in trgovci ali pa njihovi politični pristaši, četudi so bili Slovenci, je ta zadruga, kakor tudi toliko drugih, obenem branila slovensko zemljiško posest pred tujim kapitalom, slovensko ljudstvo pa pred raznarodovanjem. Zadruga se je lepo razvijala in je kmalu postala daleč naokrog najmočnejši zavod, ki je že dolgo pred vojno imel v trgu lepo hišo. Med vojno se je zadeva s posojilnico sicer nekoliko zamotala. Tega so bili predvsem krivi številni mali vlagatelji, ki so ob inflaciji in zaradi povojnega tributa izgubili večino svojih prihrankov, pa vsega tega niso videli, temveč so dolžili le zavod, v katerega so denar naložili, ki pa jim je potem vračal le smešne drobce vrednosti, katere so mu bili zaupali. Vendar se je to kmalu pozabilo, oziroma tisti, ki starih izkušenj niso mogli pozabiti, po vojni tako niso imeli več denarja, tisti pa, ki so ga imeli, so bili večinoma novi ljudje. In tako se je zadruga po vojni spet naglo postavila na noge in postajala vedno vplivnejši denarni zavod. Stari zadrugarji novemu, naraščajočemu delu niso bili več kos in zavod je moral nastaviti nove, bolj šolane ljudi, ki so opravljali delo in stvar prav za prav vodili. Vendar je stari Munk kot zaslužni soustanovitelj zadruge bil še vedno njen odbornik in je še vedno veljal za njenega glavnega zaupnika v Jamnici, čeprav se že dolgo ni vtikal v njeno upravo in mu je, da govorimo resnico, njeno poslovanje postajalo nekako tuje... »Kaj si rekel ...?« je še enkrat jeknil stari zadrugar Munk skoraj s prestrašenim glasom. Nekaj težkega mu je leglo na srce, ko je spoznal sinov namen, in pred očmi mu je mahoma postalo kalno. Ako bi bil moral komu z besedami razložiti, zakaj se je tako prestrašil sinovega namena, bi tega najbrž ne mogel storiti, toda naenkrat je bil poln sumov in dvomov o samem sebi. Medtem pa je začel govoriti že sin: »Poglejte, oče, stvari so take: les bi moral skoraj podariti, ako bi ga zdaj prodajal, in če bi hotel v lesu dobiti potrebni denar, bi moral res skoraj vse poplakniti. Bolje je počakati z njim, ker bo prej ali slej gotovo spet imel svojo vrednost. Par volov bi sicer zdaj res lahko pogrešal, toda mnogo gospodarneje bi bilo, imeti ga vsaj do spomladi, ko bo živina dražja. Krme imam dovolj. In če bi zdaj najel denar v posojilnici, bi spomladi izkupiček za vola že lahko nesel nazaj. Najbolje je biti dolžan v posojilnici. Tam ti nihče ne sedi na vratu. Plačaš svoje obresti in imaš mir ...« Stari Munk, ki je sam neštetokrat v svojem zadružnem delovanju govoril z istim jezikom, z istimi besedami, je zdaj z grozo poslušal sinove besede o prednostih zadruge kot upnika. Šele čez nekaj časa je s težavo spravil iz svojih ust: »Bunk, ne delaj tega, rajši ne ...« »Zakaj? Menda mi bodo dali posojilo, saj ste vendar odbornik ...?« Sin se je bil že zagrizel v to stvar, ker bi se bil tistih sitnih uši, ki so ga zdaj na več mestih grizle, rad iznebil in si breme preložil z ene rame na drugo, na kateri si je upal laže nositi. Razen tega je s tem upal priti še do kakega krajcarja, ker je bil trenutno res čisto suh. Ako bi vzel posojilo, bi bilo že vseeno, ako bi vzel en tisočak več ali manj iz blagajne. — Oče pa je s strahom mislil na to, da bi njegov sin zamotal Bunkovo kmetijo v tiste papirje, ki nosijo tako nedolžno ime: zadolžnica. Zdelo se mu je, da bo neka tuja krvoločna žival v tistem trenutku zasadila svoje kremplje v Bunkovo zemljo, kremplje, ki žrtev ne le držijo, ampak so obenem votli in sesajo iz nje tudi kri in sok ... Sin in oče sta si v tem trenutku bila tako tuja kakor dva človeka, ki sta se prvič v življenju srečala ... Zaupnik in odbornik posojilnice, stari Munk, se je tedaj vzravnal za mizo in z raskavim, a odločnim glasom dejal sinu: »Anza, jaz ti pravim: ne delaj tega. Posojilnica je že... toda rečem ti... posojilnica je le — vrag ...« Več mož ni mogel spraviti iz sebe, ker so ga že te kratke besede preveč izmučile in so mu pri tem od samega notranjega napora hotele skočiti oči iz jam. Mlada dva sta ga začudeno gledala in ga nista mogla razumeti. Oče je to opazil in tedaj se mu je zazdelo, da je mogoče le preveč povedal in da je morebiti s svojo jasno opazko zasejal v mlada dva škodljiv političen dvom. Zdelo se mu je, da mora stvar popraviti, in kakor hitro se je nekoliko umiril, je začel govoriti: »Saj ne rečem, posojilnica je že dobra, toda le v skrajnem primeru, ako ni več druge pomoči. Kmet se mora tudi posojilnice bati. Dolg je naposled le dolg ... Pri hiši, ki je zadolžena, so pri vsaki jedi za mizo nevidni jedači, ki jedo s trojnimi žlicami. Ne maram, da bi bila tudi Bunkova hiša kje zapisana. Ali jih že nimamo dovolj v Jamnici? Dvornik, Permsin, Gradišnik, Mlatej, Podpečnik, Kozjek, Mvačnik, Obad in kaj vem kdo še vse ... Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsa Jamnica zapečatena, kakor je bila že pred vojno. In v tako kratkem času, kaj ... Treba bo iskati drugega izhoda.« »Kako tedaj mislite?« sta vprašala mlada Bunka oba hkrati. »Kaj ko bi li mlademu Munku rekel ...?« »Tega pa nikdar ne!« je kratko in z vso odločnostjo odbil Bunk, da je očetu takoj zaprlo sapo. Bunku se je njegov svak zadnja leta nekoliko priskutil, dasi si tega sam ni znal prav razložiti. Najbrž je bilo tega krivo tudi to, ker je Munku gospodarstvo bolje šlo kakor pa njemu. S trpkostjo je začel misli na to, da je njegov bivši prijatelj Tonač s tem, da se je poročil z njegovo sestro Mojcko, prav za prav prišel do največjega deleža nekdanjega velikega imetja. In sam nase je postajal jezen pri spominu na to, da mu je tudi on zelo veliko pripomogel k tej sreči. »Ne, tega tudi jaz ne dovolim!« je zdaj z nenavadno odločnostjo ponovila mlada Bunkinja. Ko da bi zbiral moči, je oče šel globoko po sapo, nato pa pobaral s suhim glasom: »Koliko bi pa potrebovala ...?« Mlada Bunka sta se spogledala, toda čeprav je ta pogled trajal le kratek hip, so se njune oči popolnoma razumele. Naposled je oče vendar spregovoril tisto besedo, na katero sta oba že ves čas nestrpno čakala. Denar, ki ga potrebujeta, bosta dobila od očeta. Kako dobro bi pa bilo, ako bi se ob tej priložnosti dalo iz očeta iztisniti še nekaj več, kakor pa jima je potrebno za dolgove. Vsak stotak bi jima prav prišel, posebno zdaj. Čemu tudi očetu denar? Na oni svet ga nihče ne odnese s seboj, tukaj pa ga oče in mati ne potrebujeta. Ali ga naj spet mladi Munk pogoltne? Ali pa morda celo Ladej, ki ga je še manj potreben, saj je v državni službi ... Po kratkem razmišljanju je dejal Bunk z odločnim glasom: »Če bi imela dvajset tisočakov, bi se iznebila vseh krast ...« »Dvajset tisoč: ali sta znorela ...?« Stari Munk je planil pokonci in začel tako strahovito rohneti nad mladima, da so otroci spet zavekali. Toda oče se zdaj ni zmenil za otročje dretje in je rohnel dalje, očitajoč mladima zapravljivost, lahkomiselnost, lenobo in vse, kar mu je prišel na misel. Ko je čul besedo: dvajset tisoč, je pozabil na vse obzire in je moral dati duška svoji razburjenosti. Mlada Bunka sta sklonjenih glav sedela vsak na enem koncu mize in molče prenašala udarce, ki so deževali po njima, čeprav so bili malce krivični. Toda očetu zdaj ni kazalo ugovarjati, ampak pustiti ga, da se izzmerja, ker bi ga lahko še bolj razjezila in bi naposled denarja niti ne dal. Kakor bi odrezal, je stari Munk prenehal vpiti; povedal je, kar je imel na srcu. Toda hiša se je še vedno tresla od otročjega vekanja. Ko da bi prestregel neki skrivni, nevidni udarec, je stari Munk skrivil hrbet, nato pa rekel: »Dobro, govoril bom z materjo ...« Govoriti z materjo je pomenilo dati denar. Obraza mladih Bunkov sta se pokrila s hvaležnim, presrečnim bleskom. Tedaj se je pomirilo tudi vseh pet otrok, katerim na ljubo je stari oče zamašil prvo razpoko, ki je zazijala na Bunkovem gruntu. Toda stari Munk ni mogel slutiti, da je vrgel denar v žrelo, ki ni imelo dna... == PETO POGLAVJE == Tukaj je urejeno besedilo odlomka iz Prežihove Jamnice. Besedilo sem razdelil v pregledne odstavke, popravil očitne tipkarske napake iz strojnega zajema (OCR) in poskrbel za pravilno ločenje dialogov, da je zgodba lažje berljiva. Jamnica (Pernjakovi in Černjakovi) Nekega dne je mati Pernjica dala poklicati k sebi beračico Ajto. Pošta je dosegla Ajto v nedeljo, toda čeprav je tisti nedeljski popoldan bil nenavadno lep, vigreden in mil ter je imela pisan čas, je Ajta ta obisk vendarle odložila za prihodnji dan. Tako ji je ukazovalo njeno staro, dobro preizkušeno načelo, da je mnogo bolje pustiti kruhodajalke malo čakati, da postanejo nestrpnejše in s tem tudi mehkejše. Posebno kadar je šlo za delo, kakršnega je slutila pri Pernjaku. Razen tega pa je bila nedelja neugoden dan; kakor povsod, je bilo takrat tudi pri Pernjaku vedno dovolj nedeljskih postopačev, ki so radi nastavljali ušesa. Zato se je napotila k Pernjaku na Drajno šele v torek popoldne; napravila pa je to tako, kakor da bi jo pot povsem po naključju zanesla mimo. Računala je popolnoma pravilno, kajti našla je gospodinjo čisto zrušeno in samo v kuhinji. Domači so bili vsi na polju, kjer se je že pričela setev jarih žit. Pernjakove njive, malo brežne sicer, a lepe, sončne in prostrane, so na Drajni skoraj najprej kopnele. Ko je zemlja na Hojah bila še zmrzla ali pa s snegom pokrita, so Pernjaki hodili že goloroki za merjascem (oralom z dvojnim lemežem) po njivah. Mati Pernjica, žena med petdesetimi in šestdesetimi leti, je bila prava podoba drajnskih gospodinj: suhljata, ožgana od sonca in z udi, ki so pričali, da je njen delež na tem svetu neprestano trdo delo od zore do mraka. Drajnske gospodinje so bile živo nasprotje gospodinj iz Hoj, kjer so bile kmetice močne in rejene; na Hojah je bilo življenje lažje, na Drajni pa je bilo treba za manjši pridelek naporneje delati. Pernjici se je poznalo, da jo tarejo hude notranje skrbi. To, kar jo je glodalo, je bilo odkritje sinove (Tevžuhove) nesreče s tisto Černjakovo terbo. Kot mati je trpela zaradi sramote, ki se je zrušila nad pošteno hišo. Černjak je kot varuh terbinega otroka zahteval plačevanje alimentov, hiši, ki sta si bili nekoč dobri, pa sta postali sovražnici. Pernjica je skrivaj plačala že nekaj maš v dober namen, da bi se Bog usmilil nesrečnega otroka in ga poklical k sebi, a otrok se je razvijal krepko in naglo. Zato se je zatekla k novi misli in poklicala Ajto. Pri odhodu je Ajta na pragu zatrjevala: »Mati Pernjica, le pomirite se, Višarska devica Marija bo vse tako uredila, da bo prav. Ona je pri Bogu velika priprošnjica. In jaz jo bom še posebej prosila zate. Tri dni prej ne bom niti grižljaja vzela v usta, da bom ja uslišana. In bosa bom šla na goro, da bo več zaleglo...« Ko je Ajta odšla, je Pernjica vzdihnila: »Moj Bog, menda mi vendar vse to ne bo všteto v greh na mojo zadnjo uro? Saj ne želim nič drugega kakor srečo svojih otrok in pa ljubi hišni mir. Za onega bi bilo pa tudi bolje, saj ga na tem svetu tako nič dobrega ne čaka...« Spet je namreč obdarovala Ajto in jo poslala na božjo pot, da bi smrt rešila nesrečnega otroka življenja, hišo pa hude nesreče. Ajta je izginila za nekaj tednov, medtem pa sta krčmar Černjak in njegova žena ugotovila, da zadeva le ni tako slaba – otrok je dobil očeta, ki ni revež, to pa je obetalo dohodke. Černjak je najprej skušal zlepa pri Tevžuhu: »No, Pernjak, kdaj boš pa prišel Lukeja gledat? Bil bi že čas, da bi s tvojim starim storila svojo dolžnost. Ali misliš, da bomo drugi redili tvoje pankrte?« Tevžuh mu je surovo odgovoril: »Mi pa vzemite kaj, če mi imate.« Enako ga je zavrnil stari Pernjak. Černjak je nato zadevo predal sodišču in hotel alimentacijo iztožiti. Ko se je Ajta vrnila z Višarij, je Pernjici potrta dejala: »Ah mati, vse tako kaže, ko da bi tobart ne bilo kaj...« Namesto molitev ji je dala nov nasvet: »Mati, veste kaj? Vzemite vi tistega otroka k hiši, pa bo stvar opravljena, kakor se za tako hišo spodobi.« Pernjaki so o tem premislili: če vzamejo otroka k hiši, ne bo treba plačevati alimentov, otrok pa bo čez nekaj let brezplačen delavec – hlapec, ki mu ne bo treba dajati plače ali dote. Začela se je pravda za otroka. Černjak ga ni hotel dati, češ da je mati sicer slaboumna, a ima močan materinski čut. V hlevu, kjer sta prej spala, ji je Černjak celo uredil sobo, da bi pred komisijo pokazal boljšo oskrbo. Po dolgih letih pravdanja je oblast odločila: otrok pripada očetu Tevžuhu Pernjaku. Černjak je besnel: »Dobro, vi ste odločili! Toda jaz bi rad poznal tistega, ki bi si tej materi upal otroka iztrgati iz rok!« Sirota (mati) je postala divja, za posteljo je skrila sekiro in grozila vsakomur, ki se je približal. Ko je prišla sodna komisija z orožniki, se je zaklenila v podstrešno sobo in s sekiro udarila skozi vrata. Komisija se je prestrašila in umaknila. Nekega jesenskega večera pa se je sirota vrnila s polja in opazila, da otroka, ki so ga klicali Vuhej, ni nikjer. Preiskali so vse kote, a otroka ni bilo – Pernjakovi so podkupili Moškopleta, da ga je ugrabil. Mati je podivjala. Njen krik »Vu-u-h-e-j!« je odmeval v noč. Stekla je proti Pernjakovi domačiji, čeprav poti sploh ni poznala. Vsa blatna in mokra je privihrala na Pernjakovo dvorišče in začela razbijati po vratih. V hiši sta bila le stara dva. Otrok, ki so ga skrili v kamro, se je zbudil in ob materinem glasu začel obupno jokati. Mati je zunaj vpila »Vu-hej!«, otrok znotraj pa »Mati!«. Stari Pernjak je preklinjal, mati Pernjica pa ga je rotila, naj ne hodi ven, češ da je sirota morda obsedena od vraga. Ugasnila sta luč in čakala. Tevžuh in njegov brat Jozan sta bila v kašči. Tevžuh je Jozanu ukazal: »Spusti Tirasa z verige...« Pes Tiras, velik domači pes, je bil izpuščen, a namesto da bi napadel siroto, se je le prihulil k zidu in izginil v temi. Sirota je razbijala po oknih in vratih, dokler ni omagala. Sesedla se je na kamniti prag in začela jokati. Začel je pršeti mrzel dež. Ko je vse utihnilo, se ji je približal pes Tiras, ji povohal noge in se z mrzlim gobcem dotaknil njenega lica, nato pa neslišno odšel. Ta dotik jo je spet oživil; skopala se je na noge, še zadnjič nepremično strmela v zaprta vrata tihe hiše, nato pa trepetaje prisluškovala, ali bi slišala dihanje svojega Vuheja. Ali hiša je bila tiha in mrtva. Tukaj je urejeno in dobesedno prepisano besedilo iz tvojega vira (Jamnica, Prežihov Voranc). Popravil sem tiskarske napake, nastale pri optični zaznavi (OCR), uredi odstavke za boljšo preglednost in ohranil arhaičen slog originala. Jamnica: Usoda Černjakove sirote in žetev pri Bunku Njen prvotni divji bes, ki jo je kot nevihto gnal od Černjaka do Pernjaka, je v njej izgorel v onemoglem, skoraj uro trajajočem divjanju. Kakor njeno telo, tako so bili zdaj tudi njeni čuti razbiti, izmučeni. Toda njeno upanje, da dobi otroka nazaj, še ni umrlo. Nekje v njeni motni glavi se je utrnilo slabotno spoznanje, da ji bodo otroka morda vrnili, ako bo zanj prosila, ker ga ji ljudje niso hoteli vrniti, ko ga je zahtevala. Že od svojega rojstva se je naučila spoznavati ljudi kot suroveže in neusmiljeneže in jih je kot take mrzila. Sedaj pa ji je ta rahla, motna zavest dala novih moči; sklenjenih rok je z otožnim in prosečim glasom zavekala proti vratom: »Vu-he-e-j ...« Potem še enkrat in še enkrat, vedno otožneje in vedno z usmiljenja polnejšim glasom. Potem je dolgo prisluškovala, upajoč, da bo začula glasove in bližajoče se korake ljudi, ki se je bodo usmilili. Iz notranjosti hiše je prihajal cvileči jok otroka, ki je spet slišal svojo klicajočo mater, nato je zagodrnjal tuj, karajoč glas, a korakov, ki bi prihajali odpirat vrata, ni bilo. Misleč, da je njena prošnja še nezadostna, še pretiha, je zagnala še hujši krik. Spustila se je pred vrati na gola kolena in krčevito sklenjenih rok prosila s tako presunljivim glasom, da bi se je moral usmiliti kamen, na katerem je klečala. Nerazumljivi glasovi, ki so ji vreli iz ust, so prosili: »Pernjak, daj mi mojega otroka nazaj, vrni mi mojega otroka, mojo kri... Jaz brez njega ne morem živeti. Jaz sem njegova mati in mati mora imeti otroka pri sebi. Moje srce bo postalo kamen, ako mi ne vrneš Vuheja. Lepo te prosim, Pernjak, Pernjak... Usmili se me, ker nimam nič drugega na svetu kakor tega otroka...« Njeno vzdihovanje se je brez odmeva izgubljalo v gluho noč in hiša je ostala mrtva, neizprosna kakor temna skala. Odgovarjalo ji je le slabotno čivkanje iz kamre, kot bi otroka tlačila mora. Dolgo je klečala slaboumna mati na hišnem pragu in ponavljala svojo prošnjo v hišo, kjer je v kotu za mizo sredi suhega in zelenega cvetja visel križani bog, toda njeno vzdihovanje je ostalo neuslišano. Iz njenih bolečih oči so lile solze, kakor je lilo od kapi za njenim hrbtom. Grenka bolečina je pokrila njen obraz. Sčasoma je njen glas postajal vse tišji in sunki njenih prsi vse redkejši in slabotnejši. Spet je bila na koncu svojih moči. Njena motna zavest je zahajala v popolno, črno nejasnost uničenega bitja, ki ni videlo nikamor več. Sirota je čutila, da se ji bliža konec, kajti izčrpala je svoje zadnje upanje. Na to, da bo jutri tudi še dan in da se bo še lahko borila za svojega otroka, na to, da se bodo zbrali ljudje okrog nje, ki ji bodo bodisi iz usmiljenja ali iz sebičnosti pomagali v tem boju, sirota ni mogla misliti. Tedaj pa, ko so prestrašeni Pernjaki že upali, da bo končno nastopil mir, se je zunaj na dvorišču zaslišal tako strahovit, srce in mozeg trgajoči krik, da jim je zastala kri po žilah. To pa je bil tudi zadnji krik te noči, nakar je nastopila mrtvaška tihota... Prihodnje jutro je dninar Tehant že navsezgodaj šel k Ložekarju na dnino. Ko je šel mimo Apata, je ta že stal pred hišo in ogledoval vreme. Imel je nekaj lesa v drajnskih globačah, ki ga pa zaradi moče ni bilo mogoče potegniti k vozni cesti. Želel si je čimprej lepega vremena. »Dobro jutro, Apat, še bo deževalo,« ga je pozdravil Tehant. »Tam doli v Rudafovem jezu leži neka baba...« Šli so gledat in našli so Černjakovo siroto... == ŠESTO POGLAVJE == Žito je pričelo zoreti tudi v Jamnici. Na Drajni in v Sončnem kraju so nekateri kmetje že postavljali prve kope, kamor so zlagali ozimni ječmen, ki je prvi začel dozorevati. Vreme je bilo zadnji čas za žito zelo ugodno, bilo je dovolj moče in sonca, da se je lahko delal klas. Še osem tako lepih, toplih dni, pa bo v Jamnici in vse naokoli žetev v polnem razmahu. Povsod, kamor je bil iz Jamnice odprt pogled, na sever, na vzhod in na zahod, je začela prevladovati rumena žitna barva, zelena pa je z vsakim dnem plahnela, kakor da bi jo pilo sonce. V nedeljo popoldne sta Bunka odšla na polje. Z njima je bilo vseh pet otrok. Najmlajšega je nosila na rokah Bunkinja, tistega, ki je prišel pred njim na svet, je nosil na rokah Bunk. Drugi trije pa so se kotalili za njima po travi. Spredaj je korakal mož s počasnim, zamišljenim korakom, takoj za njim pa je stopala mlada žena s težkimi, trudnimi koraki, kajti čas njenega šestega poroda je bil pred durmi. Otrok, ki ga je nosila na rokah, ni mogel prenesti žgoče sončne svetlobe ter je mižeč in negibno ležal v materinem naročju. Z obrazov obeh Bunkov se je brala nekaka mračna, zaskrbljena zadovoljnost. Kmetu je bilo letos prijetno korakati med žitom, kajti že leta in leta ni tako dobro kazalo. Žita so bila dobro odraščena, ravno prav gosta in močno razvita, latovje je že takoj po odcvetu začelo kimati. Bunk je pogosto segal z roko po latovju, ga stiskal v šop in zamaknjeno gledal napeto klasovje. Potem je zamišljeno prikimal svojim čustvom in šel dalje, a komaj je prestopil nekaj korakov, je že spet zamahnil v žito in ulovil nekaj klasov, ki jih je potem božal s svojimi debelimi prsti in z očmi. Bil je tako zavzet, da ni mogel spregovoriti nobene besede in si je le kdaj pa kdaj molče prikimaval. Zdelo se mu je, ko da bi njegove dlani, ki so se pred meseci odpirale in metale seme po razorani zemlji, zdaj v kratkem dotiku občutile vso žitno rast – od njegove kalitve pa do njegove zoritve. Prešinjala ga je čudna, opojna strast pridelovalca kruha, kadar gleda uspeh svojega truda. Žena ni šlatala latovja z rokami, ampak ga je božala samo z očmi, polnimi mirne vdanosti. Njeno ohlapno telo se je komaj pomikalo med njivami. Od vseh strani se je k njej sklanjal bogati plod zemlje, polne neskončne rodovitnosti. Njena široka, vdana prikazen se je zraščala z oplojenimi njivami v eno samo široko podobo materinstva in rodovitnosti. Prehodila sta prve žare, ki so delile gornje polje na dva dela. Na desni strani je rasla pšenica, na levi strani jara rž. Ena rast je bila lepša od druge. Potem sta šla na spodnje polje, kjer sta se izgubila med novimi žitnimi njivami. Spet pšenica, potem ječmen, nato oves. Najprej so se iznad njiv dvignile moževe oči proti nebu, kamor so za hip uprle nedoločen pogled, potem pa so premerile vse širno obzorje. Pritajena skrb je trepetala v njih. Za moževimi očmi so storile isto pot tudi ženine. Nato sta se mož in žena obrnila drug k drugemu in njune oči so se popolnoma razumele. »Poa, letos pa bo...« je dejal Bunk. »Poa, letos pa bo... Le hude ure nas Bog varuj!« je dejala Lona. Njune misli so se dolgo mudile pri kruhu, ki je od vseh strani strmel vanju. Tedaj sta se približala njivi, kjer je rasla ozimna rž. Tja sta bila pravzaprav tudi namenjena, da se prepričata, če žito morebiti le že ni godno za žetev. Rž je bila posejana na zadnji njivi ob Munkovi meji in je postajala z vsakim dnem svetlejša. Od tam se je videlo, da je že zrela, toda ko sta Bunka prišla do nje, sta sprevidela, da je barva žita od daleč bila nekoliko goljufiva. Od blizu se je rumenkasta svetloba njive spremenila v rahlo zelenkasto. Obširna njiva je bila pokrita z visoko, bahato rastjo, ki od težkega klasja, iz katerega je zrno kar režalo, ni mogla stati pokonci, ampak se je utrujeno nagibala ob stran. Bunk je zgrabil pest klasja, od katerega se je pokadil rahel prah, in ga strokovnjaško opazoval. Ko da bi prvi preizkušnji še ne mogel verjeti, je zgrabil še enkrat, a tokrat globlje v njivo, in dvignil nov šop klasja pred oči. »Hm, ni je še prehudo, jaz bi jo še pustil kak dan,« je rekel nato. Sedaj je tudi Bunkinja oprostila svojo desnico in segla po latovju. Klasje, ki ga je držala v roki, se skoraj ni razlikovalo od barve njene dlani. Naglo je izmulila nekaj zrn, jih pozorno pogledala, nato pa jih dala v usta ter jih pregriznila. »Ne, zrela je,« je menila potem počasi in važno. »Rž zori še v kopah.« »Torej misliš, da bi se je že lotili?« »Kar jutri se je lotimo. Zdaj jaz še lahko kuham, potem pa ne vemo, kaj utegne priti...« V mislih je imela dan, ki ga je že v vseh občutkih pričakovala. »Da, na to se je tudi treba ozirati,« je odgovoril Bunk z zmedenim glasom, medtem ko je bil glas žene čist in jasen. Čez nekaj časa je pristavil: »Koliko je pa sodiš?« »Pet in dvajset birnov je je lahko,« je odgovorila žena. Možev obraz je pokril zadovoljen nasmeh; tudi on je cenil toliko pridelka. Nekajkrat je globoko vzdihnil, potem pa dejal s slovesnim glasom: »Kruha nam, hvala Bogu, ne bo treba kupovati...« Še tisto popoldne je Bunk letal za žanjicami. Drugi dan je želo na Bunkovi njivi šest žanjic. Bunk jih je hotel dobiti še več, toda štiri, ki so bile naprošene, niso prišle, ker so isti dan želi še pri nekaterih drugih kmetih. Prišle so Dovganočka, Mudafova hči, Gradiška hči, stara Pernjica, stara Munkinja in Gačnikova bajtarica. Ker pri Munku še niso želi, bi morala popoldne priti še Munkova dekla. Rž je bila nenavadno dolga in težka, zato je niso kosili, temveč so jo po stari šegi želi in sproti skladali v kopice. Dan je bil lep in vročina je začela že zgodaj pripekati. Na nebu ni bilo nobenih oblakov, obzorje je bilo od vročine skoraj motno in je proti poldnevu začelo na zahodu rahlo drhteti. Zrak je bil že od jutra nasičen in nepremičen. In že takoj zjutraj je Bunk dejal: »Ne vem, če bo danes ves dan vzdržalo...« Pri delu pa so kmalu pozabili na vreme. Ženske, ki so skraja na vso moč hvalile lepo rž, so zaradi vedno večje vročine pozabile tudi na to hvalo. Druga poleg druge so v široki vrsti rile v žito in kmalu se je na njivi pokazala zaplata rjavega strnišča, ki se je počasi večala. Ker je bilo žanjic premalo, niso mogle vzeti cele njive hkrati, temveč le dobro polovico. Iz tega pasu kmalu ni bilo slišati drugega kakor ostro sršenje srpov in šelest slame. Žanjice so se enakomerno zaganjale v nizko, rumenkasto valovje pred seboj, se enakomerno pripogibale, enakomerno vezale snopovje in ga v enakomernih kretnjah odlagale v vrste za seboj. Strnišče se je naglo razgrevalo in iz žanjic je začel curiti ostro dišeč znoj. Nebo je postalo svinčenosivkasto, po njem je žgoča sončna krogla potovala z neusmiljeno počasnostjo. Tudi Bunka, ki je skladal snopje v kopice, je vročina neznansko mučila. Navzlic temu pa le ni mogel odvrniti pogleda od vrst, ki so rasle za žanjicami. Dovganočka je bila brez dvoma najboljša žanjica, kajti za njo je ležala najdebelejša vrsta. Res je, kar so trdili ljudje: če je ženska dobra za svojo reč, je dobra tudi za druge stvari. Takoj za njo je prišla njegova mati, stara Munkinja, ki kljub starosti in zgaranosti ni veliko zaostajala za Dovganočko. Dekleta, kakor sta bili Mudafova in Gradiška, sta se sicer vidno mučili, a takih kupov nista mogli nažeti kakor prvi dve. Mlada kost stari pač ni kos. Stara Pernjica se je na vse pretege trudila, da bi ostala vštric drugih, a vrsta za njo je bila najtanjša. Že proti poldnevu je postalo soparno in žanjice, ki so se že komaj premikale, so trdile, da to ni prava vročina. Ta sopara je bila tudi kriva, da žanjice skoraj niso mogle jesti, čeprav je bilo kosilo dobro in mastno. Zato pa jih je začela mučiti neznosna žeja. Po kosilu je postajala sopara vedno težja in žanjice je pričela napadati omotica. Šest ur so se že pekle na razgretem strnišču, iz katerega se je začel dvigati vijoličast, žgoč prah. Od gozda sem je sicer vabila hladna senca, toda ta očesna vaba jih je še huje žgala. Abotno je bilo sedaj misliti na senco, na oddih: bil je tisti hudi čas, ki ne pozna usmiljenja, čas žetve. Soparna plast je vedno teže legala na jamniško kadunjo in vsa pokrajina, ležeča med zastrtimi obzorji, se je vidno mrtvičila. Naposled je vse otrpnilo. Oči žanjic, ki so komaj mežurkale, so sem ter tja vprašujoče zastrmele kvišku proti nebu, ko da bi jih mučil daljni strah. Naenkrat je stara Munkinja obstala kot okamenela in iz njenih ust je prišel suh glas: »Kaj pa je tam...?« Vsi so pogledali proti severozahodu, kamor je bil obrnjen njen obraz. Na koprenastem obzorju so bili komaj vidni obrisi široke gore, ki se je zdela prosojna in še enkrat tako daleč, kakor je bila v resnici. Štiri žanjice so takoj nato rekle vse začudene: »Saj ni nič...« Dovganočka in Bunk pa nista mogla odtrgati oči od severozahoda. Z Munkinjo vred sta oba zapazila na temenu gore slaboten, komaj viden podolgovat ris. Le najbistrejše oči so ga mogle opaziti. Munkinja, ki je dobro vedela, kaj to pomeni, je še enkrat vprašala: »Kaj pa je to...?« Dovganočka ni rekla nič, temveč se je sklonila k zemlji in pričela naglo žeti, Bunk pa je dejal s tujim glasom: »To je svinja...« Bilo je nemogoče spoznati, če misli na goro istega imena, ali pa na kaj drugega. Tedaj ura še ni bila dve. 52hajuq8tlr65cijx9fz5jrqj0ov4rp 224000 223999 2026-05-12T14:36:16Z Urša Matotek 9825 /* ŠESTO POGLAVJE */ 224000 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi. Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo. Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci. Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi. Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal. Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat. Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...« Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu. »Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. »Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.« Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: »Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.« »Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega. »No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...« »Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.« Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal: »Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...« Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril: »Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...« Permanu je ušel kratek nasmeh. »Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...« Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: »Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.« »Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...« Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. »To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?« »Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. »Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom: »Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?« Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: »Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?« Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati: »To bi šele videli. Mogoče bi pa...« »Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...« Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil. In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli. Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!« Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega: »Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.« Lukač se je nasmehnil: »Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...« »Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.« Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila. Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci: »Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!« Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti. »Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč. »Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši. »Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...« Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil: »Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...« Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili. Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila. Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci. Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil: »Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!« Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla: »Perman bo pač šel...« == OSMO POGLAVJE == Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov. Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo. Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši. »Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika. Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč: »Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.« Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo. »Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu. »Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla. Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena. Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč: »Poglej, to so Jankove hlače...!« Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila. Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas: »Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?« Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati. Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen: »Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...« Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa. »Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed. Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog. »Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.« Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust: »Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...« Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz. Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo: »Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.« S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila. »Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...« »Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje. »Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil. Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom: »Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?« Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil: »Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel. Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal: »Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?« Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka: »Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?« Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal: »Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...« Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet. Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor. Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico. »Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege. »Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo. »Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...« Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi. Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel: »O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.« Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate. Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre. Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem: »Koliko bo pa ta špas veljal...?« Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu. »Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri. Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci: »Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...« Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro. Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel: »Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...« Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati: »Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...« Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili. Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve. »Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik. Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole. Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji. Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij. Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto. Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli. In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže. Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi. »Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi. »Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva. Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere. Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci. Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti... Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril: »Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?« Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti. Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben. Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih. Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe. »Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak. »Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf. »Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak. Kupljen pa mu je takoj segel v besedo: »To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...« Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega. Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta. »Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...« Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan. »Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...« Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati. Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil: »Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): »Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...« »Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs. »Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...« Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...« Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo. Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...« »Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev. Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel. »He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil. Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...« Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej. »Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...« »Pri meni tudi,« je menil Černjak. Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...« Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ... Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev. »Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov. In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila. Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?« Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli: »Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!« »Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev. Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov. »Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo. »Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem. Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal: »Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...« »Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog. »Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.« »Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa. »Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom. »Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano. »To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk. »Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?« Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini. Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.« Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.« »Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji. Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila: »Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...« Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih. Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla. Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom: »Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?« Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu: »Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!« Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh. Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ... Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik. »Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož. == Drugi del == == PRVO POGLAVJE == Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase. Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj. Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov. In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste. Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini. Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic. Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini. Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici. Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino. Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo. Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev. In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril. Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev. Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe. Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede. Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste. Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh. Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan. »V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...« Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti. »Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...« Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank. »Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...« Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh. Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica. Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste. »Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...« Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse. Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste. Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj: »Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...« Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel. Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej. Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre: »Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...« »Tudi kot nosilec liste ne ...?« »Tudi kot nosilec liste ne ...!« Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov. »Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...« Nekateri pa so odbijali s hudovanjem: »Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?« Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica: Drugi pa so spet godrnjali: »Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.« Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil. Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal: »Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.« Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času. In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki. Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov. Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli. Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha. Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu: »Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.« Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh. Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč. In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta. Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber. Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini. »Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...« Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho. »Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti. Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah. Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ... Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ... Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ... Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame... Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . .. Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja. Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila... Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil. Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami. »Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!« Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej. »Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena. Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ... Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene: »Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...« Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas. Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene. Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto: »Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!« In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev. Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu: »Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...« Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje: »Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?« Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene. Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi. »Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?« Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . . Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal: »Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.« Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril: »Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...« V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta. »Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.« In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami. »Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk. »Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam. Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal: »Dva dni še počakajte, pa boste videli...« »Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo: »Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?« Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo. Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega. Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo: »Dva dni še počakajmo, pa boste videli...« Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom: »Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?« »Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek. »Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...« Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti: »Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!« Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel: »Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...« Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo. Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka: »Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?« »Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek. »Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk. »Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak. »Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja. »Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja. Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku: »Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.« Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo: »Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...« In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ... Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ... == DRUGO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal: »Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...« Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca: »Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?« Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati: »No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...« Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati... Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo. Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta. Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela. Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote. Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal. Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj. Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!« Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna. Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi. Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...« Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical: »Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?« Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical: »Po goli riti, po goli riti...« Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma: »Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...« V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici. Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža. Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika. Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...« In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi. Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem. Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja. Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega... Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje... Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom. Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...« Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna... Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ... Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel: »Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...« Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil... Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ... »Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu. Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu. Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ... Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka. == TRETJE POGLAVJE == Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave. Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi. Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora. Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek. Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!« »Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene. Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti. Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?« »Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev. Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge. »Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke. Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove. Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!« Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.« Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!« »Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi. Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili. Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu. Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?« Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo. »Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi. »Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem. »To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni. »To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo. »Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past. Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda. »Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh. »Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri. Nekateri lovilci so se že pričeli vračati. »Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske. »Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.« Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom. Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: »Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali. »Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...« Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ... »Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...« Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla. Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!« »Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali. Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki. Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede. Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo. Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti. Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo. Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi. Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače. Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...« Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!« S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk. »Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom. »Zame ni nikdar preveč ...« »To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom. Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...« Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela. »Drugače bi šel jaz s teboj domov ...« Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič. Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge. »Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo. »Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.« Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.« »Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...« Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je. »Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej. Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo. Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli... Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel. Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa. Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.« Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!« Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...« Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel. Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize. Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!« Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!« Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja. Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka. Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak. Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle. Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same. Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo. »Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital. »Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...« »Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?« Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...« »Vidiš, da je straža le dobra ...« Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom. Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice. Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša... Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot. Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?« »Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir. Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...« Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja. Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko. Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh... »Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!« == ČETRTO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila, ki si ga poslal. Za boljšo preglednost sem ga razdelil v logične odstavke, saj je original precej gost in vsebuje veliko dialogov. Jamnica (Prevorat) Bili so tisti časi, ko je že smrdelo po svetovni gospodarski krizi, čeprav takrat še najpametnejši meščanski gospodarstveniki niti pojma niso imeli, kaj se godi, kake posledice bodo kmalu nastale in kako bo sploh tej pošasti ime. Vse gospodarstvo je pričelo nekako gomazati in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše. Tako je bilo tudi v Jamnici. Ako sta se srečala dva Jamničana, kmeta ali prosta človeka, sta se pozdravila z besedami: »Kaj ...?« »Hudič ...!« Če so se kje srečali trije, štirje občani, ali pa če se je sešlo pol Jamnice, najsi bo na cesti, v krčmi, pred cerkvijo ali na sejmu, so se slišali še bolj čudni pogovori, ki so obstajali malone iz samih vprašanj, medtem ko odgovorov nanja skoraj ni bilo. »Munk, kaj pa ti praviš ...?« »Bunk, kaj pa ti sodiš ...?« »Rudaf, Mudaf, kaj pa vidva mislila ...?« »Pernjak, Černjak, Sečnjak, kaj pa se bo zgodilo, ako bo šlo tako dalje ...?« Postalo je kot začarano in kakor bi se obetal prihod sedmih suhih let. Resnici na ljubo je treba reči, da večina kmetov, kajžarjev in delavcev niti zadnjih sedem let ni mogla imenovati tolstih. Tista doba, ko je bilo nekako dovolj denarja, dovolj posla, je za večino ostala brez pravega blagoslova. Vse skupaj skoraj ni nič zaleglo. Niti koza ni ostala cela, niti vol se ni najedel. Letine so bile zelo nezanesljive, včasih je zima pobrala ozimino, potem je spet moča škodovala, ako že suše ni bilo. Nekaj časa so Jamnico držale pokonci lesne cene, čeprav so s prvotne povojne višine kmalu zdrknile. Lesa seveda niso imeli vsi, toda imeli so vsaj zaslužek. Zadnje čase pa je tudi lesna trgovina popolnoma zaspala in časi, ko so si lesni nakupovalci po hišah kar kljuke podajali, so bili zapisani preteklosti. Lukač in Apat sta skoraj popolnoma nehala trgovati in, če je kmet prišel k njima ponujat les, sta mu začela govoriti o vremenu. Celo Obertavc s svojo delniško družbo »Podjuno« je neverjetno skrčil svoj obrat. Trgovci so jemali le še kake posebne mere, a za to je bil potreben močan, dorasel les. Tak les pa so v Jamnici imeli le Munk, Dvornik, stari Pernjak in še nekaj drugih. Če je pa kdo le vzel kako malenkost, jo je moral kmet dati na pol zastonj. Kmetje so pričeli vedno glasneje tarnati, da lezejo noter. Kam lezejo, ni nihče glasno povedal, kakor da bi bila resnica, ki so jo slutili, pregrozna. In kmetije, ki so se v vojni in prva pogojna leta rešile dolgov, so se pričele, dasi ne vse, čisto po malem spet zadolževati. Najprej je obviselo nekaj pri trgovcu, potem pri obrtniku, nato pri delavcu; nekoliko je bilo tudi takih, ki so postali sorodniki ene ali druge izmed obeh dobrijanskih posojilnic. Tisti pa, ki niso imeli na kaj delati dolgov, so bili v še večji zadregi. Z vsakim letom je bilo v Jamnici več prostih ljudi. Čeprav so mnogi odhajali iz občine v mesta, v bližnji rudnik, nekateri tudi v tovarno v Dobrije, so bile bajte vendarle polne kakor še nikoli. Na Drajni so zrasle celo tri nove bajte. Eno je postavil Ardevov sin, Munkov brat, ki je dobil delo v tovarni in je od Permana odkupil travnik ob cesti. Perman je bil že tako pri koncu, da je pričel grunt razprodajati na drobno. Druga bajta, podobna pravemu čebelnjaku, pa je zrasla na majhni Kovsovi njivici, kjer jo je postavil stari, zdaj že upokojeni Kovs za svojo hčerko Čilo, ki je vzela fužinskega delavca Ropasa za moža. Tako je tudi bajta rodila bajto. Tretjo bajto pa je postavil Sečnjak, ki se je naposled začel pripravljati, da proda svoj grunt in se preseli k manjšemu ognjišču. Sam je postal že zelo skesen za delo, njegova žena pa še bolj in z deklami je bilo vedno slabše, kajti mož je zadnja leta že tako ostarel, da ga kaka taka, ki je le malo dala nase, že ni hotela več pogledati, ako ga pa je, je bilo to predrago. Sečnjakov grunt, ki je bil dosihmal brez bajte, je torej tudi rodil bajto ... Število jamniškega prebivalstva je z vsakim letom raslo. Rojstev je bilo neverjetno veliko, medtem ko so ljudje zelo slabo mrli. Zgodilo se je celo, da je na novega leta dan župnik Virej oznanil s prižnice: »... Preteklo leto je bilo v fari 45 rojstev, umrlo pa je 7 oseb ...« V zadnjih letih je umrlo tudi nekaj beračev in siromakov; ni bilo več ne Foltana ne starega Vohneta, ne Riharjevega Mihana ne Kardevke. Toda Ajta je še vedno živela in se niti postarala ni. Število občinskih revežev pa se zaradi tega ni zmanjšalo, ker je vedno kdo drug zasedel mesto umrlega predhodnika. Morala se je v fari vidno zboljšala in župnik Virej je vsako leto z zadoščenjem ugotavljal, da pada število nezakonskih otrok, število zakonskih pa stalno raste. O poreklu premnogih zakonskih otrok pa je župnik ob navadnih nedeljah med letom drugače govoril. Jamničani so postajali mračni in zaskrbljeni. Niti iz listov, ki so jih prebirali nedeljo za nedeljo, niti iz pridig, ki so jih hodili nedeljo za nedeljo poslušat v cerkev, niso mogli dobiti pojasnil za nastajajoče skrbi. In če je bil kak političen shod doma ali kje v bližini, so z drugimi soseskami vred napolnili prostor do zadnjega kotička, hoteč spoznati lek za zboljšanje življenja. Toda vse je ostajalo pri starem, oziroma vse je kazalo, da bo menda še slabše. Le gora, tisto jamniško znamenje, po katerem je bila Jamnica znana po vsej daljni okolici, je ostala taka, kakršna je bila, in je vedno z istim ponosnim mirom gledala na vas in na njene prebivalce pod seboj ... In naenkrat so se našli ljudje, ki so se začeli jeziti na svoj ponos, na to goro: »Prekleta gora, ta je tudi veliko kriva, da je pri nas tako! Ko bi ta vrag stal na severni strani Jamnice, bi bilo pri nas mnogo bolje. Mnogo več sonca, mnogo več toplote bi imeli, proti severnim vetrovom bi bili mnogo bolje zavarovani, tako nas pa še nicina stiska ...« Spet drugi so dvoumno mežikali z očmi in govorili: »Gospod in zima nič ne šenkata ...« In tako je prišlo do tega, da se je nekega zimskega dne stari Munk iznenada znašel v hiši pri svojem sinu Bunku. Iznenada zaradi tega, ker pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici, Munkove domačije. Poleti je še z drugimi vred delal na domačih poljih in tudi pri Bunku je pridno pomagal mlademu gospodarju, posebno prva leta po izročitvi posestva. Pozimi pa je postajal že zgrozljiv in je rajši ostajal v svoji bajti, kjer je za obe domačiji pridno izdeloval razno hišno orodje in posodje. Zunaj je bil lep zimski dan, da je celo tukaj pod goro, kamor je sonce sijalo le nekaj kratkih ur na dan, vse bleščalo. Polja je pokrivala debela snežna odeja, da se njiva ni razločila od travnika, in drevje okrog domačije je bilo polno snežnega nakita, s katerim se je sonce rahlo poigravalo. Bela daljava, ki se je videla od Bunka proti trem smerem, je bila tako prostrana in tako bleščeča, da je očem jemala vid. Pri Bunku je našel stari Munk celo družino v hiši. Gospodar je sedel za mizo in prebiral list, gospodinja je sedela pri oknu in šivala, z eno nogo pa zibala najmlajšega otroka, ki brez tega ni hotel zaspati, štirje drugi otroci pa so se valjali okrog velike, tople peči. Komaj dobrih sedem let sta mlada Bunka gospodarila, a pri hiši je že bilo pet zdravih, lepih otrok; bila pa je podoba, da je mlada gospodinja spet široka. Toda nekdanji Pernjakovi Lonci se to prečesto zibanje še skoraj ni poznalo; bila je še vedno lepa in sveža, njene velike, modre oči so bile še vedno spočite in koža njenega obraza še mladikasta in mehka. Pokazalo se je, da je bilo prej sloko dekle kakor ustvarjeno za materinstvo. Drugače pa ji pri hiši ni bilo hudo in to jo je držalo tako krepko pokonci. Dasiravno je bilo v sobi toplo, da so se znojila okna, stari Munk vendar ni odložil debelega resastega jopiča, ki je že sam grel za eno peč. Tako obleko iz debelega, surovo obdelanega volnenega sukna je v Jamnici nosil le še on. Njegov obraz je bil kakor vsak dan siv, smehljajoč se in prijazen. Iz njega ni nihče mogel razbrati, kako je razpoložen. Ker pa se oče niti na ponovno povabilo ni hotel usesti in je le z dolgimi koraki meril sobo, sta mlada dva takoj vedela, da je slabe volje. In res, nista se še utegnila dobro spogledati, je oče že prišel na dan s stvarjo, ki ga je prignala k njima. Naenkrat je bruhnilo iz njega: »Poa, tako pa ne bo šlo ...!« Oče je imel navado govoriti le do polovice o tem, kar je nameraval povedati. Le domači so vedno vedeli, kaj hoče s tem reči. In tako sta tudi mlada Bunka takoj vedela, da se očetov stavek prav za prav tako glasi: »Vidva, Bunka, poslušajta me: tako, kakor sta gospodarila dosihmal, ne smeta več gospodariti, ako nočeta, da bi vaju zlodej vzel ...« Preužitkarja Munka je veljalo mnogo truda in mnogo premagovanja, preden se je odločil za svoj današnji nastop. Svojega sina Bunka je imel zelo rad. V njem je videl nadaljevalca Munkovega moškega rodu in je želel, da bi se staro Munkovo pleme razvijalo odslej na Bunkovi zemlji, ker se je doma pri samem Munku moralo tako zgoditi, da je moški rod prevzela druga, tuja veja. Ker se mu je sin poročil s takšno ženo, kakršne si je le mogel želeti tudi on, je imel rad tudi snaho. Zakon je bil storjen iz ljubezni, razen tega je imela žena še denar. Pri tem zakonu je bilo narobe le to, da jo je stari Pernjak oddedoval ravno takrat, ko kmetije še niso imele vrednosti, kakršno so zadobile kmalu potem, in je zato njena dota bila prav za prav neznatna. Njen oče se je lahko zadovoljno režal, da je hčer tako poceni spravil od hiše. Rad je imel tudi ljube otročičke, ki so bili kakor stopnice in je bil vsak drugi podoben ali očetu ali pa materi. Vendar so ga stvari, ki so se godile pred njegovimi očmi, naposled prisilile, da je pri svojem nasledniku napravil odločilen korak. Tega je bilo krivo Bunkovo gospodarstvo, ki ni šlo, kakor si je želel. Kdo ve kako zadovoljen ni bil oče niti z gospodarstvom v domači, Munkovi hiši. Mladi gospodar preveč tičal v gozdu in je neprestano ril v tisto črno steno, ki je bila stari hišni ponos. Tudi je ob nedeljah le prerad ostajal po maši v Jamnici. Drugače pa je bil doma zelo priden, kar zdrt, tako da je bilo vsako delo ob pravem času opravljeno. Z malimi pomisleki si je naposled le moral priznati, da je zaradi Munkove hiše lahko miren. Precej drugače pa je bilo pri Bunkovih. Medtem ko se je po Munkovih gozdovih le nevarno svetlikalo, se je po Bunkovih kar svetilo. Vse pobočje nad domom je bilo popolnoma golo in sedanji rod na tem prostoru gotovo ne bo več sekal. Nekaj malega lesa je bilo le še ob robovih okrog polja in v globačah za potokom, toda tudi to je bilo že hudo razredčeno. Nesreča se je začela s tisto prvo, veliko prodajo gozda Obertavcu. Takrat se je zdelo, da je les dosegel neverjetno ceno, pa so ga veliko preveč prodali. Kmalu pa se je izkazalo, da bi za izkupljeno vsoto bilo potrebno prodati le desetino storjene poseke. Oče si je moral nerad priznati, da je te prve prodaje v veliki meri tudi sam kriv, a prav to je bilo tudi vzrok njegovemu molku in obotavljanju, da bi spregovoril s sinom resno besedo. Denar, ki bi moral postati podlaga novemu gospodarstvu, je splahnel brez vidne koristi. Vendar Bunkovo gospodarstvo tudi v drugih ozirih ni šlo, kakor bi bilo želeti. Vse je bilo nekako smolnato, pri hiši ni nič zaleglo, kakor bi bilo moralo, žita niso obrodila najbolje, če pa so obrodila, niso zalegla. Mladi Bunk gotovo ni spadal med pijance, čeprav se ga je sem in tja, največkrat sicer doma, tako nasekal, da je bil čisto trd. To je bila sinova slabost že od rane mladosti in stari nikakor ni mogel dognati vzroka za to. Tudi lenuh ni bil in je znal prijeti za delo kakor malokdo. Še manj se je moglo očitati mladi gospodinji. Navzlic temu, da je bila vsa živa otrok, je bila skoraj pri vsakem delu. Edino, kar ji je stari Munk mogel zameriti, je bila njena mehkoba in njena popustljivost nasproti možu. Pred kratkim pa je oče zvedel o stanju sinovega gospodarstva nekaj stvari, ki so mu pognale kri v glavo. Zvedel je namreč, da je sin zadolžen pri raznih trgovcih in da mu na primer Lukač menda že grozi, da bo moral svojo terjatev s silo dobiti od njega. Ko je to slišal, je takoj poiskal mlada Bunka. »Poa, tako pa ne bo šlo dalje ...!« Že drugič je poudaril svojo misel, ne da bi prenehal hoditi po sobi. Mlada dva sta še vedno nepremično sedela na prejšnjih mestih; sin ni nehal listati po časniku na mizi, snaha pa je vztrajno šivala dalje. Njunim obrazom se je poznalo, da prav za prav nista presenečena in da sta kaj takega že sama pričakovala. »Pravijo, da sta že dolžna ...« je nadaljeval oče, ki se je medtem usedel na rob postelje v kotu, kjer je spala dekla. V sobi je postalo tiho. »Pri Lukaču ...?« »Pri Apatu tudi ...?« »Pri Tripalu v Dobrijah tudi ...?« Oče je v kratkih odmorih naštel imena vseh tistih trgovcev, za katere je vedel, da je sin pri njih zadolžen. Po kratkem molku je dodal: »Ali še kje ...?« Mlada Bunka sta se bala očeta, vendar vsak po svoje. Snaha se ga je bala zato, ker je mislila, da bo tast začel po stari navadi kričati, sin pa zato, ker je menil, da ga bo oče morda iz jeze začel naganjati, naj mu izplača delež, ki je bil zapisan v gruntu. Hkrati pa je bilo obema skoraj prijetno, da je oče že danes prišel na dan s stvarmi, za katere bi bil prej ali slej zvedel. Sin se je zganil in rekel z raskavim, skoraj surovim glasom: »Kdo vam je pa vse to natvezel ...?« »Vsa Jamnica to ve!« »Kaj drugim mar, saj ne bo nihče plačeval zame.« Sinov glas, ki je bil še bolj surov kakor prej, je s tem očetu priznal, da je bil njegov sum popolnoma upravičen. Zdaj pa je ta skočil pokonci. »Kako pa je do tega prišlo? Jaz sem vama izročil grunt brez dolga in s polnimi gozdovi. Zdaj pa nimaš ne lesa ne denarja, namesto tega pa dolgove. Kako je do tega prišlo ...? Ti bom pa jaz povedal, kako se je to moglo zgoditi: to so posledice tistega tvojega posedanja po krčmah, tvojega bratenja s pijanci. Ložekar na primer lahko sedi cele tedne pri Lukaču in prepeva svoj: 'Tri dni pa oleja ni', ker je graščak. Če boš pa ti z njim popival, bo tvoje pesmi prej konec kakor njegove, ker si le kmet. Če bo šlo tako dalje, prideš na kant, moraš priti na kant ...« Ko je oče nehal kričati, so začeli vekati trije večji otroci pri peči in hiša se je tresla od zdravih in prestrašenih glasov mladih Bunkov. Vendar to odraslih ljudi ni motilo; stari se je izkričal in je nato mirno obsedel na postelji, mlada dva pa sta bila zadovoljna, dobro vedoč, da je najhujši vihar že minil. Ko so se otroci spet pomirili, je prvi spregovoril Bunk: »Oče, tako hudo pa še tudi ni, kakor vi govorite. Saj sami vidite, da je hlev poln živine, da je pri meni letos vsejane več ozimine kakor pri Munku in, če bo količkaj leto, nam kruha ne bo treba kupovati. Čisto brez lesa pa še tudi nisem, samo ko bi imel vsaj približno ceno. Dolgovi, sami drobni dolgovi me res ne skrbijo, dasi bi rajši bil brez njih. Tisti, ki se morda veselijo, da bo Bunk prišel na kant, se še prehitro, mnogo prehitro veselijo ...« »Tako je!« se je zdaj oglasila Bunkinja s samozavestnim glasom. Očetu je bila samozavest Bunkov všeč in postajal je že mehkejši. Sin pa je mislil, da bo prav, ako govori dalje. »Oče, sami boste razumeli, da so predvsem slabi časi krivi teh dolgov, slabi časi in pa razne nesreče. Že prodaja tistega lesa takrat. Potem mi je poginilo par konj ravno takrat, ko sem ves ta les zvozil Obertavcu. Nato pa letine. In potem otroci ... Otrok vendar ni mogoče živih proč zmetati ... Včasih se res zgodi, da se tudi v kaki gostilni malo zamudim, toda muha še ni slon. Največkrat sem pa le doma. Poglejte mladega Munka! Ta je več v gostilni kakor jaz, mu pa koj gre, kakor treba ...« Stari Munk je pretehtal vsako sinovo besedo. Najbolj ga je zadelo ono o otrocih. Otroci, da... ti so bili tudi njegov tihi ponos. On je imel le tri pri hiši, tukaj pa je v tako kratkem času že šesti na potu. To seveda stane, stane tudi denarja. Čisto na tihem si je sicer upal misliti, ali jih za tako hišo, kakor je Bunkova, že ni dovolj ... Ali to so božje postave, v katere naj se človek ne vtika. Ko bi le že odrasli, ti otroci, potem bi bil Bunk rešen težav, ker bi imel doma dovolj delavcev in bi lahko pogrešal delovno pomoč. Jeza ga je naglo minevala in ob pogledu na mlado, tako rodovitno mater ga je prešinilo toplo, nežno čustvo. »Ne rečem, nekaj sva si tudi sama kriva, toda še več so krive razmere,« je dejal sin in vzdihnil. »Tako je!« je ponovila za njim snaha in prav tako vzdihnila. Potem so hkrati vzdihnili oče, sin in snaha, kakor bi hoteli reči: »Kdo ve, kako je vse to prišlo ...?« Nato so se vsi trije zatopili v misli. In misli vseh treh so bile težke, utrudljive, brez pravega začetka in konca. In čim bolj so napenjali možgane, da bi odkrili tisto krivico, ki je povzročila to stanje, tem manj so si bili na jasnem, tem nezadovoljnejši so postajali. Pred očmi so jim plesale čudne podobe. Ena taka podoba je bila velika parna žaga blizu železniške postaje z mogočno, lepo vilo ob strani; vsega tega nedavno ni bilo ... Potem jim je plesala pred očmi, trdovratno kakor vešča, Lukačeva hiša v vasi, ki je pred kratkim zrasla za eno nadstropje ... V to podobo je spet silila velika hiša trgovca Tripale v Dobrijah, kjer je včasih stala navadna bajta ... In še druge take čudne podobe so se jim vtisnile v oči, podobe, ki s stvarjo prav za prav niso imele nobenega opravka. Skušali so s svojimi mislimi prodreti za te podobe, da bi tam našli neko razodetje, ki bi jih pomirilo in spravilo v sklad vse to, kar je hipoma začelo stati na glavi, toda njihov trud je bil brezuspešen. In mlada Bunka sta bila kar zadovoljna, ko je stari Munk rekel s premišljenim glasom: »Da — ker so časi tako slabi, bosta morala odsihmal pač malo previdneje gospodariti. S takimi časi se ni šaliti. Le eno vama rečem: bojta se trgovcev, bojta se biričev, bojta se dolgov ...« Da bi si olajšali srca, so začeli govoriti o drugih, vsakdanjih stvareh in za kratek čas jim je to res pomagalo. Bunkinja je medtem prinesla na mizo malico, Bunk pa je odšel v klet po pijačo. Ko so se že nekaj časa krepčali, je oče zdajci rekel: »In meni še tudi nista nič dala ...« Njegov glas sicer ni bil očitajoč, vendar je mlada dva očetova izjava močno zadela. Bilo je prvič, odkar sta bila gospodarja, da je prišel oče s to stvarjo na dan. V gruntu je imel zapisanih petdeset tisoč, od katerih res še ni dobil niti krajcarja. Stari Munk jima ni hotel delati še večjih težav, kakor sta jih že imela, vendar se mu je le zdelo potrebno, da ju spomni tudi na to in ju še bolj zresni. Njegov delež je bil tako in tako zapisan na prvem mestu. Sicer pa ni nameraval jemati tega denarja iz grunta, saj ga ni potreboval. Na tihem se je bil že odločil, da bo del tega denarja zapustil vnukom, ki ga bodo za to ohranili v lepšem spominu. Mogoče bi nekaj malega namenil tudi še sinu Ladeju, da bi ga tako spet sprijaznil z domačimi ljudmi. Bunk je o očetovem deležu že davno imel narejen načrt in je čakal samo na priložnost, da bi mu kaj namignil, naj odstopi svoj delež gruntu, torej njemu. Oče denarja res ni potreboval. Sedaj pa, ko je oče sam načel to vprašanje, se mu vendar ni zdelo pametno, da bi, ko je oče zaradi njegovega slabega gospodarstva slabe volje, prihajal na dan s svojim predlogom. Zato je kratko in malo odgovoril: »Seveda — a za zdaj tako ne potrebujete ...« Oče ni silil dalje s to stvarjo, marveč se je že vrnil k prejšnjemu predmetu, rekoč: »No, kako pa zdaj mislita ...?« »Jaz imam neko misel,« je dejal sin po kratkem obotavljanju, dobro vedoč, da bi oče rad vedel, kako mislita poravnati dolgove. »Kakšno pa ...?« Bunk se je odhrkal, potem pa dejal: »Vzel bi toliko denarja iz posojilnice, da bi lahko zacelil te kraste ...« »Kaj si rekel ...?« je jeknil stari Munk z nenavadnim, slabotnim glasom, ko da ne bi razumel, o čem sin govori. Stari Munk je bil tudi star, po vsej okolici znan zadrugar. Pred več ko tridesetimi leti je pomagal v Dobrijah ustanavljati slovensko kreditno zadrugo, ki je potem dolgo časa reševala kmete iz rok vaških in trških oderuhov s tem, da jim je dajala dolgoročna posojila za nizke obresti. Ker so bili ti oderuhi večinoma nemški meščani in trgovci ali pa njihovi politični pristaši, četudi so bili Slovenci, je ta zadruga, kakor tudi toliko drugih, obenem branila slovensko zemljiško posest pred tujim kapitalom, slovensko ljudstvo pa pred raznarodovanjem. Zadruga se je lepo razvijala in je kmalu postala daleč naokrog najmočnejši zavod, ki je že dolgo pred vojno imel v trgu lepo hišo. Med vojno se je zadeva s posojilnico sicer nekoliko zamotala. Tega so bili predvsem krivi številni mali vlagatelji, ki so ob inflaciji in zaradi povojnega tributa izgubili večino svojih prihrankov, pa vsega tega niso videli, temveč so dolžili le zavod, v katerega so denar naložili, ki pa jim je potem vračal le smešne drobce vrednosti, katere so mu bili zaupali. Vendar se je to kmalu pozabilo, oziroma tisti, ki starih izkušenj niso mogli pozabiti, po vojni tako niso imeli več denarja, tisti pa, ki so ga imeli, so bili večinoma novi ljudje. In tako se je zadruga po vojni spet naglo postavila na noge in postajala vedno vplivnejši denarni zavod. Stari zadrugarji novemu, naraščajočemu delu niso bili več kos in zavod je moral nastaviti nove, bolj šolane ljudi, ki so opravljali delo in stvar prav za prav vodili. Vendar je stari Munk kot zaslužni soustanovitelj zadruge bil še vedno njen odbornik in je še vedno veljal za njenega glavnega zaupnika v Jamnici, čeprav se že dolgo ni vtikal v njeno upravo in mu je, da govorimo resnico, njeno poslovanje postajalo nekako tuje... »Kaj si rekel ...?« je še enkrat jeknil stari zadrugar Munk skoraj s prestrašenim glasom. Nekaj težkega mu je leglo na srce, ko je spoznal sinov namen, in pred očmi mu je mahoma postalo kalno. Ako bi bil moral komu z besedami razložiti, zakaj se je tako prestrašil sinovega namena, bi tega najbrž ne mogel storiti, toda naenkrat je bil poln sumov in dvomov o samem sebi. Medtem pa je začel govoriti že sin: »Poglejte, oče, stvari so take: les bi moral skoraj podariti, ako bi ga zdaj prodajal, in če bi hotel v lesu dobiti potrebni denar, bi moral res skoraj vse poplakniti. Bolje je počakati z njim, ker bo prej ali slej gotovo spet imel svojo vrednost. Par volov bi sicer zdaj res lahko pogrešal, toda mnogo gospodarneje bi bilo, imeti ga vsaj do spomladi, ko bo živina dražja. Krme imam dovolj. In če bi zdaj najel denar v posojilnici, bi spomladi izkupiček za vola že lahko nesel nazaj. Najbolje je biti dolžan v posojilnici. Tam ti nihče ne sedi na vratu. Plačaš svoje obresti in imaš mir ...« Stari Munk, ki je sam neštetokrat v svojem zadružnem delovanju govoril z istim jezikom, z istimi besedami, je zdaj z grozo poslušal sinove besede o prednostih zadruge kot upnika. Šele čez nekaj časa je s težavo spravil iz svojih ust: »Bunk, ne delaj tega, rajši ne ...« »Zakaj? Menda mi bodo dali posojilo, saj ste vendar odbornik ...?« Sin se je bil že zagrizel v to stvar, ker bi se bil tistih sitnih uši, ki so ga zdaj na več mestih grizle, rad iznebil in si breme preložil z ene rame na drugo, na kateri si je upal laže nositi. Razen tega je s tem upal priti še do kakega krajcarja, ker je bil trenutno res čisto suh. Ako bi vzel posojilo, bi bilo že vseeno, ako bi vzel en tisočak več ali manj iz blagajne. — Oče pa je s strahom mislil na to, da bi njegov sin zamotal Bunkovo kmetijo v tiste papirje, ki nosijo tako nedolžno ime: zadolžnica. Zdelo se mu je, da bo neka tuja krvoločna žival v tistem trenutku zasadila svoje kremplje v Bunkovo zemljo, kremplje, ki žrtev ne le držijo, ampak so obenem votli in sesajo iz nje tudi kri in sok ... Sin in oče sta si v tem trenutku bila tako tuja kakor dva človeka, ki sta se prvič v življenju srečala ... Zaupnik in odbornik posojilnice, stari Munk, se je tedaj vzravnal za mizo in z raskavim, a odločnim glasom dejal sinu: »Anza, jaz ti pravim: ne delaj tega. Posojilnica je že... toda rečem ti... posojilnica je le — vrag ...« Več mož ni mogel spraviti iz sebe, ker so ga že te kratke besede preveč izmučile in so mu pri tem od samega notranjega napora hotele skočiti oči iz jam. Mlada dva sta ga začudeno gledala in ga nista mogla razumeti. Oče je to opazil in tedaj se mu je zazdelo, da je mogoče le preveč povedal in da je morebiti s svojo jasno opazko zasejal v mlada dva škodljiv političen dvom. Zdelo se mu je, da mora stvar popraviti, in kakor hitro se je nekoliko umiril, je začel govoriti: »Saj ne rečem, posojilnica je že dobra, toda le v skrajnem primeru, ako ni več druge pomoči. Kmet se mora tudi posojilnice bati. Dolg je naposled le dolg ... Pri hiši, ki je zadolžena, so pri vsaki jedi za mizo nevidni jedači, ki jedo s trojnimi žlicami. Ne maram, da bi bila tudi Bunkova hiša kje zapisana. Ali jih že nimamo dovolj v Jamnici? Dvornik, Permsin, Gradišnik, Mlatej, Podpečnik, Kozjek, Mvačnik, Obad in kaj vem kdo še vse ... Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsa Jamnica zapečatena, kakor je bila že pred vojno. In v tako kratkem času, kaj ... Treba bo iskati drugega izhoda.« »Kako tedaj mislite?« sta vprašala mlada Bunka oba hkrati. »Kaj ko bi li mlademu Munku rekel ...?« »Tega pa nikdar ne!« je kratko in z vso odločnostjo odbil Bunk, da je očetu takoj zaprlo sapo. Bunku se je njegov svak zadnja leta nekoliko priskutil, dasi si tega sam ni znal prav razložiti. Najbrž je bilo tega krivo tudi to, ker je Munku gospodarstvo bolje šlo kakor pa njemu. S trpkostjo je začel misli na to, da je njegov bivši prijatelj Tonač s tem, da se je poročil z njegovo sestro Mojcko, prav za prav prišel do največjega deleža nekdanjega velikega imetja. In sam nase je postajal jezen pri spominu na to, da mu je tudi on zelo veliko pripomogel k tej sreči. »Ne, tega tudi jaz ne dovolim!« je zdaj z nenavadno odločnostjo ponovila mlada Bunkinja. Ko da bi zbiral moči, je oče šel globoko po sapo, nato pa pobaral s suhim glasom: »Koliko bi pa potrebovala ...?« Mlada Bunka sta se spogledala, toda čeprav je ta pogled trajal le kratek hip, so se njune oči popolnoma razumele. Naposled je oče vendar spregovoril tisto besedo, na katero sta oba že ves čas nestrpno čakala. Denar, ki ga potrebujeta, bosta dobila od očeta. Kako dobro bi pa bilo, ako bi se ob tej priložnosti dalo iz očeta iztisniti še nekaj več, kakor pa jima je potrebno za dolgove. Vsak stotak bi jima prav prišel, posebno zdaj. Čemu tudi očetu denar? Na oni svet ga nihče ne odnese s seboj, tukaj pa ga oče in mati ne potrebujeta. Ali ga naj spet mladi Munk pogoltne? Ali pa morda celo Ladej, ki ga je še manj potreben, saj je v državni službi ... Po kratkem razmišljanju je dejal Bunk z odločnim glasom: »Če bi imela dvajset tisočakov, bi se iznebila vseh krast ...« »Dvajset tisoč: ali sta znorela ...?« Stari Munk je planil pokonci in začel tako strahovito rohneti nad mladima, da so otroci spet zavekali. Toda oče se zdaj ni zmenil za otročje dretje in je rohnel dalje, očitajoč mladima zapravljivost, lahkomiselnost, lenobo in vse, kar mu je prišel na misel. Ko je čul besedo: dvajset tisoč, je pozabil na vse obzire in je moral dati duška svoji razburjenosti. Mlada Bunka sta sklonjenih glav sedela vsak na enem koncu mize in molče prenašala udarce, ki so deževali po njima, čeprav so bili malce krivični. Toda očetu zdaj ni kazalo ugovarjati, ampak pustiti ga, da se izzmerja, ker bi ga lahko še bolj razjezila in bi naposled denarja niti ne dal. Kakor bi odrezal, je stari Munk prenehal vpiti; povedal je, kar je imel na srcu. Toda hiša se je še vedno tresla od otročjega vekanja. Ko da bi prestregel neki skrivni, nevidni udarec, je stari Munk skrivil hrbet, nato pa rekel: »Dobro, govoril bom z materjo ...« Govoriti z materjo je pomenilo dati denar. Obraza mladih Bunkov sta se pokrila s hvaležnim, presrečnim bleskom. Tedaj se je pomirilo tudi vseh pet otrok, katerim na ljubo je stari oče zamašil prvo razpoko, ki je zazijala na Bunkovem gruntu. Toda stari Munk ni mogel slutiti, da je vrgel denar v žrelo, ki ni imelo dna... == PETO POGLAVJE == Tukaj je urejeno besedilo odlomka iz Prežihove Jamnice. Besedilo sem razdelil v pregledne odstavke, popravil očitne tipkarske napake iz strojnega zajema (OCR) in poskrbel za pravilno ločenje dialogov, da je zgodba lažje berljiva. Jamnica (Pernjakovi in Černjakovi) Nekega dne je mati Pernjica dala poklicati k sebi beračico Ajto. Pošta je dosegla Ajto v nedeljo, toda čeprav je tisti nedeljski popoldan bil nenavadno lep, vigreden in mil ter je imela pisan čas, je Ajta ta obisk vendarle odložila za prihodnji dan. Tako ji je ukazovalo njeno staro, dobro preizkušeno načelo, da je mnogo bolje pustiti kruhodajalke malo čakati, da postanejo nestrpnejše in s tem tudi mehkejše. Posebno kadar je šlo za delo, kakršnega je slutila pri Pernjaku. Razen tega pa je bila nedelja neugoden dan; kakor povsod, je bilo takrat tudi pri Pernjaku vedno dovolj nedeljskih postopačev, ki so radi nastavljali ušesa. Zato se je napotila k Pernjaku na Drajno šele v torek popoldne; napravila pa je to tako, kakor da bi jo pot povsem po naključju zanesla mimo. Računala je popolnoma pravilno, kajti našla je gospodinjo čisto zrušeno in samo v kuhinji. Domači so bili vsi na polju, kjer se je že pričela setev jarih žit. Pernjakove njive, malo brežne sicer, a lepe, sončne in prostrane, so na Drajni skoraj najprej kopnele. Ko je zemlja na Hojah bila še zmrzla ali pa s snegom pokrita, so Pernjaki hodili že goloroki za merjascem (oralom z dvojnim lemežem) po njivah. Mati Pernjica, žena med petdesetimi in šestdesetimi leti, je bila prava podoba drajnskih gospodinj: suhljata, ožgana od sonca in z udi, ki so pričali, da je njen delež na tem svetu neprestano trdo delo od zore do mraka. Drajnske gospodinje so bile živo nasprotje gospodinj iz Hoj, kjer so bile kmetice močne in rejene; na Hojah je bilo življenje lažje, na Drajni pa je bilo treba za manjši pridelek naporneje delati. Pernjici se je poznalo, da jo tarejo hude notranje skrbi. To, kar jo je glodalo, je bilo odkritje sinove (Tevžuhove) nesreče s tisto Černjakovo terbo. Kot mati je trpela zaradi sramote, ki se je zrušila nad pošteno hišo. Černjak je kot varuh terbinega otroka zahteval plačevanje alimentov, hiši, ki sta si bili nekoč dobri, pa sta postali sovražnici. Pernjica je skrivaj plačala že nekaj maš v dober namen, da bi se Bog usmilil nesrečnega otroka in ga poklical k sebi, a otrok se je razvijal krepko in naglo. Zato se je zatekla k novi misli in poklicala Ajto. Pri odhodu je Ajta na pragu zatrjevala: »Mati Pernjica, le pomirite se, Višarska devica Marija bo vse tako uredila, da bo prav. Ona je pri Bogu velika priprošnjica. In jaz jo bom še posebej prosila zate. Tri dni prej ne bom niti grižljaja vzela v usta, da bom ja uslišana. In bosa bom šla na goro, da bo več zaleglo...« Ko je Ajta odšla, je Pernjica vzdihnila: »Moj Bog, menda mi vendar vse to ne bo všteto v greh na mojo zadnjo uro? Saj ne želim nič drugega kakor srečo svojih otrok in pa ljubi hišni mir. Za onega bi bilo pa tudi bolje, saj ga na tem svetu tako nič dobrega ne čaka...« Spet je namreč obdarovala Ajto in jo poslala na božjo pot, da bi smrt rešila nesrečnega otroka življenja, hišo pa hude nesreče. Ajta je izginila za nekaj tednov, medtem pa sta krčmar Černjak in njegova žena ugotovila, da zadeva le ni tako slaba – otrok je dobil očeta, ki ni revež, to pa je obetalo dohodke. Černjak je najprej skušal zlepa pri Tevžuhu: »No, Pernjak, kdaj boš pa prišel Lukeja gledat? Bil bi že čas, da bi s tvojim starim storila svojo dolžnost. Ali misliš, da bomo drugi redili tvoje pankrte?« Tevžuh mu je surovo odgovoril: »Mi pa vzemite kaj, če mi imate.« Enako ga je zavrnil stari Pernjak. Černjak je nato zadevo predal sodišču in hotel alimentacijo iztožiti. Ko se je Ajta vrnila z Višarij, je Pernjici potrta dejala: »Ah mati, vse tako kaže, ko da bi tobart ne bilo kaj...« Namesto molitev ji je dala nov nasvet: »Mati, veste kaj? Vzemite vi tistega otroka k hiši, pa bo stvar opravljena, kakor se za tako hišo spodobi.« Pernjaki so o tem premislili: če vzamejo otroka k hiši, ne bo treba plačevati alimentov, otrok pa bo čez nekaj let brezplačen delavec – hlapec, ki mu ne bo treba dajati plače ali dote. Začela se je pravda za otroka. Černjak ga ni hotel dati, češ da je mati sicer slaboumna, a ima močan materinski čut. V hlevu, kjer sta prej spala, ji je Černjak celo uredil sobo, da bi pred komisijo pokazal boljšo oskrbo. Po dolgih letih pravdanja je oblast odločila: otrok pripada očetu Tevžuhu Pernjaku. Černjak je besnel: »Dobro, vi ste odločili! Toda jaz bi rad poznal tistega, ki bi si tej materi upal otroka iztrgati iz rok!« Sirota (mati) je postala divja, za posteljo je skrila sekiro in grozila vsakomur, ki se je približal. Ko je prišla sodna komisija z orožniki, se je zaklenila v podstrešno sobo in s sekiro udarila skozi vrata. Komisija se je prestrašila in umaknila. Nekega jesenskega večera pa se je sirota vrnila s polja in opazila, da otroka, ki so ga klicali Vuhej, ni nikjer. Preiskali so vse kote, a otroka ni bilo – Pernjakovi so podkupili Moškopleta, da ga je ugrabil. Mati je podivjala. Njen krik »Vu-u-h-e-j!« je odmeval v noč. Stekla je proti Pernjakovi domačiji, čeprav poti sploh ni poznala. Vsa blatna in mokra je privihrala na Pernjakovo dvorišče in začela razbijati po vratih. V hiši sta bila le stara dva. Otrok, ki so ga skrili v kamro, se je zbudil in ob materinem glasu začel obupno jokati. Mati je zunaj vpila »Vu-hej!«, otrok znotraj pa »Mati!«. Stari Pernjak je preklinjal, mati Pernjica pa ga je rotila, naj ne hodi ven, češ da je sirota morda obsedena od vraga. Ugasnila sta luč in čakala. Tevžuh in njegov brat Jozan sta bila v kašči. Tevžuh je Jozanu ukazal: »Spusti Tirasa z verige...« Pes Tiras, velik domači pes, je bil izpuščen, a namesto da bi napadel siroto, se je le prihulil k zidu in izginil v temi. Sirota je razbijala po oknih in vratih, dokler ni omagala. Sesedla se je na kamniti prag in začela jokati. Začel je pršeti mrzel dež. Ko je vse utihnilo, se ji je približal pes Tiras, ji povohal noge in se z mrzlim gobcem dotaknil njenega lica, nato pa neslišno odšel. Ta dotik jo je spet oživil; skopala se je na noge, še zadnjič nepremično strmela v zaprta vrata tihe hiše, nato pa trepetaje prisluškovala, ali bi slišala dihanje svojega Vuheja. Ali hiša je bila tiha in mrtva. Tukaj je urejeno in dobesedno prepisano besedilo iz tvojega vira (Jamnica, Prežihov Voranc). Popravil sem tiskarske napake, nastale pri optični zaznavi (OCR), uredi odstavke za boljšo preglednost in ohranil arhaičen slog originala. Jamnica: Usoda Černjakove sirote in žetev pri Bunku Njen prvotni divji bes, ki jo je kot nevihto gnal od Černjaka do Pernjaka, je v njej izgorel v onemoglem, skoraj uro trajajočem divjanju. Kakor njeno telo, tako so bili zdaj tudi njeni čuti razbiti, izmučeni. Toda njeno upanje, da dobi otroka nazaj, še ni umrlo. Nekje v njeni motni glavi se je utrnilo slabotno spoznanje, da ji bodo otroka morda vrnili, ako bo zanj prosila, ker ga ji ljudje niso hoteli vrniti, ko ga je zahtevala. Že od svojega rojstva se je naučila spoznavati ljudi kot suroveže in neusmiljeneže in jih je kot take mrzila. Sedaj pa ji je ta rahla, motna zavest dala novih moči; sklenjenih rok je z otožnim in prosečim glasom zavekala proti vratom: »Vu-he-e-j ...« Potem še enkrat in še enkrat, vedno otožneje in vedno z usmiljenja polnejšim glasom. Potem je dolgo prisluškovala, upajoč, da bo začula glasove in bližajoče se korake ljudi, ki se je bodo usmilili. Iz notranjosti hiše je prihajal cvileči jok otroka, ki je spet slišal svojo klicajočo mater, nato je zagodrnjal tuj, karajoč glas, a korakov, ki bi prihajali odpirat vrata, ni bilo. Misleč, da je njena prošnja še nezadostna, še pretiha, je zagnala še hujši krik. Spustila se je pred vrati na gola kolena in krčevito sklenjenih rok prosila s tako presunljivim glasom, da bi se je moral usmiliti kamen, na katerem je klečala. Nerazumljivi glasovi, ki so ji vreli iz ust, so prosili: »Pernjak, daj mi mojega otroka nazaj, vrni mi mojega otroka, mojo kri... Jaz brez njega ne morem živeti. Jaz sem njegova mati in mati mora imeti otroka pri sebi. Moje srce bo postalo kamen, ako mi ne vrneš Vuheja. Lepo te prosim, Pernjak, Pernjak... Usmili se me, ker nimam nič drugega na svetu kakor tega otroka...« Njeno vzdihovanje se je brez odmeva izgubljalo v gluho noč in hiša je ostala mrtva, neizprosna kakor temna skala. Odgovarjalo ji je le slabotno čivkanje iz kamre, kot bi otroka tlačila mora. Dolgo je klečala slaboumna mati na hišnem pragu in ponavljala svojo prošnjo v hišo, kjer je v kotu za mizo sredi suhega in zelenega cvetja visel križani bog, toda njeno vzdihovanje je ostalo neuslišano. Iz njenih bolečih oči so lile solze, kakor je lilo od kapi za njenim hrbtom. Grenka bolečina je pokrila njen obraz. Sčasoma je njen glas postajal vse tišji in sunki njenih prsi vse redkejši in slabotnejši. Spet je bila na koncu svojih moči. Njena motna zavest je zahajala v popolno, črno nejasnost uničenega bitja, ki ni videlo nikamor več. Sirota je čutila, da se ji bliža konec, kajti izčrpala je svoje zadnje upanje. Na to, da bo jutri tudi še dan in da se bo še lahko borila za svojega otroka, na to, da se bodo zbrali ljudje okrog nje, ki ji bodo bodisi iz usmiljenja ali iz sebičnosti pomagali v tem boju, sirota ni mogla misliti. Tedaj pa, ko so prestrašeni Pernjaki že upali, da bo končno nastopil mir, se je zunaj na dvorišču zaslišal tako strahovit, srce in mozeg trgajoči krik, da jim je zastala kri po žilah. To pa je bil tudi zadnji krik te noči, nakar je nastopila mrtvaška tihota... Prihodnje jutro je dninar Tehant že navsezgodaj šel k Ložekarju na dnino. Ko je šel mimo Apata, je ta že stal pred hišo in ogledoval vreme. Imel je nekaj lesa v drajnskih globačah, ki ga pa zaradi moče ni bilo mogoče potegniti k vozni cesti. Želel si je čimprej lepega vremena. »Dobro jutro, Apat, še bo deževalo,« ga je pozdravil Tehant. »Tam doli v Rudafovem jezu leži neka baba...« Šli so gledat in našli so Černjakovo siroto... == ŠESTO POGLAVJE == Žito je pričelo zoreti tudi v Jamnici. Na Drajni in v Sončnem kraju so nekateri kmetje že postavljali prve kope, kamor so zlagali ozimni ječmen, ki je prvi začel dozorevati. Vreme je bilo zadnji čas za žito zelo ugodno, bilo je dovolj moče in sonca, da se je lahko delal klas. Še osem tako lepih, toplih dni, pa bo v Jamnici in vse naokoli žetev v polnem razmahu. Povsod, kamor je bil iz Jamnice odprt pogled, na sever, na vzhod in na zahod, je začela prevladovati rumena žitna barva, zelena pa je z vsakim dnem plahnela, kakor da bi jo pilo sonce. V nedeljo popoldne sta Bunka odšla na polje. Z njima je bilo vseh pet otrok. Najmlajšega je nosila na rokah Bunkinja, tistega, ki je prišel pred njim na svet, je nosil na rokah Bunk. Drugi trije pa so se kotalili za njima po travi. Spredaj je korakal mož s počasnim, zamišljenim korakom, takoj za njim pa je stopala mlada žena s težkimi, trudnimi koraki, kajti čas njenega šestega poroda je bil pred durmi. Otrok, ki ga je nosila na rokah, ni mogel prenesti žgoče sončne svetlobe ter je mižeč in negibno ležal v materinem naročju. Z obrazov obeh Bunkov se je brala nekaka mračna, zaskrbljena zadovoljnost. Kmetu je bilo letos prijetno korakati med žitom, kajti že leta in leta ni tako dobro kazalo. Žita so bila dobro odraščena, ravno prav gosta in močno razvita, latovje je že takoj po odcvetu začelo kimati. Bunk je pogosto segal z roko po latovju, ga stiskal v šop in zamaknjeno gledal napeto klasovje. Potem je zamišljeno prikimal svojim čustvom in šel dalje, a komaj je prestopil nekaj korakov, je že spet zamahnil v žito in ulovil nekaj klasov, ki jih je potem božal s svojimi debelimi prsti in z očmi. Bil je tako zavzet, da ni mogel spregovoriti nobene besede in si je le kdaj pa kdaj molče prikimaval. Zdelo se mu je, ko da bi njegove dlani, ki so se pred meseci odpirale in metale seme po razorani zemlji, zdaj v kratkem dotiku občutile vso žitno rast – od njegove kalitve pa do njegove zoritve. Prešinjala ga je čudna, opojna strast pridelovalca kruha, kadar gleda uspeh svojega truda. Žena ni šlatala latovja z rokami, ampak ga je božala samo z očmi, polnimi mirne vdanosti. Njeno ohlapno telo se je komaj pomikalo med njivami. Od vseh strani se je k njej sklanjal bogati plod zemlje, polne neskončne rodovitnosti. Njena široka, vdana prikazen se je zraščala z oplojenimi njivami v eno samo široko podobo materinstva in rodovitnosti. Prehodila sta prve žare, ki so delile gornje polje na dva dela. Na desni strani je rasla pšenica, na levi strani jara rž. Ena rast je bila lepša od druge. Potem sta šla na spodnje polje, kjer sta se izgubila med novimi žitnimi njivami. Spet pšenica, potem ječmen, nato oves. Najprej so se iznad njiv dvignile moževe oči proti nebu, kamor so za hip uprle nedoločen pogled, potem pa so premerile vse širno obzorje. Pritajena skrb je trepetala v njih. Za moževimi očmi so storile isto pot tudi ženine. Nato sta se mož in žena obrnila drug k drugemu in njune oči so se popolnoma razumele. »Poa, letos pa bo...« je dejal Bunk. »Poa, letos pa bo... Le hude ure nas Bog varuj!« je dejala Lona. Njune misli so se dolgo mudile pri kruhu, ki je od vseh strani strmel vanju. Tedaj sta se približala njivi, kjer je rasla ozimna rž. Tja sta bila pravzaprav tudi namenjena, da se prepričata, če žito morebiti le že ni godno za žetev. Rž je bila posejana na zadnji njivi ob Munkovi meji in je postajala z vsakim dnem svetlejša. Od tam se je videlo, da je že zrela, toda ko sta Bunka prišla do nje, sta sprevidela, da je barva žita od daleč bila nekoliko goljufiva. Od blizu se je rumenkasta svetloba njive spremenila v rahlo zelenkasto. Obširna njiva je bila pokrita z visoko, bahato rastjo, ki od težkega klasja, iz katerega je zrno kar režalo, ni mogla stati pokonci, ampak se je utrujeno nagibala ob stran. Bunk je zgrabil pest klasja, od katerega se je pokadil rahel prah, in ga strokovnjaško opazoval. Ko da bi prvi preizkušnji še ne mogel verjeti, je zgrabil še enkrat, a tokrat globlje v njivo, in dvignil nov šop klasja pred oči. »Hm, ni je še prehudo, jaz bi jo še pustil kak dan,« je rekel nato. Sedaj je tudi Bunkinja oprostila svojo desnico in segla po latovju. Klasje, ki ga je držala v roki, se skoraj ni razlikovalo od barve njene dlani. Naglo je izmulila nekaj zrn, jih pozorno pogledala, nato pa jih dala v usta ter jih pregriznila. »Ne, zrela je,« je menila potem počasi in važno. »Rž zori še v kopah.« »Torej misliš, da bi se je že lotili?« »Kar jutri se je lotimo. Zdaj jaz še lahko kuham, potem pa ne vemo, kaj utegne priti...« V mislih je imela dan, ki ga je že v vseh občutkih pričakovala. »Da, na to se je tudi treba ozirati,« je odgovoril Bunk z zmedenim glasom, medtem ko je bil glas žene čist in jasen. Čez nekaj časa je pristavil: »Koliko je pa sodiš?« »Pet in dvajset birnov je je lahko,« je odgovorila žena. Možev obraz je pokril zadovoljen nasmeh; tudi on je cenil toliko pridelka. Nekajkrat je globoko vzdihnil, potem pa dejal s slovesnim glasom: »Kruha nam, hvala Bogu, ne bo treba kupovati...« Še tisto popoldne je Bunk letal za žanjicami. Drugi dan je želo na Bunkovi njivi šest žanjic. Bunk jih je hotel dobiti še več, toda štiri, ki so bile naprošene, niso prišle, ker so isti dan želi še pri nekaterih drugih kmetih. Prišle so Dovganočka, Mudafova hči, Gradiška hči, stara Pernjica, stara Munkinja in Gačnikova bajtarica. Ker pri Munku še niso želi, bi morala popoldne priti še Munkova dekla. Rž je bila nenavadno dolga in težka, zato je niso kosili, temveč so jo po stari šegi želi in sproti skladali v kopice. Dan je bil lep in vročina je začela že zgodaj pripekati. Na nebu ni bilo nobenih oblakov, obzorje je bilo od vročine skoraj motno in je proti poldnevu začelo na zahodu rahlo drhteti. Zrak je bil že od jutra nasičen in nepremičen. In že takoj zjutraj je Bunk dejal: »Ne vem, če bo danes ves dan vzdržalo...« Pri delu pa so kmalu pozabili na vreme. Ženske, ki so skraja na vso moč hvalile lepo rž, so zaradi vedno večje vročine pozabile tudi na to hvalo. Druga poleg druge so v široki vrsti rile v žito in kmalu se je na njivi pokazala zaplata rjavega strnišča, ki se je počasi večala. Ker je bilo žanjic premalo, niso mogle vzeti cele njive hkrati, temveč le dobro polovico. Iz tega pasu kmalu ni bilo slišati drugega kakor ostro sršenje srpov in šelest slame. Žanjice so se enakomerno zaganjale v nizko, rumenkasto valovje pred seboj, se enakomerno pripogibale, enakomerno vezale snopovje in ga v enakomernih kretnjah odlagale v vrste za seboj. Strnišče se je naglo razgrevalo in iz žanjic je začel curiti ostro dišeč znoj. Nebo je postalo svinčenosivkasto, po njem je žgoča sončna krogla potovala z neusmiljeno počasnostjo. Tudi Bunka, ki je skladal snopje v kopice, je vročina neznansko mučila. Navzlic temu pa le ni mogel odvrniti pogleda od vrst, ki so rasle za žanjicami. Dovganočka je bila brez dvoma najboljša žanjica, kajti za njo je ležala najdebelejša vrsta. Res je, kar so trdili ljudje: če je ženska dobra za svojo reč, je dobra tudi za druge stvari. Takoj za njo je prišla njegova mati, stara Munkinja, ki kljub starosti in zgaranosti ni veliko zaostajala za Dovganočko. Dekleta, kakor sta bili Mudafova in Gradiška, sta se sicer vidno mučili, a takih kupov nista mogli nažeti kakor prvi dve. Mlada kost stari pač ni kos. Stara Pernjica se je na vse pretege trudila, da bi ostala vštric drugih, a vrsta za njo je bila najtanjša. Že proti poldnevu je postalo soparno in žanjice, ki so se že komaj premikale, so trdile, da to ni prava vročina. Ta sopara je bila tudi kriva, da žanjice skoraj niso mogle jesti, čeprav je bilo kosilo dobro in mastno. Zato pa jih je začela mučiti neznosna žeja. Po kosilu je postajala sopara vedno težja in žanjice je pričela napadati omotica. Šest ur so se že pekle na razgretem strnišču, iz katerega se je začel dvigati vijoličast, žgoč prah. Od gozda sem je sicer vabila hladna senca, toda ta očesna vaba jih je še huje žgala. Abotno je bilo sedaj misliti na senco, na oddih: bil je tisti hudi čas, ki ne pozna usmiljenja, čas žetve. Soparna plast je vedno teže legala na jamniško kadunjo in vsa pokrajina, ležeča med zastrtimi obzorji, se je vidno mrtvičila. Naposled je vse otrpnilo. Oči žanjic, ki so komaj mežurkale, so sem ter tja vprašujoče zastrmele kvišku proti nebu, ko da bi jih mučil daljni strah. Naenkrat je stara Munkinja obstala kot okamenela in iz njenih ust je prišel suh glas: »Kaj pa je tam...?« Vsi so pogledali proti severozahodu, kamor je bil obrnjen njen obraz. Na koprenastem obzorju so bili komaj vidni obrisi široke gore, ki se je zdela prosojna in še enkrat tako daleč, kakor je bila v resnici. Štiri žanjice so takoj nato rekle vse začudene: »Saj ni nič...« Dovganočka in Bunk pa nista mogla odtrgati oči od severozahoda. Z Munkinjo vred sta oba zapazila na temenu gore slaboten, komaj viden podolgovat ris. Le najbistrejše oči so ga mogle opaziti. Munkinja, ki je dobro vedela, kaj to pomeni, je še enkrat vprašala: »Kaj pa je to...?« Dovganočka ni rekla nič, temveč se je sklonila k zemlji in pričela naglo žeti, Bunk pa je dejal s tujim glasom: »To je svinja...« Bilo je nemogoče spoznati, če misli na goro istega imena, ali pa na kaj drugega. Tedaj ura še ni bila dve. Želi so dalje. Ko je Bunk čez minuto ali dve spet pogledal proti severozapadu, se mu je zdelo, da je belkast ris izginil v motnem obzorju. Toda nadaljnji dve minuti sta zadostovali, da se je na istem mestu pokazal razločen, bel oblaček, edini na širnem obzorju. Sedaj so ga mogle videti tudi tiste žanjice, ki prej slabotnega risa niso zapazile. Oblaček je rasel nenavadno hitro; čim večji je postajal, tem nagleje je spreminjal tudi svojo pohlevno belo barvo. Kmalu je goro, iz katere se je nevidno rodil, že popolnoma zakril in njegov trebuh je začel temneti. Žanjicam je bilo zdaj že jasno, da nosi oblak v sebi dež. Vidno je naraščal, in ko je zakril očem najprej goro, je potem zastrl že velik del koprenastega obzorja. Vendar se je še vedno držal gore. Bunk je s hlastnimi pogledi meril daljni oblak, potem pa dejal z glasom, polnim upanja: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« In kakor z Bunkove njive, tako so oblak s strahom v očeh opazovali tudi z neštetih drugih jamniških, podjunskih in obdravskih njiv. Na južni strani oblaka so ljudje vzdihovali kakor Bunk: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« Na severni strani oblaka, na Nemškem, pa so ljudje vzdihovali: »Mogoče bo šlo pa na Slovensko...?« Kmalu se je pokazalo, da je bilo upanje južne strani prazno, kajti z vsako minuto ogromnejši in groznejši oblak se je začel vidno valiti proti jugovzhodu. Njegova barva je postajala vedno ostudnejša in je dobivala rumenkast sijaj. Ostalo je le še eno upanje, da se bo bližajoča huda ura mogoče oprijela dravske doline in šla ob njej za vodo proti vzhodu, kakor se je to večkrat zgodilo. In res je nekaj časa tako tudi kazalo. Toda prekmalu se je razpršilo tudi to, za Jamničane poslednje upanje; grozeči oblak je plaval previsoko, da bi ga moglo zadržati pohlevno hribovje, ki se je vleklo ob dravski strugi. Prej kot je bilo mogoče misliti, se je štrenasta, skoraj rumenkasta megla že oprijela hribovja samega. Huda ura, raztezajoč se v širino nekaj desetin kilometrov, se je s svojim središčem valila naravnost proti gori za Jamnico. Prihod hude ure je naznanjalo rahlo, zamolklo grmenje. Toda prav to, da ni preveč treskalo in bliskalo, temveč le grozeče mrmralo, je ljudi navdajalo s strahom. Oblaki, ki so se valili nad pokrajino, so bili že na pogled težki, okorni in so očividno nosili v svoji notranjosti točo. Grozoten šum je spremljal njih pošastno lomastenje skozi ozračje. Breme, ki so ga oblaki nosili v sebi, jih je pritiskalo vedno bolj k zemlji. Vsa severna stran neba je bila že zakrita z njimi, medtem ko je bila južna še polna sonca. Kmalu je potegnil od severozahoda mrzel, leden piš, Bunkova žitna polja so nemirno zašumela in se sklonila še niže k zemlji, kakor da bi v njej iskala varstva. Žanjice so se tedaj zganile, se za trenutek zravnale in preplašeno pogledale proti bližajoči se rumenkasti pošasti. Potem so se vse oči vprašujoče obrnile proti gospodarju, ki je nemo metal snopje v kopice. Nato je tudi on prenehal z delom in ko da bi vsi iskali rešitve v naravi, so se oči vseh obrnile proti gori, ki je še vsa čista in svetla stala za njimi. In ne da bi kdo spregovoril besedo, so se vsi razumeli: gora je bila previsoka, da bi huda ura mogla odvihrati čez njo. Vse oči so se zabliskale v onemogli kletvi: »Prekleta gora...« Pred domačijo na hribu se je tedaj pokazala široka in ohlapna postava Bunkinje. Bunk je zavpil proti njej s hripavim glasom: »Kadi, huda ura je tu...!« Njegov poziv pa je bil nepotreben, ker je Bunkinja, noseč v eni roki najmlajšega otroka, z drugo enakomerno zamahovala z loncem, iz katerega se je kadil rahel dim. Žrtvovala je bližajoči se hudi uri. Od daleč so se začuli zvonovi; pri vseh cerkvah, ki so stale na tisti strani, od koder je huda ura potovala, so že zvonili. Le jamniški zvonovi se še niso oglasili. Bunk se je razburil in začel ves iz sebe kričati: »Prekleta Treza, kaj pa še čaka? Mar se je baba celo noč valjala s tem Apatovim Zepnom, da še zdaj spi? Naj mi jeseni pride po bernjo...« Strah pred točo je prevzel njega in žanjice s tako silo, da so grabili za vsako stvar, ki bi grozečo nevarnost lahko odvrnila ali vsaj zmanjšala. Naposled so se oglasili tudi jamniški zvonovi in zvonili s turobnimi, tožečimi glasovi. Ob njihovem odmevu se je žanjicam vrnilo rahlo upanje, čeprav so zvonovi zvonili tako malodušno in skoraj boječe. Medtem ko je hrumenje nevihte prihajalo vedno bliže, so se Bunkove žanjice s podvojenimi, potrojenimi močmi zagnale na žetev. Hrum je oznanjal točo in sedaj je bilo treba oteti nevihti kolikor mogoče veliko klasja. Široko razkoračenih nog in skoraj vodoravno sklonjenih hrbtov so žanjice zamahovale s srpi v velikih lokih po lepi, težki rži. Medtem ko je v zraku nad njimi zamolklo vrelo, se je pri zemlji slišalo napeto pokanje kit in kosti ter naporno sopenje pljuč. Dovganočki je vsak zamahljaj srpa pomenil pol snopa. Toda tudi druge žanjice so napele vse moči in celo stara Pernjica je zdaj žela za prejšnje tri. Snopje je žanjicam letelo izpod rok, kakor bi se jim roke spremenile v hlastajoč kosilni stroj. Žanjice si niso brisale oči, čeprav jih je sproti zalival debel znoj; kakor njihove grabeče roke, so bile tudi njihove oči obrnjene samo v tla, samo v sklonjeno žito. Bunk je nehal delati kopice in je zdaj snopje metal le v velike kupe, tako da je klasje obračal v notranjščino, ritine pa puščal na zunanji strani. Kot bi trenil, je naložil že dva taka kupa in, ko se je lotil tretjega, je hripavo vzdihnil: »Vsak kup ena peka...« Tudi on je delal, da mu je pot curkoma lil po hrbtu. Nevihta se je naglo bližala, vendar njeno središče, ki je šlo naravnost proti gori, pod katero so Bunkovi želi, še ni doseglo svojega cilja. Oba njena lažja konca sta na severu in jugu že dosegla predgorje in se ga naglo oprijemala. V sredini pa je bilo še vedno toliko prostora, da je sonce lilo svoje žarke v prazen lijak. Zvonovi po cerkvah niso nehali zvoniti, čeravno je bilo zdaj že vsako upanje, da se odvrne nesreča, popolnoma prazno. Glasovi so bili podobni že pogrebnemu zvonjenju. Od Bunka sem je bilo slišati krčevito vpitje gospodinje: »Pojte domov, drugače vas bo dobilo...!« Žanjice pa vpitja niso slišale, ampak so z zadnjim naporom žele dalje in ped za pedjo otemale žito bližajoči se pogubi. Tedaj so po njihovih upognjenih hrbtih začele padati prve težke deževne kaplje. A ko da bi prve znanilke hude ure žanjice le še podžgale, so se te še vztrajneje zagrizle v belo rast. »Ne vezati, ne vezati...!« je hropel Bunk ves zaslepljen od boja z naravo. Njegove besede pa so bile nepotrebne, ker so žanjice že metale od sebe nepovezano žito, ki ga je on takoj reševal v kupe. Malo prej se je bila borba še za peke kruha, kmalu nato se je spremenila že v boj za posamezne hlebe, sedaj pa se je bila le še za posamezne kose kruha. Vsaka pest bilk je pomenila oteti kos kruha. Vsaka kretnja žanjice je molče rekla: »Otet je še en kos kruha, še en kos... še en kos...« Zagrizenega boja z naravo pa je bilo naglo konec. Voda in led, ki sta v strahotnih, visečih meglah pritiskala proti gori, sta v kratkem spopadu s pod njo natlačeno soparo ostala zmagovalca tudi v tem tesnem prostoru. Strahovit, vrtinčast vihar se je dvignil naravnost iz zemlje proti višavam, kamor se je soparni zrak v divjem begu umaknil. Bližnji gozd je bolestno zastokal in s strahovitim pokom se je zrušilo nekaj starih dreves po tleh. »Bežimo!« je kriknil Bunk in se zagnal proti domu. Za njim so se zagnale žanjice. Od njive do doma je bilo le nekaj sto korakov, toda žanjice so bile že po prvi tretjini pota do kože premočene. Huda ura je s svojimi ledenimi oblaki na mah napolnila prostor pod goro in nastala je odurna tema, iz katere se je najprej ulila močna ploha. V gori, kjer je huda ura preganjala še zadnjo soparo, je oral strahovit hrup. Preden pa so žanjice dospele do Bunkovega hleva, je že začela padati toča. Žanjice so bile srečne, da so dosegle streho, in so ostale kar v hlevu, čeprav je bilo od hleva do hiše le še nekaj skokov. Le gospodar je med dežjem in točo zdirjal proti hiši, od koder se je slišal obupen otroški jok. Potem je zastokalo drevje okrog Bunkovega doma, zastokalo je Bunkovo polje, zastokala je gora, zastokala je vsa Jamnica. Huda ura je z vso silo butnila v širokoplečo goro; ker se ta ni ganila, se je zbog silnega treska odprlo njeno strašno nedrje ter izsulo svojo oledenelo vsebino. Dež je kmalu prenehal in začela je padati debela, suha toča. Kaj takega niso pomnili niti najstarejši Jamničani, čeprav v njihovem življenju ni manjkalo težkih hudih ur. Že je bilo polje pobeljeno, a iz neba je led še vedno padal in padal. Vse megle, ki jih je huda ura še podila po zraku, so šle isto pot, butale v goro ter izpraznjevale pred njo svoje ogromne trebuhe. Skoraj pol ure je nepretrgoma vrela iz njih bela smrt in uničevala rast, domove, Jamnico. Polje se je pobelilo, kot bi ga pokril sneg. Nekaj časa je zemlja še šumela, stokala in ugovarjala ledenemu udarcu narave, potem pa je postajala vedno tišja, dokler ni popolnoma umolknila in obležala kakor velik mrlič... Čez dobro uro je ponehalo treskanje in grmenje neba in na severozapadu, skoraj na istem mestu, kjer se je huda ura rodila, se je najprej pokazal kos globokomodrega neba. Megla, ki se je še držala zemlje, se je pričela naglo dvigati in tajati, kmalu so se že videle na obzorju gore, za njimi pa so se pričele razkrivati tudi nižave. Ni trajalo pol ure, ko se je širna pokrajina spet razgrnila in prikazala z novimi, čistimi barvami. Tedaj se je šele odprla očem vsa strahota hude ure, ki je pravkar šla čez deželo. Toča je potolkla obsežen kraj s štirimi občinami, ki so ležale med obdravskim hribovjem in med goro na jugu Jamnice. Tolkla je gotovo tudi že onstran Drave, toda ker je nad temi kraji nevihta še bežala, njeno razdejanje ni bilo prehudo. Že obdravski hribi so bili sem in tja rahlo pobeljeni od toče, bregovi okrog Dobrij so bili še bolj beli, jamniško kadunjo pa je pokrivala nepretrgana bela odeja ledu, ko da bi zapadel sneg. Vanjo je huda ura izsula vso svojo uničevalno zlobo. Vse, kar je zadržala gora, je padlo pred njo na zemljo. Jamniško polje, Drajna, Sončni kraj in Hoje so bile na debelo pokrite s točo, najhuje pa so bile prizadete Hoje, ker so ležale tik pod goro. Kmalu je posijalo sonce z vedrega neba in od toče uničena pokrajina je zableščala v mrzlem, mrtvaškem blesku, kamor je zamolklo strmela spet mirna in tiha gora nad njo... Bunkove žanjice si še potem niso upale izpod strehe, ko je zadnja deževna kaplja padla od kapi. Še vedno so vse otrple stale med hlevskimi vrati in topo strmele v belo razdejanje okrog Bunkove domačije. Toča je na debelo ležala okrog hleva in po poljih; od žita, ki je še malo prej valovilo po njih, ni bilo niti sledu. Celo kopice na rženi njivi so bile stolčene v neznatne kupčke. Drevje je bilo golo in okleščeno in droban, negoden sad je s točo vred na debelo pokrival zemljo. Okrog kapi so ležale razcefrane skodle, ki sta jih toča in vihar stolkla s strehe. Med hudo uro so žanjice najprej glasno molile, upajoč, da bo najhujša nevihta šla mimo. Ko pa je začela padati gosta, suha toča, jim je molitev počasi zastajala, dokler jim zaradi še nevidene groze naenkrat ni obtičala v suhih grlih. Polastil se jih je top strah, da so druga za drugo odrevenele; nenadoma so vse začele jokati, ne da bi se zavedale solz v pekočih očeh. Isti strah je zajel kmetico, dninarico in beračico... »Ali bomo šle v hišo?« je že tretjič rekla Dovganočka, toda žanjice so še vedno neodločno stale med hlevskimi vrati. Zdelo se je, ko da bi jim bližina živine bila v trenutno tolažbo in zaslombo. Nazadnje so se le spustile proti hiši. Bunkova družina je bila v sobi, gospodar je sedel pri oknu in še vedno strmel na belo polje, gospodinja je sedela na postelji in brezizrazno gledala otroke, ki so čepeli v kotu za pečjo. Mož in žena sta imela kalne, spremenjene oči. S prihodom žanjic se je molk v sobi le še poglobil, kajti vseh trinajst ljudi, ki so bili v sobi, ni moglo spregovoriti glasne besede. Šele čez dolgo časa se je zaslišalo rahlo ihtenje stare Pernjice, ki je prva rekla: »Moj Bog, kaj bomo pa jedli...« Toda poraženost ljudi je bila tako silna, da se tudi po tem vzdihu še dolgo niso mogli vzdramiti. Prva je prišla k sebi Bunkinja, ki je rekla: »Da, za malico je tudi čas...« In ne da bi se ozirala na nejeverne obraze žanjic, se je dvignila, odšla k mizi in položila nanjo velik hleb pravkar načetega kruha. Bunk bi moral iti po pijačo v klet, namesto tega je še vedno topo strmel skozi okno. »Jejte, gotovo ste lačne,« je rekla Bunkinja s praznim glasom. Kruh pa je ležal na mizi, ne da bi se ga kdo dotaknil. Polagoma je žanjice minil strah, da so naglo začele zapuščati hišo. Vsaka je odhitela na svoj dom, da čimprej tudi tam vidi razdejanje. Le Pernjica se je še obotavljala, ko da bi ne vedela, kam naj se po tej nesreči obrne, dokler ji Bunkinja ni rekla: »Mati, vi pa nocoj tu ostanite.« Čez nekaj časa je Bunk vstal in odšel iz hiše. Bela poguba, od katere že ves čas ni mogel odtrgati pogleda, ga je vlekla k sebi, v svojo uničujočo širjavo. Odšel je na polje in hodil skoraj do mraka, tih, mrk in s sklonjeno glavo po opustošenih njivah. Pri tem je pozabil celo na živino, ki je začela v hlevu mukati od gladu. Vrnil se je ves pobit, praznih oči in drgetajočih ustnic. Kratke ure, ko je hodil po razvalinah uničenega dela in truda svojih in drugih rok, so zadostovale, da se je njegov obraz postaral... Ko je stopil v hišo, se je delal že mrak. Na pragu ga je čakala stara Pernjica in mu s sklenjenimi rokami rekla: »Bunk, ravno pravi čas si prišel. Sina si dobil...« Iz kamre ga je pozdravil krik novih ust... == SEDMO POGLAVJE == Bila je huda zima, huda tudi za Jamnico, ki je bila ostrih zim navajena. Že pred božičem je padlo za dva čevlja snega, nato je pritisnil hud mraz. Nebo se je zastrlo z neprijaznimi meglami, se sklonilo tako nizko nad kadunjo, da je v tej sivini izginilo polovico gore, prostor med tem sivim obokom in zemljo je napolnil mrzel zrak, ki je z vsakim dnem huje rezal. Zimske ptice so omagovale in zmrzle padale z dreves. Opaži jamniških hlevov niso več vzdržali in ponoči se je iz bajtarskih hlevov razlegalo mukanje, meketanje in kruljenje prezeblih domačih živali. Bil je čas, ko brez potrebe nihče ni rad zapuščal toplih zapečkov. Vendar mnogo Jamničanov ni moglo uživati zapečnih toplot, kajti s snegom in s sanincem je nastopil čas planinskih voženj. Po zasneženih globačah okrog gore se je razlegal krik in vik voznikov ter zvončkanje kraguljcev iz dneva v dan. Razen zimskega dela pa še druge stvari soseski niso dale pokoja. To so bile v prvi vrsti občinske volitve, ki so bile zdaj vnovič razpisane. Kljub temu je bila Jamnica zadovoljna, da so bile volitve razpisane na zimo, kajti pozimi je bilo za take stvari vedno več časa kakor poleti. Volilni boj je bil tokrat zelo hud. Nasproti sta si stala dva tabora. To pot je bilo že izven vsakega dvoma, da bo Jamnica imela dve volilni listi. Glavni in močnejši tabor so predstavljali župan Dvornik in njegovi pristaši, opozicija pa se je spet zbirala pod vodstvom Permanovega Ahaca in njegovih jamniških pripadnikov. Globoko izhojene steze k jamniškim pragom so pričale, s kakšno vnemo se je Jamnica to pot vrgla na agitacijo. Na svetih Treh kraljev dan je bilo pri Apatu kljub pozni uri še precej gostov: bile so zasedene kar tri mize. Dve mizi sta bili zasedeni s kmetskimi pivci, medtem ko je bila miza za vrati kakor po navadi zasedena s prostimi ljudmi. Na koncu ene izmed kmečkih miz sta sedela župnik Virej in nadučitelj Jauk, ki ga je tokrat prav sredi zime prijela pivska strast. Večina gostov se je držala tukaj že od jutranje maše, kajti župnik Virej v takem mrazu ni opravljal popoldanskih večernic. Čeprav so bili časi že dovolj slabi in so se, kakor je vse kazalo, obetali še slabši, se vendar krčmarji niso mogli pritoževati nad njimi. Tudi župnik Virej se zadnje čase ni smel pritoževati, kajti cerkev je bila še kar dobro obiskovana. Vanjo so pričeli zahajati celo taki, katerih prej od znotraj ni nikdar videla, namreč Ložekar in Tehant. Edina izjema je ostal Moškoplet. Bilo je, ko da bi ljudje čutili neko vedno hujšo zadrego, iz katere niso našli nobenega izhoda; zato so se vdajali pijači in molitvi. Sobo je grela velika, pločevinasta peč, v kateri je gorela žagovina. Suha, lahka toplota je delala prostor nadvse prijeten, čeprav so bile stene že zelo zakajene in je skozi okna žmiril v sobo mračen in pust dan. Kakor Jamnica, so tudi gostje pri Apatu bili razdeljeni v dva tabora. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so cincali sem in tja in so se pridruževali zdaj temu, zdaj onemu mišljenju. Le nadučitelj Jauk in graščak Ložekar sta bila popolnoma nevtralna. Jauk sploh ni zinil nobene besede, temveč je venomer strmel skozi okno, ko da bi koga pričakoval, Ložekar je pa potegnil vedno s tistimi, ki so se morali braniti. Zdaj pa zdaj sta si tabora skočila v lase, začel se je krik in prepir, ki je nekaj časa dušil vsako jasno besedo. Ko pa so si pivci povedali, kar so imeli na srcu, je spet nastal mir, med katerim so gostje razpravljali o hudi zimi, o izvrstnem sanincu, prešli potem spet na slabe čase, dokler ni ta ali oni znova kavsnil v politiko, kar je povzročilo nov vihar. Kakor po navadi, je bil skoraj vedno Ložekar tisti zli duh, ki ni trpel miru v sobi in je vedno znova dražil duhove. Župnik Virej pa, s katerim sta sedela skupaj pri mizi in se kosala pri pivu, se skoraj ni mešal v politične razgovore in prepire svojih faranov. Le kadar je bila napetost najhujša in krik najglasnejši, se je obrnil po sobi in dejal z lokavim nasmehom: »No, no, saj ni tako hudo...« Pravkar so si spet bili v laseh. Pri kmečki mizi je stal Bunk in kričal proti delavski mizi za vrati: »Od koga pa delavec živi, to mi povejte, od koga delavec živi? Ali ne živi od kmeta, ves svet živi od kmeta...« Od delavske mize mu je Dovganoč prav tako kriče odgovarjal: »Bunk, vino govori, vino govori...« Kdo ve, kako bi se bil zdaj ta vozel razvozlal, ko bi ta hip ne stopil v sobo Apatov sin Žep. Ko je sprevidel, za kaj gre, je zmagovito zavpil po sobi: »Zastonj se prepirate, volitev ne bo...!« Ko da bi odrezal, je v sobi nastala tišina in obrazi vseh pivcev so nejeverno zastrmeli proti Žepu. Ta je napravil še važnejši obraz, pustil goste nekoliko čakati, nato pa je vzkliknil: »Volitev ne bo. Kralj je proglasil diktaturo, parlament je razpuščen in volitve so prepovedane...« Poznalo se mu je, da ga je novica navdušila in da je koj, ko jo je slišal, priletel naravnost iz Dobrij v Jamnico, da bi jo prvi razglasil. Razen župnika Vireja so gotovo vsi gostje prvič v življenju slišali besedo »diktatura«, posebno domača pa ni bila niti njemu. Sprva je na vsa omizja legla neka skrivna, pol radovedna, pol boječa zadrega, ki je povzročila, da so vsi sklonili glave. V sobi je nastala globoka tišina. Že bolj ali manj okajeni možgani so zapeli naporno vrtati v novico. Ker pa nihče ni mogel kaj pametnega reči, so pivske roke kar same od sebe začele segati po posodi na mizi, nakar se je začulo grgranje goltancev in pljuskanje pijače. Pijača je zadrego nekoliko poplaknila in posledica je bila, da so gostje začeli strmeti najprej drug v drugega, potem pa je miza za vrati začela strmeti kakor en sam obraz proti kmečkim mizam in narobe. Od vsega, kar so gostje pravkar čuli, so razumeli le dve stvari: volitev ne bo in parlament je razpuščen. Prva stvar je pri vseh izzvala neke mešane občutke in pivcem se je zazdelo, da so s tem nekako prizadeti tudi sami. Novica o razpuščenem parlamentu pa je v delavskih in kmečkih možganih vsaj v prvem hipu zbudila občutke neke prijetne, škodoželjne naslade. Parlament je bil Jamničanom nekaj tujega, sovražnega, nanj so gledali kakor na nekaj nepotrebnega, ako že ne popolnoma škodljivega. Podobno so, vsaj na tihem, mislili tudi tisti, ki so kot strankarji pomagali tu pa tam pošiljati poslance v parlament. Poslanca so videli navadno le ob volitvah. Kdo ve, kaj vse se godi v tej čudni hiši tam doli v Beogradu? Navadno ni prihajalo kaj prida od tam. Vsa ta zadeva s parlamentom je bila podobna človeku, ki žveči smolo, ki melje in melje, a tvarina je vedno ista in vedno enaka. Prvi se je vsekakor znašel župnik Virej, ki je porinil pravkar izpraznjeno steklenico piva k nastavljeni vrsti na koncu mize; njegova vrsta se je s tem povečala na pet praznih steklenic, medtem ko je Ložekarjeva vrsta štela šele štiri. Uspeh nedeljske tekme z graščakom ga zdaj ni več zanimal in, ko je spregovoril, je bil njegov glas malodušen: »Kaj si pravzaprav zvedel, Žep?« Apatov sin je začel pripovedovati, kar je pred dobro uro čul iz ust Munkovega Ladeja v Dobrijah, ki mu je prvi sporočil čudno novico. Kralj je razgnal parlament in postavil diktaturo, to se pravi, da je sam vzel vso oblast v svoje roke zato, da se enkrat za vselej konča s korupcijo, z nepotrebnim politikantstvom in tako dalje. Sedaj bodo prišli boljši časi in tak režim, ki bo vladal v blagor ljudstva. Povedal je gostom še dvoje, troje imen ljudi, ki so v novi vladi. Gostje so se začeli na to pomenljivo spogledovati. Razlaganje Apatovega Žepa je začelo na ljudi različno delovati. Pri imenih novih ministrov je na obrazu župnika Vireja in prav tako na obrazih nekaterih njegovih pristašev zaigral zadovoljiv nasmeh. Drugi pa, posebno Permanov Ahac, so strmeli okrog sebe, ko da bi v tem zimskem času slišali kukavico peti. Toda nasmešek na Virejevem obrazu ni trajal dolgo, zatemnel je ob Žepnovem poudarku, da je Munkov Ladej ves navdušen za novi režim. A ta Ladej je bil s svojo politiko vendar čisto na drugem koncu. Vse skupaj je zvenelo tako čudno in zmedeno... Osuplost je najprej popustila pri kmečkih mizah. Mladi Munk se je zmagovito obrnil proti delavski mizi in zavpil: »Ho, ho, zdaj pa imate volitve...« Za njim je zavpil Bunk, obrnjen v isto smer: »Zdaj pa le zmagajte, če morete...!« Ta izbruh je dokazoval, kako nezanesljivo se je počutila jamniška večina pred manjšino. Ker delavska miza ni odgovarjala, so gostje znova začeli vlivati pijačo vase. Apat in sin sta potem pobrala posodo in jo znova natočila, ne da bi to kdor koli zahteval. Pogovor se tudi pred novimi merami ni hotel razživeti, zato je stari Apat naenkrat važno vprašal Bajnanta: »Bajnant, kaj pa ti misliš...?« Tesač je zastrmel po sobi ter nato zinil tako široko, ko da bi nameraval govoriti celo uro. Namesto tega pa je le kratko plahnil po sobi: »Ha-ha-hama...« »No, vidiš,« je dejal modro Dvornik, ko da bi bil Bajnant kdo ve kaj povedal. Po kratkem molku se je vzdramil Mudaf in dejal z glasom, kateremu se ni moglo poznati, ali je iskren ali lažniv: »Sedaj bo pa bolje...« Ker na to nihče ni nič rekel ali pritrdil, je Mudaf sovražno pogledal po sobi in skoraj zavpil: »Ali mislite, da ne...?« »Jaz tudi mislim,« je tedaj Ahac odgovoril z enakim glasom kakor Mudaf. »Ti pa že ne misliš zares!« je izzivalno zavpil nanj mladi Bunk, ki je imel danes sploh veliko besedo. Medtem je začel Žep, ki je prisedel k eni izmed kmečkih miz, razlagati okoli sedečim kmetom podrobnosti o diktaturi. Kmalu so mu začele prisluškovati vse tri mize. Slišal se je samo njegov glas: »Zagotovo bodo prišli sedaj boljši časi. Dosihmal je korupcija vse ovirala. Korupcija in strankarstvo. Sami stranke so bile; kdor ni maral delati, si je ustanovil svojo stranko. Sedaj je konec tega. Odsihmal se bo predvsem gledalo na gospodarstvo. Lesna trgovina, ki že skoraj spi, bo spet začela iti. Gledalo se bo na izvoz. Država mora dobiti valuto v blagajno. Brez tega ne gre. Kralj je prav storil, ko je vzel vso oblast v svoje roke...« Spočetka mu ni nihče pritrjeval, niti Apat ne, ki je današnji položaj gledal s povsem drugega vidika. Potem pa se je Žepova razlaga le pričela oprijemati tudi nekaterih drugih. Pričeli so vsevprek govoriti o slabem dosedanjem gospodarstvu, da so pri tem pozabili celo na diktaturo. Še previdni Virej in še previdnejši Dvornik sta jela tipati okoli sebe. Naenkrat so se vsi kmetje začeli obračati proti delavski mizi in jim dopovedovati, da se njim, delavcem, tudi pod novim režimom ni nič bati, kajti če ima denar kmet, ga ima tudi delavec. Kdo ve, kam bi bil pogovor nazadnje prispel, ako bi nadučitelj Jauk nenadoma ne bil vstal izza mize, udaril po njej, da so steklenice odskočile, in hripavo zavpil: »Živela diktatura!« Njegovemu vzkliku ni nihče pritrjeval. Medtem ko so se kmetje še malo prej ob Žepovem pripovedovanju pričeli sprijazujevati z novim režimom, so zdaj molčali in se kvečjemu zbegani spogledavali. Celo župnik Virej je strmel v nadučitelja kakor zabodeno tele. Jauk pa je še enkrat udaril po mizi in zavpil: »Živela diktatura!« Z Jaukom se je naenkrat zgodila čudna sprememba. Dozdaj se ni vmešaval v politiko in se sploh ni spuščal v politične pogovore; tudi pri zadnjih občinskih volitvah se ni izjavil za nobeno stranko, sedaj pa je kar hipoma zagorel za novo stvar. Bog ve, kaj se je v njem pretrgalo, ali se mu je odprla kaka nova žilica, ali je k temu pripomogel Pernjakov mošt, ki se je lahko kosal z vsakim vinom: res pa je bilo, da je mož ves zagorel za novo stvar. Gostje so bili iznenađeni in so začeli sumiti, da Jauk nima čistih namenov z njimi. Iz zadrege jih je rešil Ložekar, ki je čisto neumno vprašal: »Jauk, zakaj pa ste vi za diktaturo?« »Zato, ker je general za predsednika.« Z generalom pa je Jauk stvari napravil slabo uslugo. To, kar je sledilo, je bilo podobno temu, kadar si kdo globoko zajame sapo. Jauk je začel govoriti o vojski, o zaupanju vanjo in tako naprej. Gostje so ga nemo poslušali, on pa ni vedel, da jim govori, ko da bi govoril državljanom neke druge celine. Ob prvem premoru je rešil položaj Dovganoč, ki je zgrabil za posodo z moštom, jo dvignil in zavpil: »Pijmo ga, zdaj ni več parlamenta, pa ga lahko kar pijemo!« Nato je Ložekar začel prepevati neko dolgočasno pesem, ki ni imela ne konca ne kraja. Nehal je peti šele, ko mu je tudi Bunk že začel pritegovati s svojim neznanskim glasom. To je Ložekarja ugnalo. Medtem se je po sobi začelo temniti, dasi še ni bilo tako pozno. Zunaj se je večerilo nenavadno hitro in vse je kazalo, da bo znova začelo sipati sneg. Apat je prižgal veliko svetilko sredi sobe. Toda pivcem svetloba ni bila dobrodošla, vsi so imeli občutek, da se jim zdaj na obrazih pozna, kaj se godi v njihovih srcih. Naenkrat sta vstala Permanov Ahac in Kovsov Tinej in se hotela odpraviti. Tedaj pa so skočili vsi, ko da bi se bali, da jih puščata same. »Kam pa hočeta? Ali moraš na šiht, Ahac?« je silil vanju Mudaf. »To ne, šele jutri opoldne grem na šiht. Ali noč je in v takem vremenu ponoči ni prijetno biti na cesti,« je dejal Ahac. Mladi Munk pa je bil še odkritejši: »Saj vem, kaj vaju žene... Diktatura vaju skrbi, saj se ti na obrazu pozna, Ahac. Tako poceni pa je ne bosta odnesla nocoj. Če moramo mi kmetje vzdržati, morate tudi vi, delavci. Nikamor ne bosta šla!« »Ahac, ostani še,« se je oglasil tudi pametni Dvornik. »Mislim, da z diktaturo ne bo tako hudo. Potem bomo šli skupaj, Apat nam bo dal svetilko.« Ko jima je začel prigovarjati še Apat, sta se Ahac in Tinej vdala in ostala za mizo. Posedeli so in pili dalje. Pogovor je začel postajati zdaj toplejši in zaupnejši; nazadnje so se delavski in kmečki pivci pomešali med seboj za mizami. Kmalu so sedeli vsi vprek, in že čez nekaj časa sta si napijala nadučitelj Jauk in tesač Tehant iz iste steklenice. Pri pitju niso niti zapazili, da je pijača vedno močnejša. Tu je imel prste vmes Apat, ki je imel navado, da je začel pijači na tihem prilivati nekoliko beline, kadar je hotel dvigniti razpoloženje in pridržati goste. Uspeh je bil kmalu popoln, kajti v Jamnici se je že davno stemnilo, a pri Apatu nihče ni mislil na odhod. Gostje so še nekajkrat premleli diktaturo, pri čemer so se pokazali vedno isti obrisi interesov kakor ob novici o njeni razglasitvi. Jauk je bil odkrito zanjo, župnik Virej je delal to bolj prikrito in z nekim strahom, župan Dvornik in nekateri drugi so sicer nekoliko omahovali, nazadnje pa jim stvar le ni bila nevšečna; Mudaf ni hotel pokazati svojega obraza, Ložekar se je delal še bolj pijanega, kakor je v resnici bil, Permanov Ahac je ostal zamišljen tudi ponoči, Dovganoč je vpil za diktaturo, ker mu je nocoj Jauk prvič plačal za pijačo, drugi tesači pa so bili za tistega, ki je pravkar bil na vrsti, da plača zapitek. Tudi pozno v noč Dvornik in Mudaf nista nehala siliti v Ahaca, naj vendar pove, kaj pravzaprav misli. Ahac pa se nikakor ni hotel izdati, le enkrat ga je Mudaf pripravil do tega, da je odgovoril: »Bomo čez nekaj let govorili!« »Ti si tič!« je odvrnil Mudaf in se zagonetno smejal. Pitje se je nadaljevalo, dokler župnik Virej ni potegnil ure iz žepa in rekel: »Fantje, zdaj je pa zadnji čas, polnoč bo, jaz moram iti domov.« Pivci so iz skušnje vedeli, da govori zdaj župnik Virej resnico: po polnoči nikdar ni pil. Nocoj je bil izpraznil dva in dvajset steklenic piva, medtem ko je imel Ložekar pet in dvajset praznih v vrsti. Ta poraz pa župnika nocoj ni preveč bolel, ker je bilo očitno, da je pri onem sodeloval tudi Tehant s svojim nenasitnim grlom. Z župnikom vred so se dvignili tudi drugi pivci. Apat jih ni skušal več zadrževati, ker je bila belina, ki jo je prilival pijači, za nocoj že poravnana, uspeh pa viden pri gostih samih. Zato je kratko malo prinesel petrolejko, jo prižgal in dejal: »Kdo pa bo svetil?« »Jaz!« se je ponudil Bunk in že prijel za luč. »Ti mi jo boš torej tudi vrnil,« ni pozabil reči Apat. »Kdo pa drug, saj toliko mi vendar še zaupaš,« se je razkošatil mladi kmet. Potem so se pivci spravili na cesto, s težavo sicer, ker je skoraj vsak mencal in stopical za tri trezne ljudi. Ko je družba bila na cesti, si je Apat globoko oddahnil, pri tem pa vzdihnil: »Da bi se le kaka nesreča ne zgodila.« Zunaj je bila temna noč, tako temna, da je kolobar medle luči, ki jo je nosil Bunk v majavih rokah, svetil komaj nekaj metrov naokoli. Za tem kolobarjem so se videle temne, neprodirne stene neke mračne megle. Pravkar je začelo znova mesti in zaradi tega je mraz precej odjenjal. Na družbo so padali gosti in drobni kosmiči snega s tako naglico, da se je delal šum, ko da bi namesto snega padalo suho listje. Sneg, ki je že ležal naokoli, je skoraj popolnoma izgubil belo barvo. Sprememba ostrega zraka na družbo ni popolnoma nič vplivala ravno zaradi take čudne noči. »Najprej gremo k nam,« je dejal župnik Virej in se obrnil po širokem, sedaj mehko postlanem sanincu mimo Apatove hiše. Začeli so se pomikati dalje. »Kako pa svetiš, Bunk?« je zaklel Ložekar, ki se je kmalu zapeljal po polzkem sanincu in si pri tem skoraj razkrečil noge. »Svetim, kakor morem,« je odgovoril Bunk in skušal iztegniti svetilko daleč od sebe, da bi tudi drugi imeli kaj od luči. Spredaj so hodili kmetje, delavci pa zadaj. Tedaj je Ložekar zapazil nadučitelja Janka, ki je korakal čisto ob kraju tesnega kolobarja. »Kam pa vi greste, Jauk, šola je vendar na onem koncu ceste,« je skušal svetovati pijani graščak. »Vem, toda šel bom rajši malo naokoli,« je odvrnil Jauk mirnodušno in rinil dalje. Družba, ki je štela blizu dvajset ljudi, se je počasi pomikala dalje. Šlo je še kar dobro, ako bi ta hip ne bilo izpodneslo tesača Bajnanta, ki je svojih osemdeset kil naenkrat telebnil na saninec. Pri tem je z nogami izpodnesel tudi soseda Mudafa, da se je ta prav tako položil v sneg. »Krava, ali nič ne vidiš?« je klel Mudaf, ki se ni mogel pobrati, čeprav je bil mnogo lažji od Bajnanta. »Ha-ha-hama...« je zagodrnjal ta, ko se je tudi sam izkopal iz snega. Ko so hodili že nekaj časa, se je župniku Vireju zdelo, da nekaj ni v redu, zato je rekel: »Vraga, danes je pa daleč do farovža. Kako pa svetiš, Bunk?« »Smo že tukaj, gospod župnik,« je dejal tedaj Bunk zmagovito, ker je pravkar v luči svetlega oboda, ki se je pomikal z njimi po cesti, zapazil hišno steno, v njej pa črna vrata. »Dobro, da smo le doma,« je dejal župnik in se počasi in previdno približal vratom, potegnil iz žepa ključ in začel odpirati. Ko je nekaj časa ropotal s ključem po ključavnici in pritiskal na kljuko, je odstopil za korak nazaj in rekel s čudno vdanim glasom... »Kako pa to, da ključ ne gre v luknjo...?« »Ni hudiča, bom pa jaz odprl!« je menil Munk in stopil naprej. Vsa družba je molče stala v polkrogu okoli obeh odpiravcev in ju opazovala pri napornem delu. Toda ne župnik ne Munk nista imela sreče, vrata se niso vdala. Tedaj se je ponudil Dovganoč: »Vidva sta oba pijana, poglejta mene!« Popadel je ključ in se lotil čudnih vrat. In res je imel takoj uspeh; kakor bi trenil, so se vrata odprla in na hišnem pragu je zdaj vsa družba zagledala — krčmarja Lukača, ki je zasilno oblečen stal z lučjo v rokah med podboji. Apatovi gostje se še niso utegnili znajti, a Lukač, ki je vso stvar drugače razumel kot pa ponočnjaki pred hišo, jih je že nagovoril: »Nocoj smo sicer že zaprli, ko je taka noč, toda ker vas je toliko prišlo, le vstopite. Imam pravkar novo vino na pipi.« Gostje pred hišo so bili sicer nekoliko iznenadeni, ker so namesto k farovžu prišli nehote k Lukaču. Pot od Apata do farovža so vsi farani z župnikom Virejem vred poznali tako dobro, da bi jo lahko napravili z zavezanimi očmi. Toda nihče se ni hotel izdati in zato so vsi voljno šli za Lukačem, ki je pred njimi svetil v pivsko sobo, kjer so posedli za mizami blizu peči. Ložekar, Bunk in Dovganoč so se koj znašli in so se napravili čisto domače: »Šli smo do Apata, pa smo si mislili, gremo še k Lukaču, mogoče ima boljšo kapljico kakor pa ta hudičevi Apat.« Ko je Lukač prinesel dva Štefana vina na mizo, ga je Jauk takoj vprašal: »Lukač, ali že veš, kaj je novega?« Lukač ni še nič slišal. »Diktatura je, volitev ne bo. Kaj praviš k temu?« Krčmar, ki je takoj spregledal položaj, ni rekel nič in zato se pogovor ni mogel tako razviti, kakor si je želel Jauk. Njegovi sopivci pa so vso stvar že tako premleli, da jih ni več zanimala. Lukač je nalil kozarce. »Ali boš ti plačal?« se je obrnil med opravilom k Bunku. »Jaz že ne plačam!« je zavpil ta in hkrati že zvrnil kozarec. Pili so vsi, le župnik se svojega kozarca ni dotaknil. »To pa ni prav, da ne držite z nami,« se je glasno jezil Ložekar, »prej ste pa silili sem.« Toda vse prigovarjanje župnika Vireja ni moglo premakniti, ostal je trd in neizprosen. Zdelo se je, da vedno manj razume, kako je moglo priti do tega, da sedi zdaj pri Lukaču, namesto da leži doma v topli postelji, ki bi se mu bila tako prilegla. Zadevo je rešil nadučitelj Jauk, ki je zgrabil za župnikov kozarec in ga zvrnil vase, rekoč: »Bom pa jaz pil, ne pričkajte se!« Družba se je zdaj pa zdaj čudno spogledala, medtem pa so le popili še dva Štefana vina, ki se je vsem zdelo zelo dobro. Ta dva Štefana je naročil Bunk z besedami: »Lukač, nocoj plačuje Ahac, da boš vedel.« »Ne, nocoj plačam jaz,« se je vtaknil vmes župan Dvornik. Lukač je ves pomirjen prinesel na mizo še dva Štefana. Župnik Virej je sedel ko na trnju, vendar ga je bilo nekam strah, ko je znova prosil, da bi šli. Sam pa si zaradi čudnega dogodka ni upal oditi. Kazalo je, da je vedno bolj pijan. Tista Apatova belina je pri njem, navajenem pivcu, začela delovati pozneje kot pri drugih. Naposled je goste le spravil pokonci. Ko so odhajali in je Bunk spet zagrabil za svetilko, ki je ves čas gorela na sosednji mizi, je župnik kratko malo dejal: »Munk, zdaj boš pa ti svetil.« Ko je Lukač zaprl vrata za njimi, je župnik zaprosil Munka pred hišo: »Lepo te prosim, dobro sveti, da se kaj ne zgodi.« Družba se je takoj pred hišo nekoliko skrčila. Permanov Ahac in Kovsov Tinej sta neopaženo nekam izginila in odšla svojo pot. Razen tega je izginilo še nekaj drugih mož, ostali so skupaj le še župnik Virej, nadučitelj Jauk, župan Dvornik, Munk in Bunk, Mudaf, Ložekar in vsi štirje tesači. Lukačevo vino je medtem tudi napravilo svoje in vsi so bili zaradi mešanja alkohola bolj okajeni kakor pa prej pri Apatu. »No, pa pojdimo!« je vzdihnil z vdanim glasom Dvornik, ki je bil še najtreznejši med vsemi. Začeli so se spet pomikati po sanincu, ki je bil zdaj še bolj zasnežen, kajti sneg je močno naletaval. Vendar se je v luči svetilke saninec še razločil od druge snežene plasti. Zdaj je svetil Munk. Z njim na čelu so se Jamničani začeli počasi pomikati od Lukačeve krčme. Tisti tesni kolobar luči, ki je z njimi vred hodil po vasi, se jim je zdel zdaj še tesnejši in zdelo se je, da ta tesnoba tudi pijancem težko lega na duše, kajti hodili so tiho kakor pogrebci. Čudno je bilo to, da pri svojem obhodu in iskanju farovža niso videli nobene jamniške hiše, čeprav so hodili po vasi, v kateri je bilo vsaj dvajset poslopij skoraj na kupu. Nenadoma je Munk zavpil: »Tukaj so neka vrata!« Res, prišli so do nekih velikih vrat, pred katerimi so zdaj vsi obstali. Vsem se je zdelo, da bi to mogla biti farovška vrata. Župnik Virej je takoj pristopil, da bi jih odklenil, toda medtem se je Munk že zadrl: »Vrata so odprta, ni treba odpirati!« ter jih porinil predse v temo. Župnik Virej se ni mogel načuditi, kako je mogla kuharica v taki noči pustiti vrata nezaklenjena. Toda dalje ni utegnil razmišljati; ker so se vsi njegovi tovariši rinili mimo njega v odprtino, je moral za njimi tudi sam. Onstran vrat pa župnik nikakor ni mogel zazreti znane mu veže, ampak je okrog njega in tovarišev še vedno svetil tisti zakleti, svetli obod. S čudnimi občutki so se pijanci pomikali dalje po nekaki gazi, dokler Dovganoč ni glasno zaklel: »Hudič, kaj pa je to?« Gredoč je bil zašlepral z gazi nekam v stran in se spotaknil ob nekaj, kar ni bilo ničemur podobno. Bil bi telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, če bi se ne bil z rokami ujel za neko pokončno, ledenomrzlo stvar. »O hu... Bog nas varuj...« Dovganoč je požrl kletev in prestrašeno vzdihnil. Mož, ki je še malo prej ves onemogel kobacal po nekem sneženem kupu, je zdaj odskočil kakor jelen ter pri tem podril na tla Bajnanta in Tehanta, ki sta stala tik za njim. Stvar je bila čisto preprosta, čeprav se je Jamničanom zdela nepojmljiva: možje so pri svojem obhodu zašli na pokopališče, ki se je razprostiralo okrog jamniške farne cerkve. Že Dovganočev prestrašeni vzkrik, še bolj pa podoba črnega železnega križa, ki je spominjal na kdo ve katerega Jamničana, sta jih mahoma nekoliko iztreznila. Urnih pet so jo pobrisali izza obzidja in Bunk, ki je hodil zadnji, je skoraj pohodil Ložekarja, ki je kolovratil pred njim. Nekateri bi se bili radi hudovali, toda niso vedeli, na koga naj izlijejo svoj srd. Pred pokopališčem so se skušali razgledati po okolici, da bi se laže znašli pri iskanju farovža, kamor so morali spraviti župnika. Pri tem so v kolobarju svetlobe le zagledali tudi eno izmed obeh lip, ki sta čisto črni in oskubljeni stražili pokopališki vhod. Prvi se je zdaj oglasil župnik Virej: »Zdaj ne moremo zgrešiti. Farovž je od tukaj le dobrih petdeset korakov.« Virej je imel prav, farovž je bil res le kakih petdeset korakov oddaljen, toda priti tja ni bilo kar tako. Tega so se možje takoj spet lotili, le luč so vzeli Munku in jo izročili Mudafu, ki se je sam potegoval zanjo, češ: »Nase se najbolj zanesem.« Sredi dobro znanega jim sejmišča sta se ločila dva saninca. Ko je Mudaf dobro posvetil po tleh, je rekel drugim: »Farovž je na desni strani, tu pojdemo.« »Mudaf, prav greš. Vidi se ti, da si še najpametnejši,« ga je pohvalil župnik. Tudi smer, kjer je stal farovž, je Mudaf zadel, toda nesreča je hotela, da ni krenil po desnem, temveč po levem sanincu, možje pa molče za njim. Potem so spet šli dalje, z njimi vred pa tisti vedno tesni svetli obod. To pot je bil pa Tehant, ki se ni dal ukaniti. Menda je štel korake, kajti že čez nekaj časa se je zadrl iz zadnjega konca čudne procesije: »Ne gremo prav, saj smo napravili že več kakor petdeset korakov!« »Teslo pijana, kaj žlobudraš,« ga je zavrnil od spredaj Mudaf. »Mene boš učil, kod se gre v farovž.« Možato je korakal dalje z leščerbo. Župnik Virej se ni vtikal v prepir, temveč vdano stopal za družbo. Ker ni štel korakov, ni mogel vedeti, ali jih je napravil že deset ali sto. Šli so dalje. »Meni se tudi daleč zdi,« je vzdihnil Ložekar sredi poti, ki je nikakor ni hotelo biti konec. Potem so bili spet vsi tiho, dokler ni Bunk spet začel kleti: »Preklicano daleč je ta prekleti farovž!« Vireju se je zdelo, da se mu je nekaj obrnilo v želodcu, vendar je rajši molčal in se vdano poganjal dalje po sanincu, ki je bil dolg kakor hudo leto. Končno je Mudaf slovesno zavpil: »Smo že tu, saj sem vam rekel. Potrpeti je treba...« Obstali so spet pri nekih vratih, ki so bila, kakor se je zdelo Mudafu, za silo podobna farovškim. »Dajte ključ sem, gospod župnik,« je zahteval Mudaf; ko mu je ta od zadaj izročil ključ, je kmet zarožljal z njim po ključavnici in takoj na široko odrinil vrata. V resnici pa so bila vrata nezaklenjena in kmet jih je lahko kar odpahnil. Do tukaj je šlo vse po sreči, zdaj pa se je ponovila stara smola: za temi čudnimi vrati spet ni bilo veže, ampak znova sneg in neka gaz, po kateri so se po kratkem preudarku možje drug za drugim napotili. Dasiravno jih je to odkritje začelo navdajati z neko čudno grozo, so se vendar vsi vdali v usodo in molče korakali dalje. Naenkrat je nočna procesija obstala v nekaki veži, kjer ni bilo snega in kjer so se pred njimi zarisala velika, temna vrata. Mudaf, ki je še nosil župnikov ključ, se jih je takoj lotil. Toda preden je mogel ugotoviti, da se ključ ne ujema s ključavnico, je Coflov Peter prestrašeno zavpil v ozadju gruče: »Bog nas varuj, to so vendar cerkvena vrata.« Kazno je bilo, kakor da Jamničani sredi noči poskušajo vlomiti v farno cerkev, in to pri glavnih vratih, kamor jih je pripeljala skrivnostna gaz. Pregazili so pokopališče, ne da bi vedeli, kod hodijo. Pri tem odkritju je može oblil vroč znoj, čeprav je bilo najmanj dvajset stopinj mraza. Ako bi ne stali na tako svetem kraju, bi gotovo vsi z župnikom vred začeli glasno kleti, tako pa so jo brž ubrali s pokopališča. Šele daleč zunaj na sejmišču so vsi zasopli obstali. Manjkalo je le nekaj korakov, da niso butili v prava farovška vrata. Posvet, ki je zdaj sledil, je bil kratek, a jedrnat. Celo Ložekar je zdaj pametno govoril. »Zašli smo v nekak začaran krog in zdaj ne moremo ven,« je menil Coflov Peter. »Sedaj se moramo stvari resno lotiti. Menda vendar ne bomo celo noč hodili okrog cerkve,« je dejal Dvornik odločno. »Jaz grem rajši k Apatu,« je dejal Mudaf. K Apatu bi bili seveda vsi rajši šli, toda bilo je vprašanje, kako priti tja. Ložekar je sklenil: »Nadučitelj Jauk, zdaj boste vi svetili, jaz grem pa za vami.« Ko je imel Jauk že luč v rokah, so vsi začeli iskati pravo smer. »Prej smo šli na desno in ni bilo prav, zdaj pojdemo na levo,« je svetoval Munk. Če bi zdaj šli na desno, bi po nekaj korakih bili že na cilju, tako pa so se zasukali ravno v nasprotno smer in, ker je bila v bližini spet nova gaz, ki je vodila proti pokopališču, so seveda zavili po tej gazi tretjič na isto pot. Romali so dalje, kakor so vedeli in znali. Neki skrivni strah jih je držal skupaj v tesni čredi, da so drug drugemu hodili po nogah. Pri tem se niti zavedali niso, da že vsak nosi na sebi debelo plast snega, kajti bili so že več kakor celo uro na cesti in ves čas je vedno močneje snežilo. Neprestana hoja jih je jela tudi že utrujati, zato so zdaj hodili počasneje. Kljub temu je Bunka naenkrat spodneslo na zameteni saninec, da se je zvalil v sneg. »Prekleta diktatura!« je bruhnilo zdaj iz njega, toda navzlic temu spoznanju se sam ni mogel izkobacati iz snega. Tedaj mu je prišel na pomoč Bajnant, ki je bil redno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Toda namesto da bi spravil Bunka na noge, je še sam padel v sneg in potegnil za seboj tudi Tehanta, katerega se je v zadnjem hipu skušal oprijeti. Trajalo je precej časa, preden so vsi trije spet stali pokonci. Takšni, kakršni so bili, so se napotili dalje, da ne bi izgubili tovarišev, katerim se je nenavadno mudilo naprej. Pot, po kateri so hodili, nikakor ni hotela imeti konca. Reveži se seveda niso zavedali, da se znova vrtijo po sanincu okrog jamniške cerkve, le s to razliko, da kratkovidni Jauk že dvakrat ni zapazil pokopaliških vrat. Župnik je sopihal zadnji v vrsti in se je popolnoma vdal v usodo. Tedaj pa je postalo tudi potrpežljivemu Ložekarju že preneumno. »Zdaj je pa več ko zakleto. Ti, Jauk, kam nas pa vodiš, daj svetilko sem.« V svoji razdraženosti je pozabil nadučitelja vikati. Dovganoč pa je glasno izdal to, česar si nihče ni upal izreči, a kar je že dolgo bilo vsakemu na umu. Pljunil je zaničljivo v sneg in rekel: »Veste kaj, vodi nas, trije hudiči, da nas vodi...« »Kaj nas bi vodilo,« se je branilo nekaj slabotnih glasov spredaj in zadaj. »Zakaj nas bi pa naj vodilo?« »Jaz pa pravim, da nas vodi. In če ni ta diktatura kriva, da nas vodi? Jaz vam pravim, da do svita ne bomo prišli iz tega kolobarja. Teta Ajta mi je nekoč pravila, kako je njo vodilo...« »Tiho bodi, kdo te bo pa poslušal,« je tedaj vzrojil nad njim malo strahopetni Mudaf in si hotel s tem odgnati lastne strahove. »Gospod župnik, najpametneje bi bilo, če bi vi zmolili angelsko češčenje. To bo pregnalo...« je resno predlagal Coflov Peter. »To se lahko napravi,« je odvrnil fajmošter Virej, se takoj ustavil ter začel na glas moliti zaprošeno molitev. Deset ali enajst jamniških pijancev je sredi zime in debelega snega stoje molilo vdano molitev, da bi jim bog preložil zakletev, o kateri so bili vsi prepričani. Po molitvi je sam Ložekar vzel svetilko v roke in dalje vodil nočno procesijo. Že čez nekaj korakov je ugotovil, da stoje pred eno izmed obeh jamniških lip. »Saj sem pravil,« se je zmagoslavno pohvalil, dasiravno je ugotovitev sama na sebi bila dovolj žalostna, kajti kakor je dognal sedaj župnik Virej na svoji uri, je bila nočna odprava že dobri dve uri na cesti, oziroma se je že toliko časa sukala okoli jamniške cerkve. »Jaz ne grem nikamor več in če mi je do jutra stati tukaj v snegu,« je obupano vzkliknil Dvornik in se spustil na zadnjico naravnost v sneg. Takoj sta skočila nadenj Jauk in Munk in ga spravila kvišku, kričeč: »Luka, boš zmrznil, človek božji!« »Enkrat še poskusimo, potem pa se naj zgodi, kar se hoče,« je dejal Dovganoč. Nekaj časa je nesrečna gruča stala ob lipi, ne vedoč ne kod ne kam. Čisto po nepotrebnem je Bajnant zinil: »Ha-ha-hama, ni hudič, da bi ne našli poti, saj stojimo vendar sredi vasi!« To so vedeli vsi, toda obenem so se bali stopiti na pot, ki bi jih zopet lahko vodila za nos. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar bi se bilo že davno lahko. Naenkrat je ugasnila svetilka. Hkrati je izginil tudi tisti zapeljivi obod svetlobe okrog njih. Videli sicer tudi zdaj niso nikamor, vendar se je Dvorniku zazdelo, da razloči vsaj to, kje je desna, kje leva. Na levo je vodila pot k njegovemu domovju, ki je stalo četrt ure od vasi na nizkem griču. »Pojdimo na levo, naj pridemo, kamor pridemo,« je dejal v zaupanju na svoj dober nos. »Toda jaz moram domov!« se je obupano branil župnik Virej. »Pa pojte, če znate!« mu je zabrusil Dvornik, ki je bil že vsega sit. Nato so molče krenili za Dvornikom, ki se je postavil na čelo sprevoda. Toda kletev usode, ki jo je menda diktatura izrekla nad njimi, jih še zmerom ni izpustila iz krempljev. Ko da bi se sam vrag postavil za kažipota, Dvornik ob prvem razpotju, ki ga je medlo otipal pred seboj, ni krenil na levo, temveč ponovno na desno. Sreča pa je bila, da je pri naslednjem razpotju krenil na levo, ker bi drugače spet začeli kolobariti okrog jamniškega pokopališča, tako pa so se možje le spustili iz vasi. Ko so bili sredi polja, se jim je zazdelo, da vidijo nekoliko več sveta pred seboj, razločili pa seveda tudi zdaj niso nobene smeri. »Meni se zdi, da gremo proti Dobrijam,« se je pohvalil Jauk. »Naj gremo, kamor hočemo, samo da gremo naprej, nekam bomo že prišli,« ga je zavrnil Ložekar. Utrudljivo, neskončno potovanje je može tudi že nekoliko iztreznilo in njihova usoda jim je zdaj postala jasnejša, zato pa še bridkejša, ker si niso mogli pomagati. V nečem pa so bili na slabšem kakor prej v vasi: tla saninca, koder so hodili, so bila razdrapana in grudašta in venomer je bil kdo na tleh. Ko je Ložekar že tretjič pobiral svoje kosti iz snega, je polglasno zagodrnjal: »Hudiča, meni se zdi pot nekam znana. Če to ni...« Mogoče bi bil povedal, kaj misli, če ne bi v tem trenutku nekje blizu zaskovikala sova s tako mrtvaškim, groze polnim glasom, da je možu kar sapo zaprlo. Ker so bili vsi prepričani, da nocoj sam zlodej iz njih norce brije, jim je sovin nedolžni glas pognal vso kri v glavo, zato so se še bolj stisnili in hiteli dalje. Že prej so se znojili, zdaj pa jih je pot začel curkoma oblivati. Pri tem tudi župnik Virej ni bil izjema, pa tudi brezbožni Jauk ne. Potem se je najprej zazdelo Tehantu, ki je moral hoditi na repu, da nekaj strahotnega plahuta za njimi, sčasoma pa so imeli vsi ta neugodni občutek, ki jih je še huje tiral dalje v noč. Če bi bili hodili počasneje, bi najbrž ne bili zgrešili poti, ki se je odcepila k Ardevu, in se tako rešili zaklete poti; tako pa so romali dalje v neskončno noč. Po kakem enournem tavanju se jim je zazdelo, da so sredi nekega sadovnjaka ali kaj, za njim pa so ostrejše oči zaslutile obrise nekakih poslopij. »Meni se vse tako znano zdi...,« se je skušal obotavljati Ložekar, toda Bunk se je zadrl nad njim: »Znano ali neznano, pusti te čenče. Poglavitno je, da pridemo nekam pod streho...« Res so dospeli do nekega dolgega poslopja, pri čemer so imeli še srečo, da so skoraj butili v vrata. Z enim mahom jih je odprl nadučitelj Jauk, nakar so se stlačili skozi črno luknjo, ne oziraje se pri tem na to, kam bodo padli. Ker so vrata za seboj zaprli, so bili naenkrat v popolni temi. Tavali so skoznjo, dokler se Jauk, ki je bil prvi, ni ustavil pred nekim predmetom, ko se je s kolenom zadel obenj. Začel je grebsti pred seboj in otipal nekake jasli, potem še nekaj toplega in mehkega. Dalje ni utegnil preiskovati, ker se je razlegel strašanski, nečloveški krik iz jasli. Za krikom pa se je iz jasli dvignilo nekaj pošastnega, ga podrlo na tla in planilo mimo prestrašene gruče proti vratom. »Moj bog, to je pa Moškoplet...,« je zatarnal Ložekar, ki je zdajci spoznal, da stoji v svojem hlevu. Ta hip se je popolnoma streznil, z njim vred pa tudi njegovi tovariši. Nevidna moč, ki jih je tako zagonetno vodila to strašno noč, jih je naposled pripeljala v Ložekarjev hlev, kjer jih je izpustila. Beograjska diktatura, ki se je istega dne odpravila na svojo utrudljivo pot, je za to potrebovala celih enajst let, da je dospela tja, od koder je prišla. == OSMO POGLAVJE == lcxsa6cfosja3xtc8ck2j1dj6l0idvo 224001 224000 2026-05-12T14:38:48Z Urša Matotek 9825 /* OSMO POGLAVJE */ 224001 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi. Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo. Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci. Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi. Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal. Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat. Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...« Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu. »Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. »Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.« Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: »Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.« »Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega. »No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...« »Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.« Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal: »Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...« Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril: »Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...« Permanu je ušel kratek nasmeh. »Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...« Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: »Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.« »Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...« Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. »To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?« »Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. »Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom: »Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?« Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: »Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?« Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati: »To bi šele videli. Mogoče bi pa...« »Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...« Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil. In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli. Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!« Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega: »Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.« Lukač se je nasmehnil: »Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...« »Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.« Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila. Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci: »Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!« Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti. »Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč. »Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši. »Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...« Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil: »Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...« Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili. Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila. Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci. Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil: »Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!« Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla: »Perman bo pač šel...« == OSMO POGLAVJE == Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov. Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo. Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši. »Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika. Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč: »Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.« Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo. »Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu. »Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla. Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena. Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč: »Poglej, to so Jankove hlače...!« Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila. Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas: »Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?« Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati. Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen: »Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...« Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa. »Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed. Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog. »Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.« Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust: »Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...« Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz. Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo: »Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.« S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila. »Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...« »Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje. »Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil. Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom: »Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?« Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil: »Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel. Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal: »Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?« Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka: »Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?« Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal: »Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...« Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet. Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor. Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico. »Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege. »Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo. »Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...« Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi. Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel: »O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.« Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate. Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre. Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem: »Koliko bo pa ta špas veljal...?« Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu. »Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri. Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci: »Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...« Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro. Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel: »Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...« Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati: »Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...« Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili. Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve. »Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik. Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole. Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji. Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij. Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto. Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli. In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže. Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi. »Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi. »Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva. Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere. Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci. Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti... Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril: »Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?« Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti. Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben. Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih. Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe. »Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak. »Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf. »Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak. Kupljen pa mu je takoj segel v besedo: »To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...« Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega. Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta. »Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...« Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan. »Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...« Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati. Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil: »Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): »Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...« »Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs. »Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...« Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...« Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo. Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...« »Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev. Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel. »He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil. Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...« Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej. »Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...« »Pri meni tudi,« je menil Černjak. Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...« Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ... Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev. »Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov. In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila. Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?« Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli: »Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!« »Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev. Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov. »Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo. »Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem. Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal: »Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...« »Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog. »Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.« »Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa. »Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom. »Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano. »To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk. »Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?« Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini. Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.« Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.« »Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji. Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila: »Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...« Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih. Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla. Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom: »Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?« Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu: »Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!« Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh. Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ... Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik. »Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož. == Drugi del == == PRVO POGLAVJE == Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase. Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj. Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov. In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste. Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini. Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic. Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini. Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici. Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino. Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo. Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev. In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril. Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev. Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe. Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede. Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste. Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh. Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan. »V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...« Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti. »Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...« Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank. »Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...« Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh. Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica. Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste. »Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...« Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse. Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste. Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj: »Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...« Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel. Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej. Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre: »Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...« »Tudi kot nosilec liste ne ...?« »Tudi kot nosilec liste ne ...!« Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov. »Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...« Nekateri pa so odbijali s hudovanjem: »Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?« Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica: Drugi pa so spet godrnjali: »Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.« Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil. Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal: »Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.« Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času. In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki. Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov. Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli. Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha. Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu: »Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.« Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh. Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč. In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta. Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber. Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini. »Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...« Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho. »Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti. Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah. Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ... Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ... Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ... Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame... Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . .. Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja. Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila... Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil. Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami. »Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!« Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej. »Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena. Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ... Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene: »Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...« Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas. Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene. Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto: »Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!« In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev. Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu: »Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...« Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje: »Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?« Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene. Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi. »Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?« Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . . Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal: »Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.« Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril: »Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...« V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta. »Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.« In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami. »Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk. »Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam. Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal: »Dva dni še počakajte, pa boste videli...« »Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo: »Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?« Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo. Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega. Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo: »Dva dni še počakajmo, pa boste videli...« Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom: »Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?« »Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek. »Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...« Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti: »Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!« Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel: »Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...« Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo. Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka: »Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?« »Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek. »Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk. »Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak. »Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja. »Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja. Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku: »Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.« Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo: »Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...« In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ... Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ... == DRUGO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal: »Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...« Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca: »Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?« Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati: »No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...« Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati... Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo. Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta. Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela. Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote. Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal. Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj. Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!« Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna. Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi. Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...« Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical: »Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?« Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical: »Po goli riti, po goli riti...« Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma: »Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...« V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici. Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža. Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika. Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...« In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi. Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem. Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja. Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega... Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje... Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom. Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...« Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna... Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ... Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel: »Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...« Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil... Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ... »Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu. Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu. Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ... Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka. == TRETJE POGLAVJE == Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave. Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi. Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora. Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek. Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!« »Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene. Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti. Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?« »Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev. Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge. »Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke. Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove. Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!« Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.« Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!« »Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi. Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili. Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu. Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?« Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo. »Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi. »Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem. »To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni. »To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo. »Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past. Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda. »Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh. »Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri. Nekateri lovilci so se že pričeli vračati. »Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske. »Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.« Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom. Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: »Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali. »Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...« Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ... »Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...« Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla. Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!« »Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali. Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki. Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede. Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo. Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti. Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo. Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi. Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače. Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...« Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!« S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk. »Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom. »Zame ni nikdar preveč ...« »To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom. Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...« Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela. »Drugače bi šel jaz s teboj domov ...« Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič. Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge. »Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo. »Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.« Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.« »Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...« Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je. »Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej. Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo. Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli... Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel. Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa. Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.« Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!« Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...« Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel. Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize. Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!« Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!« Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja. Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka. Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak. Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle. Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same. Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo. »Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital. »Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...« »Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?« Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...« »Vidiš, da je straža le dobra ...« Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom. Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice. Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša... Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot. Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?« »Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir. Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...« Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja. Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko. Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh... »Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!« == ČETRTO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila, ki si ga poslal. Za boljšo preglednost sem ga razdelil v logične odstavke, saj je original precej gost in vsebuje veliko dialogov. Jamnica (Prevorat) Bili so tisti časi, ko je že smrdelo po svetovni gospodarski krizi, čeprav takrat še najpametnejši meščanski gospodarstveniki niti pojma niso imeli, kaj se godi, kake posledice bodo kmalu nastale in kako bo sploh tej pošasti ime. Vse gospodarstvo je pričelo nekako gomazati in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše. Tako je bilo tudi v Jamnici. Ako sta se srečala dva Jamničana, kmeta ali prosta človeka, sta se pozdravila z besedami: »Kaj ...?« »Hudič ...!« Če so se kje srečali trije, štirje občani, ali pa če se je sešlo pol Jamnice, najsi bo na cesti, v krčmi, pred cerkvijo ali na sejmu, so se slišali še bolj čudni pogovori, ki so obstajali malone iz samih vprašanj, medtem ko odgovorov nanja skoraj ni bilo. »Munk, kaj pa ti praviš ...?« »Bunk, kaj pa ti sodiš ...?« »Rudaf, Mudaf, kaj pa vidva mislila ...?« »Pernjak, Černjak, Sečnjak, kaj pa se bo zgodilo, ako bo šlo tako dalje ...?« Postalo je kot začarano in kakor bi se obetal prihod sedmih suhih let. Resnici na ljubo je treba reči, da večina kmetov, kajžarjev in delavcev niti zadnjih sedem let ni mogla imenovati tolstih. Tista doba, ko je bilo nekako dovolj denarja, dovolj posla, je za večino ostala brez pravega blagoslova. Vse skupaj skoraj ni nič zaleglo. Niti koza ni ostala cela, niti vol se ni najedel. Letine so bile zelo nezanesljive, včasih je zima pobrala ozimino, potem je spet moča škodovala, ako že suše ni bilo. Nekaj časa so Jamnico držale pokonci lesne cene, čeprav so s prvotne povojne višine kmalu zdrknile. Lesa seveda niso imeli vsi, toda imeli so vsaj zaslužek. Zadnje čase pa je tudi lesna trgovina popolnoma zaspala in časi, ko so si lesni nakupovalci po hišah kar kljuke podajali, so bili zapisani preteklosti. Lukač in Apat sta skoraj popolnoma nehala trgovati in, če je kmet prišel k njima ponujat les, sta mu začela govoriti o vremenu. Celo Obertavc s svojo delniško družbo »Podjuno« je neverjetno skrčil svoj obrat. Trgovci so jemali le še kake posebne mere, a za to je bil potreben močan, dorasel les. Tak les pa so v Jamnici imeli le Munk, Dvornik, stari Pernjak in še nekaj drugih. Če je pa kdo le vzel kako malenkost, jo je moral kmet dati na pol zastonj. Kmetje so pričeli vedno glasneje tarnati, da lezejo noter. Kam lezejo, ni nihče glasno povedal, kakor da bi bila resnica, ki so jo slutili, pregrozna. In kmetije, ki so se v vojni in prva pogojna leta rešile dolgov, so se pričele, dasi ne vse, čisto po malem spet zadolževati. Najprej je obviselo nekaj pri trgovcu, potem pri obrtniku, nato pri delavcu; nekoliko je bilo tudi takih, ki so postali sorodniki ene ali druge izmed obeh dobrijanskih posojilnic. Tisti pa, ki niso imeli na kaj delati dolgov, so bili v še večji zadregi. Z vsakim letom je bilo v Jamnici več prostih ljudi. Čeprav so mnogi odhajali iz občine v mesta, v bližnji rudnik, nekateri tudi v tovarno v Dobrije, so bile bajte vendarle polne kakor še nikoli. Na Drajni so zrasle celo tri nove bajte. Eno je postavil Ardevov sin, Munkov brat, ki je dobil delo v tovarni in je od Permana odkupil travnik ob cesti. Perman je bil že tako pri koncu, da je pričel grunt razprodajati na drobno. Druga bajta, podobna pravemu čebelnjaku, pa je zrasla na majhni Kovsovi njivici, kjer jo je postavil stari, zdaj že upokojeni Kovs za svojo hčerko Čilo, ki je vzela fužinskega delavca Ropasa za moža. Tako je tudi bajta rodila bajto. Tretjo bajto pa je postavil Sečnjak, ki se je naposled začel pripravljati, da proda svoj grunt in se preseli k manjšemu ognjišču. Sam je postal že zelo skesen za delo, njegova žena pa še bolj in z deklami je bilo vedno slabše, kajti mož je zadnja leta že tako ostarel, da ga kaka taka, ki je le malo dala nase, že ni hotela več pogledati, ako ga pa je, je bilo to predrago. Sečnjakov grunt, ki je bil dosihmal brez bajte, je torej tudi rodil bajto ... Število jamniškega prebivalstva je z vsakim letom raslo. Rojstev je bilo neverjetno veliko, medtem ko so ljudje zelo slabo mrli. Zgodilo se je celo, da je na novega leta dan župnik Virej oznanil s prižnice: »... Preteklo leto je bilo v fari 45 rojstev, umrlo pa je 7 oseb ...« V zadnjih letih je umrlo tudi nekaj beračev in siromakov; ni bilo več ne Foltana ne starega Vohneta, ne Riharjevega Mihana ne Kardevke. Toda Ajta je še vedno živela in se niti postarala ni. Število občinskih revežev pa se zaradi tega ni zmanjšalo, ker je vedno kdo drug zasedel mesto umrlega predhodnika. Morala se je v fari vidno zboljšala in župnik Virej je vsako leto z zadoščenjem ugotavljal, da pada število nezakonskih otrok, število zakonskih pa stalno raste. O poreklu premnogih zakonskih otrok pa je župnik ob navadnih nedeljah med letom drugače govoril. Jamničani so postajali mračni in zaskrbljeni. Niti iz listov, ki so jih prebirali nedeljo za nedeljo, niti iz pridig, ki so jih hodili nedeljo za nedeljo poslušat v cerkev, niso mogli dobiti pojasnil za nastajajoče skrbi. In če je bil kak političen shod doma ali kje v bližini, so z drugimi soseskami vred napolnili prostor do zadnjega kotička, hoteč spoznati lek za zboljšanje življenja. Toda vse je ostajalo pri starem, oziroma vse je kazalo, da bo menda še slabše. Le gora, tisto jamniško znamenje, po katerem je bila Jamnica znana po vsej daljni okolici, je ostala taka, kakršna je bila, in je vedno z istim ponosnim mirom gledala na vas in na njene prebivalce pod seboj ... In naenkrat so se našli ljudje, ki so se začeli jeziti na svoj ponos, na to goro: »Prekleta gora, ta je tudi veliko kriva, da je pri nas tako! Ko bi ta vrag stal na severni strani Jamnice, bi bilo pri nas mnogo bolje. Mnogo več sonca, mnogo več toplote bi imeli, proti severnim vetrovom bi bili mnogo bolje zavarovani, tako nas pa še nicina stiska ...« Spet drugi so dvoumno mežikali z očmi in govorili: »Gospod in zima nič ne šenkata ...« In tako je prišlo do tega, da se je nekega zimskega dne stari Munk iznenada znašel v hiši pri svojem sinu Bunku. Iznenada zaradi tega, ker pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici, Munkove domačije. Poleti je še z drugimi vred delal na domačih poljih in tudi pri Bunku je pridno pomagal mlademu gospodarju, posebno prva leta po izročitvi posestva. Pozimi pa je postajal že zgrozljiv in je rajši ostajal v svoji bajti, kjer je za obe domačiji pridno izdeloval razno hišno orodje in posodje. Zunaj je bil lep zimski dan, da je celo tukaj pod goro, kamor je sonce sijalo le nekaj kratkih ur na dan, vse bleščalo. Polja je pokrivala debela snežna odeja, da se njiva ni razločila od travnika, in drevje okrog domačije je bilo polno snežnega nakita, s katerim se je sonce rahlo poigravalo. Bela daljava, ki se je videla od Bunka proti trem smerem, je bila tako prostrana in tako bleščeča, da je očem jemala vid. Pri Bunku je našel stari Munk celo družino v hiši. Gospodar je sedel za mizo in prebiral list, gospodinja je sedela pri oknu in šivala, z eno nogo pa zibala najmlajšega otroka, ki brez tega ni hotel zaspati, štirje drugi otroci pa so se valjali okrog velike, tople peči. Komaj dobrih sedem let sta mlada Bunka gospodarila, a pri hiši je že bilo pet zdravih, lepih otrok; bila pa je podoba, da je mlada gospodinja spet široka. Toda nekdanji Pernjakovi Lonci se to prečesto zibanje še skoraj ni poznalo; bila je še vedno lepa in sveža, njene velike, modre oči so bile še vedno spočite in koža njenega obraza še mladikasta in mehka. Pokazalo se je, da je bilo prej sloko dekle kakor ustvarjeno za materinstvo. Drugače pa ji pri hiši ni bilo hudo in to jo je držalo tako krepko pokonci. Dasiravno je bilo v sobi toplo, da so se znojila okna, stari Munk vendar ni odložil debelega resastega jopiča, ki je že sam grel za eno peč. Tako obleko iz debelega, surovo obdelanega volnenega sukna je v Jamnici nosil le še on. Njegov obraz je bil kakor vsak dan siv, smehljajoč se in prijazen. Iz njega ni nihče mogel razbrati, kako je razpoložen. Ker pa se oče niti na ponovno povabilo ni hotel usesti in je le z dolgimi koraki meril sobo, sta mlada dva takoj vedela, da je slabe volje. In res, nista se še utegnila dobro spogledati, je oče že prišel na dan s stvarjo, ki ga je prignala k njima. Naenkrat je bruhnilo iz njega: »Poa, tako pa ne bo šlo ...!« Oče je imel navado govoriti le do polovice o tem, kar je nameraval povedati. Le domači so vedno vedeli, kaj hoče s tem reči. In tako sta tudi mlada Bunka takoj vedela, da se očetov stavek prav za prav tako glasi: »Vidva, Bunka, poslušajta me: tako, kakor sta gospodarila dosihmal, ne smeta več gospodariti, ako nočeta, da bi vaju zlodej vzel ...« Preužitkarja Munka je veljalo mnogo truda in mnogo premagovanja, preden se je odločil za svoj današnji nastop. Svojega sina Bunka je imel zelo rad. V njem je videl nadaljevalca Munkovega moškega rodu in je želel, da bi se staro Munkovo pleme razvijalo odslej na Bunkovi zemlji, ker se je doma pri samem Munku moralo tako zgoditi, da je moški rod prevzela druga, tuja veja. Ker se mu je sin poročil s takšno ženo, kakršne si je le mogel želeti tudi on, je imel rad tudi snaho. Zakon je bil storjen iz ljubezni, razen tega je imela žena še denar. Pri tem zakonu je bilo narobe le to, da jo je stari Pernjak oddedoval ravno takrat, ko kmetije še niso imele vrednosti, kakršno so zadobile kmalu potem, in je zato njena dota bila prav za prav neznatna. Njen oče se je lahko zadovoljno režal, da je hčer tako poceni spravil od hiše. Rad je imel tudi ljube otročičke, ki so bili kakor stopnice in je bil vsak drugi podoben ali očetu ali pa materi. Vendar so ga stvari, ki so se godile pred njegovimi očmi, naposled prisilile, da je pri svojem nasledniku napravil odločilen korak. Tega je bilo krivo Bunkovo gospodarstvo, ki ni šlo, kakor si je želel. Kdo ve kako zadovoljen ni bil oče niti z gospodarstvom v domači, Munkovi hiši. Mladi gospodar preveč tičal v gozdu in je neprestano ril v tisto črno steno, ki je bila stari hišni ponos. Tudi je ob nedeljah le prerad ostajal po maši v Jamnici. Drugače pa je bil doma zelo priden, kar zdrt, tako da je bilo vsako delo ob pravem času opravljeno. Z malimi pomisleki si je naposled le moral priznati, da je zaradi Munkove hiše lahko miren. Precej drugače pa je bilo pri Bunkovih. Medtem ko se je po Munkovih gozdovih le nevarno svetlikalo, se je po Bunkovih kar svetilo. Vse pobočje nad domom je bilo popolnoma golo in sedanji rod na tem prostoru gotovo ne bo več sekal. Nekaj malega lesa je bilo le še ob robovih okrog polja in v globačah za potokom, toda tudi to je bilo že hudo razredčeno. Nesreča se je začela s tisto prvo, veliko prodajo gozda Obertavcu. Takrat se je zdelo, da je les dosegel neverjetno ceno, pa so ga veliko preveč prodali. Kmalu pa se je izkazalo, da bi za izkupljeno vsoto bilo potrebno prodati le desetino storjene poseke. Oče si je moral nerad priznati, da je te prve prodaje v veliki meri tudi sam kriv, a prav to je bilo tudi vzrok njegovemu molku in obotavljanju, da bi spregovoril s sinom resno besedo. Denar, ki bi moral postati podlaga novemu gospodarstvu, je splahnel brez vidne koristi. Vendar Bunkovo gospodarstvo tudi v drugih ozirih ni šlo, kakor bi bilo želeti. Vse je bilo nekako smolnato, pri hiši ni nič zaleglo, kakor bi bilo moralo, žita niso obrodila najbolje, če pa so obrodila, niso zalegla. Mladi Bunk gotovo ni spadal med pijance, čeprav se ga je sem in tja, največkrat sicer doma, tako nasekal, da je bil čisto trd. To je bila sinova slabost že od rane mladosti in stari nikakor ni mogel dognati vzroka za to. Tudi lenuh ni bil in je znal prijeti za delo kakor malokdo. Še manj se je moglo očitati mladi gospodinji. Navzlic temu, da je bila vsa živa otrok, je bila skoraj pri vsakem delu. Edino, kar ji je stari Munk mogel zameriti, je bila njena mehkoba in njena popustljivost nasproti možu. Pred kratkim pa je oče zvedel o stanju sinovega gospodarstva nekaj stvari, ki so mu pognale kri v glavo. Zvedel je namreč, da je sin zadolžen pri raznih trgovcih in da mu na primer Lukač menda že grozi, da bo moral svojo terjatev s silo dobiti od njega. Ko je to slišal, je takoj poiskal mlada Bunka. »Poa, tako pa ne bo šlo dalje ...!« Že drugič je poudaril svojo misel, ne da bi prenehal hoditi po sobi. Mlada dva sta še vedno nepremično sedela na prejšnjih mestih; sin ni nehal listati po časniku na mizi, snaha pa je vztrajno šivala dalje. Njunim obrazom se je poznalo, da prav za prav nista presenečena in da sta kaj takega že sama pričakovala. »Pravijo, da sta že dolžna ...« je nadaljeval oče, ki se je medtem usedel na rob postelje v kotu, kjer je spala dekla. V sobi je postalo tiho. »Pri Lukaču ...?« »Pri Apatu tudi ...?« »Pri Tripalu v Dobrijah tudi ...?« Oče je v kratkih odmorih naštel imena vseh tistih trgovcev, za katere je vedel, da je sin pri njih zadolžen. Po kratkem molku je dodal: »Ali še kje ...?« Mlada Bunka sta se bala očeta, vendar vsak po svoje. Snaha se ga je bala zato, ker je mislila, da bo tast začel po stari navadi kričati, sin pa zato, ker je menil, da ga bo oče morda iz jeze začel naganjati, naj mu izplača delež, ki je bil zapisan v gruntu. Hkrati pa je bilo obema skoraj prijetno, da je oče že danes prišel na dan s stvarmi, za katere bi bil prej ali slej zvedel. Sin se je zganil in rekel z raskavim, skoraj surovim glasom: »Kdo vam je pa vse to natvezel ...?« »Vsa Jamnica to ve!« »Kaj drugim mar, saj ne bo nihče plačeval zame.« Sinov glas, ki je bil še bolj surov kakor prej, je s tem očetu priznal, da je bil njegov sum popolnoma upravičen. Zdaj pa je ta skočil pokonci. »Kako pa je do tega prišlo? Jaz sem vama izročil grunt brez dolga in s polnimi gozdovi. Zdaj pa nimaš ne lesa ne denarja, namesto tega pa dolgove. Kako je do tega prišlo ...? Ti bom pa jaz povedal, kako se je to moglo zgoditi: to so posledice tistega tvojega posedanja po krčmah, tvojega bratenja s pijanci. Ložekar na primer lahko sedi cele tedne pri Lukaču in prepeva svoj: 'Tri dni pa oleja ni', ker je graščak. Če boš pa ti z njim popival, bo tvoje pesmi prej konec kakor njegove, ker si le kmet. Če bo šlo tako dalje, prideš na kant, moraš priti na kant ...« Ko je oče nehal kričati, so začeli vekati trije večji otroci pri peči in hiša se je tresla od zdravih in prestrašenih glasov mladih Bunkov. Vendar to odraslih ljudi ni motilo; stari se je izkričal in je nato mirno obsedel na postelji, mlada dva pa sta bila zadovoljna, dobro vedoč, da je najhujši vihar že minil. Ko so se otroci spet pomirili, je prvi spregovoril Bunk: »Oče, tako hudo pa še tudi ni, kakor vi govorite. Saj sami vidite, da je hlev poln živine, da je pri meni letos vsejane več ozimine kakor pri Munku in, če bo količkaj leto, nam kruha ne bo treba kupovati. Čisto brez lesa pa še tudi nisem, samo ko bi imel vsaj približno ceno. Dolgovi, sami drobni dolgovi me res ne skrbijo, dasi bi rajši bil brez njih. Tisti, ki se morda veselijo, da bo Bunk prišel na kant, se še prehitro, mnogo prehitro veselijo ...« »Tako je!« se je zdaj oglasila Bunkinja s samozavestnim glasom. Očetu je bila samozavest Bunkov všeč in postajal je že mehkejši. Sin pa je mislil, da bo prav, ako govori dalje. »Oče, sami boste razumeli, da so predvsem slabi časi krivi teh dolgov, slabi časi in pa razne nesreče. Že prodaja tistega lesa takrat. Potem mi je poginilo par konj ravno takrat, ko sem ves ta les zvozil Obertavcu. Nato pa letine. In potem otroci ... Otrok vendar ni mogoče živih proč zmetati ... Včasih se res zgodi, da se tudi v kaki gostilni malo zamudim, toda muha še ni slon. Največkrat sem pa le doma. Poglejte mladega Munka! Ta je več v gostilni kakor jaz, mu pa koj gre, kakor treba ...« Stari Munk je pretehtal vsako sinovo besedo. Najbolj ga je zadelo ono o otrocih. Otroci, da... ti so bili tudi njegov tihi ponos. On je imel le tri pri hiši, tukaj pa je v tako kratkem času že šesti na potu. To seveda stane, stane tudi denarja. Čisto na tihem si je sicer upal misliti, ali jih za tako hišo, kakor je Bunkova, že ni dovolj ... Ali to so božje postave, v katere naj se človek ne vtika. Ko bi le že odrasli, ti otroci, potem bi bil Bunk rešen težav, ker bi imel doma dovolj delavcev in bi lahko pogrešal delovno pomoč. Jeza ga je naglo minevala in ob pogledu na mlado, tako rodovitno mater ga je prešinilo toplo, nežno čustvo. »Ne rečem, nekaj sva si tudi sama kriva, toda še več so krive razmere,« je dejal sin in vzdihnil. »Tako je!« je ponovila za njim snaha in prav tako vzdihnila. Potem so hkrati vzdihnili oče, sin in snaha, kakor bi hoteli reči: »Kdo ve, kako je vse to prišlo ...?« Nato so se vsi trije zatopili v misli. In misli vseh treh so bile težke, utrudljive, brez pravega začetka in konca. In čim bolj so napenjali možgane, da bi odkrili tisto krivico, ki je povzročila to stanje, tem manj so si bili na jasnem, tem nezadovoljnejši so postajali. Pred očmi so jim plesale čudne podobe. Ena taka podoba je bila velika parna žaga blizu železniške postaje z mogočno, lepo vilo ob strani; vsega tega nedavno ni bilo ... Potem jim je plesala pred očmi, trdovratno kakor vešča, Lukačeva hiša v vasi, ki je pred kratkim zrasla za eno nadstropje ... V to podobo je spet silila velika hiša trgovca Tripale v Dobrijah, kjer je včasih stala navadna bajta ... In še druge take čudne podobe so se jim vtisnile v oči, podobe, ki s stvarjo prav za prav niso imele nobenega opravka. Skušali so s svojimi mislimi prodreti za te podobe, da bi tam našli neko razodetje, ki bi jih pomirilo in spravilo v sklad vse to, kar je hipoma začelo stati na glavi, toda njihov trud je bil brezuspešen. In mlada Bunka sta bila kar zadovoljna, ko je stari Munk rekel s premišljenim glasom: »Da — ker so časi tako slabi, bosta morala odsihmal pač malo previdneje gospodariti. S takimi časi se ni šaliti. Le eno vama rečem: bojta se trgovcev, bojta se biričev, bojta se dolgov ...« Da bi si olajšali srca, so začeli govoriti o drugih, vsakdanjih stvareh in za kratek čas jim je to res pomagalo. Bunkinja je medtem prinesla na mizo malico, Bunk pa je odšel v klet po pijačo. Ko so se že nekaj časa krepčali, je oče zdajci rekel: »In meni še tudi nista nič dala ...« Njegov glas sicer ni bil očitajoč, vendar je mlada dva očetova izjava močno zadela. Bilo je prvič, odkar sta bila gospodarja, da je prišel oče s to stvarjo na dan. V gruntu je imel zapisanih petdeset tisoč, od katerih res še ni dobil niti krajcarja. Stari Munk jima ni hotel delati še večjih težav, kakor sta jih že imela, vendar se mu je le zdelo potrebno, da ju spomni tudi na to in ju še bolj zresni. Njegov delež je bil tako in tako zapisan na prvem mestu. Sicer pa ni nameraval jemati tega denarja iz grunta, saj ga ni potreboval. Na tihem se je bil že odločil, da bo del tega denarja zapustil vnukom, ki ga bodo za to ohranili v lepšem spominu. Mogoče bi nekaj malega namenil tudi še sinu Ladeju, da bi ga tako spet sprijaznil z domačimi ljudmi. Bunk je o očetovem deležu že davno imel narejen načrt in je čakal samo na priložnost, da bi mu kaj namignil, naj odstopi svoj delež gruntu, torej njemu. Oče denarja res ni potreboval. Sedaj pa, ko je oče sam načel to vprašanje, se mu vendar ni zdelo pametno, da bi, ko je oče zaradi njegovega slabega gospodarstva slabe volje, prihajal na dan s svojim predlogom. Zato je kratko in malo odgovoril: »Seveda — a za zdaj tako ne potrebujete ...« Oče ni silil dalje s to stvarjo, marveč se je že vrnil k prejšnjemu predmetu, rekoč: »No, kako pa zdaj mislita ...?« »Jaz imam neko misel,« je dejal sin po kratkem obotavljanju, dobro vedoč, da bi oče rad vedel, kako mislita poravnati dolgove. »Kakšno pa ...?« Bunk se je odhrkal, potem pa dejal: »Vzel bi toliko denarja iz posojilnice, da bi lahko zacelil te kraste ...« »Kaj si rekel ...?« je jeknil stari Munk z nenavadnim, slabotnim glasom, ko da ne bi razumel, o čem sin govori. Stari Munk je bil tudi star, po vsej okolici znan zadrugar. Pred več ko tridesetimi leti je pomagal v Dobrijah ustanavljati slovensko kreditno zadrugo, ki je potem dolgo časa reševala kmete iz rok vaških in trških oderuhov s tem, da jim je dajala dolgoročna posojila za nizke obresti. Ker so bili ti oderuhi večinoma nemški meščani in trgovci ali pa njihovi politični pristaši, četudi so bili Slovenci, je ta zadruga, kakor tudi toliko drugih, obenem branila slovensko zemljiško posest pred tujim kapitalom, slovensko ljudstvo pa pred raznarodovanjem. Zadruga se je lepo razvijala in je kmalu postala daleč naokrog najmočnejši zavod, ki je že dolgo pred vojno imel v trgu lepo hišo. Med vojno se je zadeva s posojilnico sicer nekoliko zamotala. Tega so bili predvsem krivi številni mali vlagatelji, ki so ob inflaciji in zaradi povojnega tributa izgubili večino svojih prihrankov, pa vsega tega niso videli, temveč so dolžili le zavod, v katerega so denar naložili, ki pa jim je potem vračal le smešne drobce vrednosti, katere so mu bili zaupali. Vendar se je to kmalu pozabilo, oziroma tisti, ki starih izkušenj niso mogli pozabiti, po vojni tako niso imeli več denarja, tisti pa, ki so ga imeli, so bili večinoma novi ljudje. In tako se je zadruga po vojni spet naglo postavila na noge in postajala vedno vplivnejši denarni zavod. Stari zadrugarji novemu, naraščajočemu delu niso bili več kos in zavod je moral nastaviti nove, bolj šolane ljudi, ki so opravljali delo in stvar prav za prav vodili. Vendar je stari Munk kot zaslužni soustanovitelj zadruge bil še vedno njen odbornik in je še vedno veljal za njenega glavnega zaupnika v Jamnici, čeprav se že dolgo ni vtikal v njeno upravo in mu je, da govorimo resnico, njeno poslovanje postajalo nekako tuje... »Kaj si rekel ...?« je še enkrat jeknil stari zadrugar Munk skoraj s prestrašenim glasom. Nekaj težkega mu je leglo na srce, ko je spoznal sinov namen, in pred očmi mu je mahoma postalo kalno. Ako bi bil moral komu z besedami razložiti, zakaj se je tako prestrašil sinovega namena, bi tega najbrž ne mogel storiti, toda naenkrat je bil poln sumov in dvomov o samem sebi. Medtem pa je začel govoriti že sin: »Poglejte, oče, stvari so take: les bi moral skoraj podariti, ako bi ga zdaj prodajal, in če bi hotel v lesu dobiti potrebni denar, bi moral res skoraj vse poplakniti. Bolje je počakati z njim, ker bo prej ali slej gotovo spet imel svojo vrednost. Par volov bi sicer zdaj res lahko pogrešal, toda mnogo gospodarneje bi bilo, imeti ga vsaj do spomladi, ko bo živina dražja. Krme imam dovolj. In če bi zdaj najel denar v posojilnici, bi spomladi izkupiček za vola že lahko nesel nazaj. Najbolje je biti dolžan v posojilnici. Tam ti nihče ne sedi na vratu. Plačaš svoje obresti in imaš mir ...« Stari Munk, ki je sam neštetokrat v svojem zadružnem delovanju govoril z istim jezikom, z istimi besedami, je zdaj z grozo poslušal sinove besede o prednostih zadruge kot upnika. Šele čez nekaj časa je s težavo spravil iz svojih ust: »Bunk, ne delaj tega, rajši ne ...« »Zakaj? Menda mi bodo dali posojilo, saj ste vendar odbornik ...?« Sin se je bil že zagrizel v to stvar, ker bi se bil tistih sitnih uši, ki so ga zdaj na več mestih grizle, rad iznebil in si breme preložil z ene rame na drugo, na kateri si je upal laže nositi. Razen tega je s tem upal priti še do kakega krajcarja, ker je bil trenutno res čisto suh. Ako bi vzel posojilo, bi bilo že vseeno, ako bi vzel en tisočak več ali manj iz blagajne. — Oče pa je s strahom mislil na to, da bi njegov sin zamotal Bunkovo kmetijo v tiste papirje, ki nosijo tako nedolžno ime: zadolžnica. Zdelo se mu je, da bo neka tuja krvoločna žival v tistem trenutku zasadila svoje kremplje v Bunkovo zemljo, kremplje, ki žrtev ne le držijo, ampak so obenem votli in sesajo iz nje tudi kri in sok ... Sin in oče sta si v tem trenutku bila tako tuja kakor dva človeka, ki sta se prvič v življenju srečala ... Zaupnik in odbornik posojilnice, stari Munk, se je tedaj vzravnal za mizo in z raskavim, a odločnim glasom dejal sinu: »Anza, jaz ti pravim: ne delaj tega. Posojilnica je že... toda rečem ti... posojilnica je le — vrag ...« Več mož ni mogel spraviti iz sebe, ker so ga že te kratke besede preveč izmučile in so mu pri tem od samega notranjega napora hotele skočiti oči iz jam. Mlada dva sta ga začudeno gledala in ga nista mogla razumeti. Oče je to opazil in tedaj se mu je zazdelo, da je mogoče le preveč povedal in da je morebiti s svojo jasno opazko zasejal v mlada dva škodljiv političen dvom. Zdelo se mu je, da mora stvar popraviti, in kakor hitro se je nekoliko umiril, je začel govoriti: »Saj ne rečem, posojilnica je že dobra, toda le v skrajnem primeru, ako ni več druge pomoči. Kmet se mora tudi posojilnice bati. Dolg je naposled le dolg ... Pri hiši, ki je zadolžena, so pri vsaki jedi za mizo nevidni jedači, ki jedo s trojnimi žlicami. Ne maram, da bi bila tudi Bunkova hiša kje zapisana. Ali jih že nimamo dovolj v Jamnici? Dvornik, Permsin, Gradišnik, Mlatej, Podpečnik, Kozjek, Mvačnik, Obad in kaj vem kdo še vse ... Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsa Jamnica zapečatena, kakor je bila že pred vojno. In v tako kratkem času, kaj ... Treba bo iskati drugega izhoda.« »Kako tedaj mislite?« sta vprašala mlada Bunka oba hkrati. »Kaj ko bi li mlademu Munku rekel ...?« »Tega pa nikdar ne!« je kratko in z vso odločnostjo odbil Bunk, da je očetu takoj zaprlo sapo. Bunku se je njegov svak zadnja leta nekoliko priskutil, dasi si tega sam ni znal prav razložiti. Najbrž je bilo tega krivo tudi to, ker je Munku gospodarstvo bolje šlo kakor pa njemu. S trpkostjo je začel misli na to, da je njegov bivši prijatelj Tonač s tem, da se je poročil z njegovo sestro Mojcko, prav za prav prišel do največjega deleža nekdanjega velikega imetja. In sam nase je postajal jezen pri spominu na to, da mu je tudi on zelo veliko pripomogel k tej sreči. »Ne, tega tudi jaz ne dovolim!« je zdaj z nenavadno odločnostjo ponovila mlada Bunkinja. Ko da bi zbiral moči, je oče šel globoko po sapo, nato pa pobaral s suhim glasom: »Koliko bi pa potrebovala ...?« Mlada Bunka sta se spogledala, toda čeprav je ta pogled trajal le kratek hip, so se njune oči popolnoma razumele. Naposled je oče vendar spregovoril tisto besedo, na katero sta oba že ves čas nestrpno čakala. Denar, ki ga potrebujeta, bosta dobila od očeta. Kako dobro bi pa bilo, ako bi se ob tej priložnosti dalo iz očeta iztisniti še nekaj več, kakor pa jima je potrebno za dolgove. Vsak stotak bi jima prav prišel, posebno zdaj. Čemu tudi očetu denar? Na oni svet ga nihče ne odnese s seboj, tukaj pa ga oče in mati ne potrebujeta. Ali ga naj spet mladi Munk pogoltne? Ali pa morda celo Ladej, ki ga je še manj potreben, saj je v državni službi ... Po kratkem razmišljanju je dejal Bunk z odločnim glasom: »Če bi imela dvajset tisočakov, bi se iznebila vseh krast ...« »Dvajset tisoč: ali sta znorela ...?« Stari Munk je planil pokonci in začel tako strahovito rohneti nad mladima, da so otroci spet zavekali. Toda oče se zdaj ni zmenil za otročje dretje in je rohnel dalje, očitajoč mladima zapravljivost, lahkomiselnost, lenobo in vse, kar mu je prišel na misel. Ko je čul besedo: dvajset tisoč, je pozabil na vse obzire in je moral dati duška svoji razburjenosti. Mlada Bunka sta sklonjenih glav sedela vsak na enem koncu mize in molče prenašala udarce, ki so deževali po njima, čeprav so bili malce krivični. Toda očetu zdaj ni kazalo ugovarjati, ampak pustiti ga, da se izzmerja, ker bi ga lahko še bolj razjezila in bi naposled denarja niti ne dal. Kakor bi odrezal, je stari Munk prenehal vpiti; povedal je, kar je imel na srcu. Toda hiša se je še vedno tresla od otročjega vekanja. Ko da bi prestregel neki skrivni, nevidni udarec, je stari Munk skrivil hrbet, nato pa rekel: »Dobro, govoril bom z materjo ...« Govoriti z materjo je pomenilo dati denar. Obraza mladih Bunkov sta se pokrila s hvaležnim, presrečnim bleskom. Tedaj se je pomirilo tudi vseh pet otrok, katerim na ljubo je stari oče zamašil prvo razpoko, ki je zazijala na Bunkovem gruntu. Toda stari Munk ni mogel slutiti, da je vrgel denar v žrelo, ki ni imelo dna... == PETO POGLAVJE == Tukaj je urejeno besedilo odlomka iz Prežihove Jamnice. Besedilo sem razdelil v pregledne odstavke, popravil očitne tipkarske napake iz strojnega zajema (OCR) in poskrbel za pravilno ločenje dialogov, da je zgodba lažje berljiva. Jamnica (Pernjakovi in Černjakovi) Nekega dne je mati Pernjica dala poklicati k sebi beračico Ajto. Pošta je dosegla Ajto v nedeljo, toda čeprav je tisti nedeljski popoldan bil nenavadno lep, vigreden in mil ter je imela pisan čas, je Ajta ta obisk vendarle odložila za prihodnji dan. Tako ji je ukazovalo njeno staro, dobro preizkušeno načelo, da je mnogo bolje pustiti kruhodajalke malo čakati, da postanejo nestrpnejše in s tem tudi mehkejše. Posebno kadar je šlo za delo, kakršnega je slutila pri Pernjaku. Razen tega pa je bila nedelja neugoden dan; kakor povsod, je bilo takrat tudi pri Pernjaku vedno dovolj nedeljskih postopačev, ki so radi nastavljali ušesa. Zato se je napotila k Pernjaku na Drajno šele v torek popoldne; napravila pa je to tako, kakor da bi jo pot povsem po naključju zanesla mimo. Računala je popolnoma pravilno, kajti našla je gospodinjo čisto zrušeno in samo v kuhinji. Domači so bili vsi na polju, kjer se je že pričela setev jarih žit. Pernjakove njive, malo brežne sicer, a lepe, sončne in prostrane, so na Drajni skoraj najprej kopnele. Ko je zemlja na Hojah bila še zmrzla ali pa s snegom pokrita, so Pernjaki hodili že goloroki za merjascem (oralom z dvojnim lemežem) po njivah. Mati Pernjica, žena med petdesetimi in šestdesetimi leti, je bila prava podoba drajnskih gospodinj: suhljata, ožgana od sonca in z udi, ki so pričali, da je njen delež na tem svetu neprestano trdo delo od zore do mraka. Drajnske gospodinje so bile živo nasprotje gospodinj iz Hoj, kjer so bile kmetice močne in rejene; na Hojah je bilo življenje lažje, na Drajni pa je bilo treba za manjši pridelek naporneje delati. Pernjici se je poznalo, da jo tarejo hude notranje skrbi. To, kar jo je glodalo, je bilo odkritje sinove (Tevžuhove) nesreče s tisto Černjakovo terbo. Kot mati je trpela zaradi sramote, ki se je zrušila nad pošteno hišo. Černjak je kot varuh terbinega otroka zahteval plačevanje alimentov, hiši, ki sta si bili nekoč dobri, pa sta postali sovražnici. Pernjica je skrivaj plačala že nekaj maš v dober namen, da bi se Bog usmilil nesrečnega otroka in ga poklical k sebi, a otrok se je razvijal krepko in naglo. Zato se je zatekla k novi misli in poklicala Ajto. Pri odhodu je Ajta na pragu zatrjevala: »Mati Pernjica, le pomirite se, Višarska devica Marija bo vse tako uredila, da bo prav. Ona je pri Bogu velika priprošnjica. In jaz jo bom še posebej prosila zate. Tri dni prej ne bom niti grižljaja vzela v usta, da bom ja uslišana. In bosa bom šla na goro, da bo več zaleglo...« Ko je Ajta odšla, je Pernjica vzdihnila: »Moj Bog, menda mi vendar vse to ne bo všteto v greh na mojo zadnjo uro? Saj ne želim nič drugega kakor srečo svojih otrok in pa ljubi hišni mir. Za onega bi bilo pa tudi bolje, saj ga na tem svetu tako nič dobrega ne čaka...« Spet je namreč obdarovala Ajto in jo poslala na božjo pot, da bi smrt rešila nesrečnega otroka življenja, hišo pa hude nesreče. Ajta je izginila za nekaj tednov, medtem pa sta krčmar Černjak in njegova žena ugotovila, da zadeva le ni tako slaba – otrok je dobil očeta, ki ni revež, to pa je obetalo dohodke. Černjak je najprej skušal zlepa pri Tevžuhu: »No, Pernjak, kdaj boš pa prišel Lukeja gledat? Bil bi že čas, da bi s tvojim starim storila svojo dolžnost. Ali misliš, da bomo drugi redili tvoje pankrte?« Tevžuh mu je surovo odgovoril: »Mi pa vzemite kaj, če mi imate.« Enako ga je zavrnil stari Pernjak. Černjak je nato zadevo predal sodišču in hotel alimentacijo iztožiti. Ko se je Ajta vrnila z Višarij, je Pernjici potrta dejala: »Ah mati, vse tako kaže, ko da bi tobart ne bilo kaj...« Namesto molitev ji je dala nov nasvet: »Mati, veste kaj? Vzemite vi tistega otroka k hiši, pa bo stvar opravljena, kakor se za tako hišo spodobi.« Pernjaki so o tem premislili: če vzamejo otroka k hiši, ne bo treba plačevati alimentov, otrok pa bo čez nekaj let brezplačen delavec – hlapec, ki mu ne bo treba dajati plače ali dote. Začela se je pravda za otroka. Černjak ga ni hotel dati, češ da je mati sicer slaboumna, a ima močan materinski čut. V hlevu, kjer sta prej spala, ji je Černjak celo uredil sobo, da bi pred komisijo pokazal boljšo oskrbo. Po dolgih letih pravdanja je oblast odločila: otrok pripada očetu Tevžuhu Pernjaku. Černjak je besnel: »Dobro, vi ste odločili! Toda jaz bi rad poznal tistega, ki bi si tej materi upal otroka iztrgati iz rok!« Sirota (mati) je postala divja, za posteljo je skrila sekiro in grozila vsakomur, ki se je približal. Ko je prišla sodna komisija z orožniki, se je zaklenila v podstrešno sobo in s sekiro udarila skozi vrata. Komisija se je prestrašila in umaknila. Nekega jesenskega večera pa se je sirota vrnila s polja in opazila, da otroka, ki so ga klicali Vuhej, ni nikjer. Preiskali so vse kote, a otroka ni bilo – Pernjakovi so podkupili Moškopleta, da ga je ugrabil. Mati je podivjala. Njen krik »Vu-u-h-e-j!« je odmeval v noč. Stekla je proti Pernjakovi domačiji, čeprav poti sploh ni poznala. Vsa blatna in mokra je privihrala na Pernjakovo dvorišče in začela razbijati po vratih. V hiši sta bila le stara dva. Otrok, ki so ga skrili v kamro, se je zbudil in ob materinem glasu začel obupno jokati. Mati je zunaj vpila »Vu-hej!«, otrok znotraj pa »Mati!«. Stari Pernjak je preklinjal, mati Pernjica pa ga je rotila, naj ne hodi ven, češ da je sirota morda obsedena od vraga. Ugasnila sta luč in čakala. Tevžuh in njegov brat Jozan sta bila v kašči. Tevžuh je Jozanu ukazal: »Spusti Tirasa z verige...« Pes Tiras, velik domači pes, je bil izpuščen, a namesto da bi napadel siroto, se je le prihulil k zidu in izginil v temi. Sirota je razbijala po oknih in vratih, dokler ni omagala. Sesedla se je na kamniti prag in začela jokati. Začel je pršeti mrzel dež. Ko je vse utihnilo, se ji je približal pes Tiras, ji povohal noge in se z mrzlim gobcem dotaknil njenega lica, nato pa neslišno odšel. Ta dotik jo je spet oživil; skopala se je na noge, še zadnjič nepremično strmela v zaprta vrata tihe hiše, nato pa trepetaje prisluškovala, ali bi slišala dihanje svojega Vuheja. Ali hiša je bila tiha in mrtva. Tukaj je urejeno in dobesedno prepisano besedilo iz tvojega vira (Jamnica, Prežihov Voranc). Popravil sem tiskarske napake, nastale pri optični zaznavi (OCR), uredi odstavke za boljšo preglednost in ohranil arhaičen slog originala. Jamnica: Usoda Černjakove sirote in žetev pri Bunku Njen prvotni divji bes, ki jo je kot nevihto gnal od Černjaka do Pernjaka, je v njej izgorel v onemoglem, skoraj uro trajajočem divjanju. Kakor njeno telo, tako so bili zdaj tudi njeni čuti razbiti, izmučeni. Toda njeno upanje, da dobi otroka nazaj, še ni umrlo. Nekje v njeni motni glavi se je utrnilo slabotno spoznanje, da ji bodo otroka morda vrnili, ako bo zanj prosila, ker ga ji ljudje niso hoteli vrniti, ko ga je zahtevala. Že od svojega rojstva se je naučila spoznavati ljudi kot suroveže in neusmiljeneže in jih je kot take mrzila. Sedaj pa ji je ta rahla, motna zavest dala novih moči; sklenjenih rok je z otožnim in prosečim glasom zavekala proti vratom: »Vu-he-e-j ...« Potem še enkrat in še enkrat, vedno otožneje in vedno z usmiljenja polnejšim glasom. Potem je dolgo prisluškovala, upajoč, da bo začula glasove in bližajoče se korake ljudi, ki se je bodo usmilili. Iz notranjosti hiše je prihajal cvileči jok otroka, ki je spet slišal svojo klicajočo mater, nato je zagodrnjal tuj, karajoč glas, a korakov, ki bi prihajali odpirat vrata, ni bilo. Misleč, da je njena prošnja še nezadostna, še pretiha, je zagnala še hujši krik. Spustila se je pred vrati na gola kolena in krčevito sklenjenih rok prosila s tako presunljivim glasom, da bi se je moral usmiliti kamen, na katerem je klečala. Nerazumljivi glasovi, ki so ji vreli iz ust, so prosili: »Pernjak, daj mi mojega otroka nazaj, vrni mi mojega otroka, mojo kri... Jaz brez njega ne morem živeti. Jaz sem njegova mati in mati mora imeti otroka pri sebi. Moje srce bo postalo kamen, ako mi ne vrneš Vuheja. Lepo te prosim, Pernjak, Pernjak... Usmili se me, ker nimam nič drugega na svetu kakor tega otroka...« Njeno vzdihovanje se je brez odmeva izgubljalo v gluho noč in hiša je ostala mrtva, neizprosna kakor temna skala. Odgovarjalo ji je le slabotno čivkanje iz kamre, kot bi otroka tlačila mora. Dolgo je klečala slaboumna mati na hišnem pragu in ponavljala svojo prošnjo v hišo, kjer je v kotu za mizo sredi suhega in zelenega cvetja visel križani bog, toda njeno vzdihovanje je ostalo neuslišano. Iz njenih bolečih oči so lile solze, kakor je lilo od kapi za njenim hrbtom. Grenka bolečina je pokrila njen obraz. Sčasoma je njen glas postajal vse tišji in sunki njenih prsi vse redkejši in slabotnejši. Spet je bila na koncu svojih moči. Njena motna zavest je zahajala v popolno, črno nejasnost uničenega bitja, ki ni videlo nikamor več. Sirota je čutila, da se ji bliža konec, kajti izčrpala je svoje zadnje upanje. Na to, da bo jutri tudi še dan in da se bo še lahko borila za svojega otroka, na to, da se bodo zbrali ljudje okrog nje, ki ji bodo bodisi iz usmiljenja ali iz sebičnosti pomagali v tem boju, sirota ni mogla misliti. Tedaj pa, ko so prestrašeni Pernjaki že upali, da bo končno nastopil mir, se je zunaj na dvorišču zaslišal tako strahovit, srce in mozeg trgajoči krik, da jim je zastala kri po žilah. To pa je bil tudi zadnji krik te noči, nakar je nastopila mrtvaška tihota... Prihodnje jutro je dninar Tehant že navsezgodaj šel k Ložekarju na dnino. Ko je šel mimo Apata, je ta že stal pred hišo in ogledoval vreme. Imel je nekaj lesa v drajnskih globačah, ki ga pa zaradi moče ni bilo mogoče potegniti k vozni cesti. Želel si je čimprej lepega vremena. »Dobro jutro, Apat, še bo deževalo,« ga je pozdravil Tehant. »Tam doli v Rudafovem jezu leži neka baba...« Šli so gledat in našli so Černjakovo siroto... == ŠESTO POGLAVJE == Žito je pričelo zoreti tudi v Jamnici. Na Drajni in v Sončnem kraju so nekateri kmetje že postavljali prve kope, kamor so zlagali ozimni ječmen, ki je prvi začel dozorevati. Vreme je bilo zadnji čas za žito zelo ugodno, bilo je dovolj moče in sonca, da se je lahko delal klas. Še osem tako lepih, toplih dni, pa bo v Jamnici in vse naokoli žetev v polnem razmahu. Povsod, kamor je bil iz Jamnice odprt pogled, na sever, na vzhod in na zahod, je začela prevladovati rumena žitna barva, zelena pa je z vsakim dnem plahnela, kakor da bi jo pilo sonce. V nedeljo popoldne sta Bunka odšla na polje. Z njima je bilo vseh pet otrok. Najmlajšega je nosila na rokah Bunkinja, tistega, ki je prišel pred njim na svet, je nosil na rokah Bunk. Drugi trije pa so se kotalili za njima po travi. Spredaj je korakal mož s počasnim, zamišljenim korakom, takoj za njim pa je stopala mlada žena s težkimi, trudnimi koraki, kajti čas njenega šestega poroda je bil pred durmi. Otrok, ki ga je nosila na rokah, ni mogel prenesti žgoče sončne svetlobe ter je mižeč in negibno ležal v materinem naročju. Z obrazov obeh Bunkov se je brala nekaka mračna, zaskrbljena zadovoljnost. Kmetu je bilo letos prijetno korakati med žitom, kajti že leta in leta ni tako dobro kazalo. Žita so bila dobro odraščena, ravno prav gosta in močno razvita, latovje je že takoj po odcvetu začelo kimati. Bunk je pogosto segal z roko po latovju, ga stiskal v šop in zamaknjeno gledal napeto klasovje. Potem je zamišljeno prikimal svojim čustvom in šel dalje, a komaj je prestopil nekaj korakov, je že spet zamahnil v žito in ulovil nekaj klasov, ki jih je potem božal s svojimi debelimi prsti in z očmi. Bil je tako zavzet, da ni mogel spregovoriti nobene besede in si je le kdaj pa kdaj molče prikimaval. Zdelo se mu je, ko da bi njegove dlani, ki so se pred meseci odpirale in metale seme po razorani zemlji, zdaj v kratkem dotiku občutile vso žitno rast – od njegove kalitve pa do njegove zoritve. Prešinjala ga je čudna, opojna strast pridelovalca kruha, kadar gleda uspeh svojega truda. Žena ni šlatala latovja z rokami, ampak ga je božala samo z očmi, polnimi mirne vdanosti. Njeno ohlapno telo se je komaj pomikalo med njivami. Od vseh strani se je k njej sklanjal bogati plod zemlje, polne neskončne rodovitnosti. Njena široka, vdana prikazen se je zraščala z oplojenimi njivami v eno samo široko podobo materinstva in rodovitnosti. Prehodila sta prve žare, ki so delile gornje polje na dva dela. Na desni strani je rasla pšenica, na levi strani jara rž. Ena rast je bila lepša od druge. Potem sta šla na spodnje polje, kjer sta se izgubila med novimi žitnimi njivami. Spet pšenica, potem ječmen, nato oves. Najprej so se iznad njiv dvignile moževe oči proti nebu, kamor so za hip uprle nedoločen pogled, potem pa so premerile vse širno obzorje. Pritajena skrb je trepetala v njih. Za moževimi očmi so storile isto pot tudi ženine. Nato sta se mož in žena obrnila drug k drugemu in njune oči so se popolnoma razumele. »Poa, letos pa bo...« je dejal Bunk. »Poa, letos pa bo... Le hude ure nas Bog varuj!« je dejala Lona. Njune misli so se dolgo mudile pri kruhu, ki je od vseh strani strmel vanju. Tedaj sta se približala njivi, kjer je rasla ozimna rž. Tja sta bila pravzaprav tudi namenjena, da se prepričata, če žito morebiti le že ni godno za žetev. Rž je bila posejana na zadnji njivi ob Munkovi meji in je postajala z vsakim dnem svetlejša. Od tam se je videlo, da je že zrela, toda ko sta Bunka prišla do nje, sta sprevidela, da je barva žita od daleč bila nekoliko goljufiva. Od blizu se je rumenkasta svetloba njive spremenila v rahlo zelenkasto. Obširna njiva je bila pokrita z visoko, bahato rastjo, ki od težkega klasja, iz katerega je zrno kar režalo, ni mogla stati pokonci, ampak se je utrujeno nagibala ob stran. Bunk je zgrabil pest klasja, od katerega se je pokadil rahel prah, in ga strokovnjaško opazoval. Ko da bi prvi preizkušnji še ne mogel verjeti, je zgrabil še enkrat, a tokrat globlje v njivo, in dvignil nov šop klasja pred oči. »Hm, ni je še prehudo, jaz bi jo še pustil kak dan,« je rekel nato. Sedaj je tudi Bunkinja oprostila svojo desnico in segla po latovju. Klasje, ki ga je držala v roki, se skoraj ni razlikovalo od barve njene dlani. Naglo je izmulila nekaj zrn, jih pozorno pogledala, nato pa jih dala v usta ter jih pregriznila. »Ne, zrela je,« je menila potem počasi in važno. »Rž zori še v kopah.« »Torej misliš, da bi se je že lotili?« »Kar jutri se je lotimo. Zdaj jaz še lahko kuham, potem pa ne vemo, kaj utegne priti...« V mislih je imela dan, ki ga je že v vseh občutkih pričakovala. »Da, na to se je tudi treba ozirati,« je odgovoril Bunk z zmedenim glasom, medtem ko je bil glas žene čist in jasen. Čez nekaj časa je pristavil: »Koliko je pa sodiš?« »Pet in dvajset birnov je je lahko,« je odgovorila žena. Možev obraz je pokril zadovoljen nasmeh; tudi on je cenil toliko pridelka. Nekajkrat je globoko vzdihnil, potem pa dejal s slovesnim glasom: »Kruha nam, hvala Bogu, ne bo treba kupovati...« Še tisto popoldne je Bunk letal za žanjicami. Drugi dan je želo na Bunkovi njivi šest žanjic. Bunk jih je hotel dobiti še več, toda štiri, ki so bile naprošene, niso prišle, ker so isti dan želi še pri nekaterih drugih kmetih. Prišle so Dovganočka, Mudafova hči, Gradiška hči, stara Pernjica, stara Munkinja in Gačnikova bajtarica. Ker pri Munku še niso želi, bi morala popoldne priti še Munkova dekla. Rž je bila nenavadno dolga in težka, zato je niso kosili, temveč so jo po stari šegi želi in sproti skladali v kopice. Dan je bil lep in vročina je začela že zgodaj pripekati. Na nebu ni bilo nobenih oblakov, obzorje je bilo od vročine skoraj motno in je proti poldnevu začelo na zahodu rahlo drhteti. Zrak je bil že od jutra nasičen in nepremičen. In že takoj zjutraj je Bunk dejal: »Ne vem, če bo danes ves dan vzdržalo...« Pri delu pa so kmalu pozabili na vreme. Ženske, ki so skraja na vso moč hvalile lepo rž, so zaradi vedno večje vročine pozabile tudi na to hvalo. Druga poleg druge so v široki vrsti rile v žito in kmalu se je na njivi pokazala zaplata rjavega strnišča, ki se je počasi večala. Ker je bilo žanjic premalo, niso mogle vzeti cele njive hkrati, temveč le dobro polovico. Iz tega pasu kmalu ni bilo slišati drugega kakor ostro sršenje srpov in šelest slame. Žanjice so se enakomerno zaganjale v nizko, rumenkasto valovje pred seboj, se enakomerno pripogibale, enakomerno vezale snopovje in ga v enakomernih kretnjah odlagale v vrste za seboj. Strnišče se je naglo razgrevalo in iz žanjic je začel curiti ostro dišeč znoj. Nebo je postalo svinčenosivkasto, po njem je žgoča sončna krogla potovala z neusmiljeno počasnostjo. Tudi Bunka, ki je skladal snopje v kopice, je vročina neznansko mučila. Navzlic temu pa le ni mogel odvrniti pogleda od vrst, ki so rasle za žanjicami. Dovganočka je bila brez dvoma najboljša žanjica, kajti za njo je ležala najdebelejša vrsta. Res je, kar so trdili ljudje: če je ženska dobra za svojo reč, je dobra tudi za druge stvari. Takoj za njo je prišla njegova mati, stara Munkinja, ki kljub starosti in zgaranosti ni veliko zaostajala za Dovganočko. Dekleta, kakor sta bili Mudafova in Gradiška, sta se sicer vidno mučili, a takih kupov nista mogli nažeti kakor prvi dve. Mlada kost stari pač ni kos. Stara Pernjica se je na vse pretege trudila, da bi ostala vštric drugih, a vrsta za njo je bila najtanjša. Že proti poldnevu je postalo soparno in žanjice, ki so se že komaj premikale, so trdile, da to ni prava vročina. Ta sopara je bila tudi kriva, da žanjice skoraj niso mogle jesti, čeprav je bilo kosilo dobro in mastno. Zato pa jih je začela mučiti neznosna žeja. Po kosilu je postajala sopara vedno težja in žanjice je pričela napadati omotica. Šest ur so se že pekle na razgretem strnišču, iz katerega se je začel dvigati vijoličast, žgoč prah. Od gozda sem je sicer vabila hladna senca, toda ta očesna vaba jih je še huje žgala. Abotno je bilo sedaj misliti na senco, na oddih: bil je tisti hudi čas, ki ne pozna usmiljenja, čas žetve. Soparna plast je vedno teže legala na jamniško kadunjo in vsa pokrajina, ležeča med zastrtimi obzorji, se je vidno mrtvičila. Naposled je vse otrpnilo. Oči žanjic, ki so komaj mežurkale, so sem ter tja vprašujoče zastrmele kvišku proti nebu, ko da bi jih mučil daljni strah. Naenkrat je stara Munkinja obstala kot okamenela in iz njenih ust je prišel suh glas: »Kaj pa je tam...?« Vsi so pogledali proti severozahodu, kamor je bil obrnjen njen obraz. Na koprenastem obzorju so bili komaj vidni obrisi široke gore, ki se je zdela prosojna in še enkrat tako daleč, kakor je bila v resnici. Štiri žanjice so takoj nato rekle vse začudene: »Saj ni nič...« Dovganočka in Bunk pa nista mogla odtrgati oči od severozahoda. Z Munkinjo vred sta oba zapazila na temenu gore slaboten, komaj viden podolgovat ris. Le najbistrejše oči so ga mogle opaziti. Munkinja, ki je dobro vedela, kaj to pomeni, je še enkrat vprašala: »Kaj pa je to...?« Dovganočka ni rekla nič, temveč se je sklonila k zemlji in pričela naglo žeti, Bunk pa je dejal s tujim glasom: »To je svinja...« Bilo je nemogoče spoznati, če misli na goro istega imena, ali pa na kaj drugega. Tedaj ura še ni bila dve. Želi so dalje. Ko je Bunk čez minuto ali dve spet pogledal proti severozapadu, se mu je zdelo, da je belkast ris izginil v motnem obzorju. Toda nadaljnji dve minuti sta zadostovali, da se je na istem mestu pokazal razločen, bel oblaček, edini na širnem obzorju. Sedaj so ga mogle videti tudi tiste žanjice, ki prej slabotnega risa niso zapazile. Oblaček je rasel nenavadno hitro; čim večji je postajal, tem nagleje je spreminjal tudi svojo pohlevno belo barvo. Kmalu je goro, iz katere se je nevidno rodil, že popolnoma zakril in njegov trebuh je začel temneti. Žanjicam je bilo zdaj že jasno, da nosi oblak v sebi dež. Vidno je naraščal, in ko je zakril očem najprej goro, je potem zastrl že velik del koprenastega obzorja. Vendar se je še vedno držal gore. Bunk je s hlastnimi pogledi meril daljni oblak, potem pa dejal z glasom, polnim upanja: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« In kakor z Bunkove njive, tako so oblak s strahom v očeh opazovali tudi z neštetih drugih jamniških, podjunskih in obdravskih njiv. Na južni strani oblaka so ljudje vzdihovali kakor Bunk: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« Na severni strani oblaka, na Nemškem, pa so ljudje vzdihovali: »Mogoče bo šlo pa na Slovensko...?« Kmalu se je pokazalo, da je bilo upanje južne strani prazno, kajti z vsako minuto ogromnejši in groznejši oblak se je začel vidno valiti proti jugovzhodu. Njegova barva je postajala vedno ostudnejša in je dobivala rumenkast sijaj. Ostalo je le še eno upanje, da se bo bližajoča huda ura mogoče oprijela dravske doline in šla ob njej za vodo proti vzhodu, kakor se je to večkrat zgodilo. In res je nekaj časa tako tudi kazalo. Toda prekmalu se je razpršilo tudi to, za Jamničane poslednje upanje; grozeči oblak je plaval previsoko, da bi ga moglo zadržati pohlevno hribovje, ki se je vleklo ob dravski strugi. Prej kot je bilo mogoče misliti, se je štrenasta, skoraj rumenkasta megla že oprijela hribovja samega. Huda ura, raztezajoč se v širino nekaj desetin kilometrov, se je s svojim središčem valila naravnost proti gori za Jamnico. Prihod hude ure je naznanjalo rahlo, zamolklo grmenje. Toda prav to, da ni preveč treskalo in bliskalo, temveč le grozeče mrmralo, je ljudi navdajalo s strahom. Oblaki, ki so se valili nad pokrajino, so bili že na pogled težki, okorni in so očividno nosili v svoji notranjosti točo. Grozoten šum je spremljal njih pošastno lomastenje skozi ozračje. Breme, ki so ga oblaki nosili v sebi, jih je pritiskalo vedno bolj k zemlji. Vsa severna stran neba je bila že zakrita z njimi, medtem ko je bila južna še polna sonca. Kmalu je potegnil od severozahoda mrzel, leden piš, Bunkova žitna polja so nemirno zašumela in se sklonila še niže k zemlji, kakor da bi v njej iskala varstva. Žanjice so se tedaj zganile, se za trenutek zravnale in preplašeno pogledale proti bližajoči se rumenkasti pošasti. Potem so se vse oči vprašujoče obrnile proti gospodarju, ki je nemo metal snopje v kopice. Nato je tudi on prenehal z delom in ko da bi vsi iskali rešitve v naravi, so se oči vseh obrnile proti gori, ki je še vsa čista in svetla stala za njimi. In ne da bi kdo spregovoril besedo, so se vsi razumeli: gora je bila previsoka, da bi huda ura mogla odvihrati čez njo. Vse oči so se zabliskale v onemogli kletvi: »Prekleta gora...« Pred domačijo na hribu se je tedaj pokazala široka in ohlapna postava Bunkinje. Bunk je zavpil proti njej s hripavim glasom: »Kadi, huda ura je tu...!« Njegov poziv pa je bil nepotreben, ker je Bunkinja, noseč v eni roki najmlajšega otroka, z drugo enakomerno zamahovala z loncem, iz katerega se je kadil rahel dim. Žrtvovala je bližajoči se hudi uri. Od daleč so se začuli zvonovi; pri vseh cerkvah, ki so stale na tisti strani, od koder je huda ura potovala, so že zvonili. Le jamniški zvonovi se še niso oglasili. Bunk se je razburil in začel ves iz sebe kričati: »Prekleta Treza, kaj pa še čaka? Mar se je baba celo noč valjala s tem Apatovim Zepnom, da še zdaj spi? Naj mi jeseni pride po bernjo...« Strah pred točo je prevzel njega in žanjice s tako silo, da so grabili za vsako stvar, ki bi grozečo nevarnost lahko odvrnila ali vsaj zmanjšala. Naposled so se oglasili tudi jamniški zvonovi in zvonili s turobnimi, tožečimi glasovi. Ob njihovem odmevu se je žanjicam vrnilo rahlo upanje, čeprav so zvonovi zvonili tako malodušno in skoraj boječe. Medtem ko je hrumenje nevihte prihajalo vedno bliže, so se Bunkove žanjice s podvojenimi, potrojenimi močmi zagnale na žetev. Hrum je oznanjal točo in sedaj je bilo treba oteti nevihti kolikor mogoče veliko klasja. Široko razkoračenih nog in skoraj vodoravno sklonjenih hrbtov so žanjice zamahovale s srpi v velikih lokih po lepi, težki rži. Medtem ko je v zraku nad njimi zamolklo vrelo, se je pri zemlji slišalo napeto pokanje kit in kosti ter naporno sopenje pljuč. Dovganočki je vsak zamahljaj srpa pomenil pol snopa. Toda tudi druge žanjice so napele vse moči in celo stara Pernjica je zdaj žela za prejšnje tri. Snopje je žanjicam letelo izpod rok, kakor bi se jim roke spremenile v hlastajoč kosilni stroj. Žanjice si niso brisale oči, čeprav jih je sproti zalival debel znoj; kakor njihove grabeče roke, so bile tudi njihove oči obrnjene samo v tla, samo v sklonjeno žito. Bunk je nehal delati kopice in je zdaj snopje metal le v velike kupe, tako da je klasje obračal v notranjščino, ritine pa puščal na zunanji strani. Kot bi trenil, je naložil že dva taka kupa in, ko se je lotil tretjega, je hripavo vzdihnil: »Vsak kup ena peka...« Tudi on je delal, da mu je pot curkoma lil po hrbtu. Nevihta se je naglo bližala, vendar njeno središče, ki je šlo naravnost proti gori, pod katero so Bunkovi želi, še ni doseglo svojega cilja. Oba njena lažja konca sta na severu in jugu že dosegla predgorje in se ga naglo oprijemala. V sredini pa je bilo še vedno toliko prostora, da je sonce lilo svoje žarke v prazen lijak. Zvonovi po cerkvah niso nehali zvoniti, čeravno je bilo zdaj že vsako upanje, da se odvrne nesreča, popolnoma prazno. Glasovi so bili podobni že pogrebnemu zvonjenju. Od Bunka sem je bilo slišati krčevito vpitje gospodinje: »Pojte domov, drugače vas bo dobilo...!« Žanjice pa vpitja niso slišale, ampak so z zadnjim naporom žele dalje in ped za pedjo otemale žito bližajoči se pogubi. Tedaj so po njihovih upognjenih hrbtih začele padati prve težke deževne kaplje. A ko da bi prve znanilke hude ure žanjice le še podžgale, so se te še vztrajneje zagrizle v belo rast. »Ne vezati, ne vezati...!« je hropel Bunk ves zaslepljen od boja z naravo. Njegove besede pa so bile nepotrebne, ker so žanjice že metale od sebe nepovezano žito, ki ga je on takoj reševal v kupe. Malo prej se je bila borba še za peke kruha, kmalu nato se je spremenila že v boj za posamezne hlebe, sedaj pa se je bila le še za posamezne kose kruha. Vsaka pest bilk je pomenila oteti kos kruha. Vsaka kretnja žanjice je molče rekla: »Otet je še en kos kruha, še en kos... še en kos...« Zagrizenega boja z naravo pa je bilo naglo konec. Voda in led, ki sta v strahotnih, visečih meglah pritiskala proti gori, sta v kratkem spopadu s pod njo natlačeno soparo ostala zmagovalca tudi v tem tesnem prostoru. Strahovit, vrtinčast vihar se je dvignil naravnost iz zemlje proti višavam, kamor se je soparni zrak v divjem begu umaknil. Bližnji gozd je bolestno zastokal in s strahovitim pokom se je zrušilo nekaj starih dreves po tleh. »Bežimo!« je kriknil Bunk in se zagnal proti domu. Za njim so se zagnale žanjice. Od njive do doma je bilo le nekaj sto korakov, toda žanjice so bile že po prvi tretjini pota do kože premočene. Huda ura je s svojimi ledenimi oblaki na mah napolnila prostor pod goro in nastala je odurna tema, iz katere se je najprej ulila močna ploha. V gori, kjer je huda ura preganjala še zadnjo soparo, je oral strahovit hrup. Preden pa so žanjice dospele do Bunkovega hleva, je že začela padati toča. Žanjice so bile srečne, da so dosegle streho, in so ostale kar v hlevu, čeprav je bilo od hleva do hiše le še nekaj skokov. Le gospodar je med dežjem in točo zdirjal proti hiši, od koder se je slišal obupen otroški jok. Potem je zastokalo drevje okrog Bunkovega doma, zastokalo je Bunkovo polje, zastokala je gora, zastokala je vsa Jamnica. Huda ura je z vso silo butnila v širokoplečo goro; ker se ta ni ganila, se je zbog silnega treska odprlo njeno strašno nedrje ter izsulo svojo oledenelo vsebino. Dež je kmalu prenehal in začela je padati debela, suha toča. Kaj takega niso pomnili niti najstarejši Jamničani, čeprav v njihovem življenju ni manjkalo težkih hudih ur. Že je bilo polje pobeljeno, a iz neba je led še vedno padal in padal. Vse megle, ki jih je huda ura še podila po zraku, so šle isto pot, butale v goro ter izpraznjevale pred njo svoje ogromne trebuhe. Skoraj pol ure je nepretrgoma vrela iz njih bela smrt in uničevala rast, domove, Jamnico. Polje se je pobelilo, kot bi ga pokril sneg. Nekaj časa je zemlja še šumela, stokala in ugovarjala ledenemu udarcu narave, potem pa je postajala vedno tišja, dokler ni popolnoma umolknila in obležala kakor velik mrlič... Čez dobro uro je ponehalo treskanje in grmenje neba in na severozapadu, skoraj na istem mestu, kjer se je huda ura rodila, se je najprej pokazal kos globokomodrega neba. Megla, ki se je še držala zemlje, se je pričela naglo dvigati in tajati, kmalu so se že videle na obzorju gore, za njimi pa so se pričele razkrivati tudi nižave. Ni trajalo pol ure, ko se je širna pokrajina spet razgrnila in prikazala z novimi, čistimi barvami. Tedaj se je šele odprla očem vsa strahota hude ure, ki je pravkar šla čez deželo. Toča je potolkla obsežen kraj s štirimi občinami, ki so ležale med obdravskim hribovjem in med goro na jugu Jamnice. Tolkla je gotovo tudi že onstran Drave, toda ker je nad temi kraji nevihta še bežala, njeno razdejanje ni bilo prehudo. Že obdravski hribi so bili sem in tja rahlo pobeljeni od toče, bregovi okrog Dobrij so bili še bolj beli, jamniško kadunjo pa je pokrivala nepretrgana bela odeja ledu, ko da bi zapadel sneg. Vanjo je huda ura izsula vso svojo uničevalno zlobo. Vse, kar je zadržala gora, je padlo pred njo na zemljo. Jamniško polje, Drajna, Sončni kraj in Hoje so bile na debelo pokrite s točo, najhuje pa so bile prizadete Hoje, ker so ležale tik pod goro. Kmalu je posijalo sonce z vedrega neba in od toče uničena pokrajina je zableščala v mrzlem, mrtvaškem blesku, kamor je zamolklo strmela spet mirna in tiha gora nad njo... Bunkove žanjice si še potem niso upale izpod strehe, ko je zadnja deževna kaplja padla od kapi. Še vedno so vse otrple stale med hlevskimi vrati in topo strmele v belo razdejanje okrog Bunkove domačije. Toča je na debelo ležala okrog hleva in po poljih; od žita, ki je še malo prej valovilo po njih, ni bilo niti sledu. Celo kopice na rženi njivi so bile stolčene v neznatne kupčke. Drevje je bilo golo in okleščeno in droban, negoden sad je s točo vred na debelo pokrival zemljo. Okrog kapi so ležale razcefrane skodle, ki sta jih toča in vihar stolkla s strehe. Med hudo uro so žanjice najprej glasno molile, upajoč, da bo najhujša nevihta šla mimo. Ko pa je začela padati gosta, suha toča, jim je molitev počasi zastajala, dokler jim zaradi še nevidene groze naenkrat ni obtičala v suhih grlih. Polastil se jih je top strah, da so druga za drugo odrevenele; nenadoma so vse začele jokati, ne da bi se zavedale solz v pekočih očeh. Isti strah je zajel kmetico, dninarico in beračico... »Ali bomo šle v hišo?« je že tretjič rekla Dovganočka, toda žanjice so še vedno neodločno stale med hlevskimi vrati. Zdelo se je, ko da bi jim bližina živine bila v trenutno tolažbo in zaslombo. Nazadnje so se le spustile proti hiši. Bunkova družina je bila v sobi, gospodar je sedel pri oknu in še vedno strmel na belo polje, gospodinja je sedela na postelji in brezizrazno gledala otroke, ki so čepeli v kotu za pečjo. Mož in žena sta imela kalne, spremenjene oči. S prihodom žanjic se je molk v sobi le še poglobil, kajti vseh trinajst ljudi, ki so bili v sobi, ni moglo spregovoriti glasne besede. Šele čez dolgo časa se je zaslišalo rahlo ihtenje stare Pernjice, ki je prva rekla: »Moj Bog, kaj bomo pa jedli...« Toda poraženost ljudi je bila tako silna, da se tudi po tem vzdihu še dolgo niso mogli vzdramiti. Prva je prišla k sebi Bunkinja, ki je rekla: »Da, za malico je tudi čas...« In ne da bi se ozirala na nejeverne obraze žanjic, se je dvignila, odšla k mizi in položila nanjo velik hleb pravkar načetega kruha. Bunk bi moral iti po pijačo v klet, namesto tega je še vedno topo strmel skozi okno. »Jejte, gotovo ste lačne,« je rekla Bunkinja s praznim glasom. Kruh pa je ležal na mizi, ne da bi se ga kdo dotaknil. Polagoma je žanjice minil strah, da so naglo začele zapuščati hišo. Vsaka je odhitela na svoj dom, da čimprej tudi tam vidi razdejanje. Le Pernjica se je še obotavljala, ko da bi ne vedela, kam naj se po tej nesreči obrne, dokler ji Bunkinja ni rekla: »Mati, vi pa nocoj tu ostanite.« Čez nekaj časa je Bunk vstal in odšel iz hiše. Bela poguba, od katere že ves čas ni mogel odtrgati pogleda, ga je vlekla k sebi, v svojo uničujočo širjavo. Odšel je na polje in hodil skoraj do mraka, tih, mrk in s sklonjeno glavo po opustošenih njivah. Pri tem je pozabil celo na živino, ki je začela v hlevu mukati od gladu. Vrnil se je ves pobit, praznih oči in drgetajočih ustnic. Kratke ure, ko je hodil po razvalinah uničenega dela in truda svojih in drugih rok, so zadostovale, da se je njegov obraz postaral... Ko je stopil v hišo, se je delal že mrak. Na pragu ga je čakala stara Pernjica in mu s sklenjenimi rokami rekla: »Bunk, ravno pravi čas si prišel. Sina si dobil...« Iz kamre ga je pozdravil krik novih ust... == SEDMO POGLAVJE == Bila je huda zima, huda tudi za Jamnico, ki je bila ostrih zim navajena. Že pred božičem je padlo za dva čevlja snega, nato je pritisnil hud mraz. Nebo se je zastrlo z neprijaznimi meglami, se sklonilo tako nizko nad kadunjo, da je v tej sivini izginilo polovico gore, prostor med tem sivim obokom in zemljo je napolnil mrzel zrak, ki je z vsakim dnem huje rezal. Zimske ptice so omagovale in zmrzle padale z dreves. Opaži jamniških hlevov niso več vzdržali in ponoči se je iz bajtarskih hlevov razlegalo mukanje, meketanje in kruljenje prezeblih domačih živali. Bil je čas, ko brez potrebe nihče ni rad zapuščal toplih zapečkov. Vendar mnogo Jamničanov ni moglo uživati zapečnih toplot, kajti s snegom in s sanincem je nastopil čas planinskih voženj. Po zasneženih globačah okrog gore se je razlegal krik in vik voznikov ter zvončkanje kraguljcev iz dneva v dan. Razen zimskega dela pa še druge stvari soseski niso dale pokoja. To so bile v prvi vrsti občinske volitve, ki so bile zdaj vnovič razpisane. Kljub temu je bila Jamnica zadovoljna, da so bile volitve razpisane na zimo, kajti pozimi je bilo za take stvari vedno več časa kakor poleti. Volilni boj je bil tokrat zelo hud. Nasproti sta si stala dva tabora. To pot je bilo že izven vsakega dvoma, da bo Jamnica imela dve volilni listi. Glavni in močnejši tabor so predstavljali župan Dvornik in njegovi pristaši, opozicija pa se je spet zbirala pod vodstvom Permanovega Ahaca in njegovih jamniških pripadnikov. Globoko izhojene steze k jamniškim pragom so pričale, s kakšno vnemo se je Jamnica to pot vrgla na agitacijo. Na svetih Treh kraljev dan je bilo pri Apatu kljub pozni uri še precej gostov: bile so zasedene kar tri mize. Dve mizi sta bili zasedeni s kmetskimi pivci, medtem ko je bila miza za vrati kakor po navadi zasedena s prostimi ljudmi. Na koncu ene izmed kmečkih miz sta sedela župnik Virej in nadučitelj Jauk, ki ga je tokrat prav sredi zime prijela pivska strast. Večina gostov se je držala tukaj že od jutranje maše, kajti župnik Virej v takem mrazu ni opravljal popoldanskih večernic. Čeprav so bili časi že dovolj slabi in so se, kakor je vse kazalo, obetali še slabši, se vendar krčmarji niso mogli pritoževati nad njimi. Tudi župnik Virej se zadnje čase ni smel pritoževati, kajti cerkev je bila še kar dobro obiskovana. Vanjo so pričeli zahajati celo taki, katerih prej od znotraj ni nikdar videla, namreč Ložekar in Tehant. Edina izjema je ostal Moškoplet. Bilo je, ko da bi ljudje čutili neko vedno hujšo zadrego, iz katere niso našli nobenega izhoda; zato so se vdajali pijači in molitvi. Sobo je grela velika, pločevinasta peč, v kateri je gorela žagovina. Suha, lahka toplota je delala prostor nadvse prijeten, čeprav so bile stene že zelo zakajene in je skozi okna žmiril v sobo mračen in pust dan. Kakor Jamnica, so tudi gostje pri Apatu bili razdeljeni v dva tabora. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so cincali sem in tja in so se pridruževali zdaj temu, zdaj onemu mišljenju. Le nadučitelj Jauk in graščak Ložekar sta bila popolnoma nevtralna. Jauk sploh ni zinil nobene besede, temveč je venomer strmel skozi okno, ko da bi koga pričakoval, Ložekar je pa potegnil vedno s tistimi, ki so se morali braniti. Zdaj pa zdaj sta si tabora skočila v lase, začel se je krik in prepir, ki je nekaj časa dušil vsako jasno besedo. Ko pa so si pivci povedali, kar so imeli na srcu, je spet nastal mir, med katerim so gostje razpravljali o hudi zimi, o izvrstnem sanincu, prešli potem spet na slabe čase, dokler ni ta ali oni znova kavsnil v politiko, kar je povzročilo nov vihar. Kakor po navadi, je bil skoraj vedno Ložekar tisti zli duh, ki ni trpel miru v sobi in je vedno znova dražil duhove. Župnik Virej pa, s katerim sta sedela skupaj pri mizi in se kosala pri pivu, se skoraj ni mešal v politične razgovore in prepire svojih faranov. Le kadar je bila napetost najhujša in krik najglasnejši, se je obrnil po sobi in dejal z lokavim nasmehom: »No, no, saj ni tako hudo...« Pravkar so si spet bili v laseh. Pri kmečki mizi je stal Bunk in kričal proti delavski mizi za vrati: »Od koga pa delavec živi, to mi povejte, od koga delavec živi? Ali ne živi od kmeta, ves svet živi od kmeta...« Od delavske mize mu je Dovganoč prav tako kriče odgovarjal: »Bunk, vino govori, vino govori...« Kdo ve, kako bi se bil zdaj ta vozel razvozlal, ko bi ta hip ne stopil v sobo Apatov sin Žep. Ko je sprevidel, za kaj gre, je zmagovito zavpil po sobi: »Zastonj se prepirate, volitev ne bo...!« Ko da bi odrezal, je v sobi nastala tišina in obrazi vseh pivcev so nejeverno zastrmeli proti Žepu. Ta je napravil še važnejši obraz, pustil goste nekoliko čakati, nato pa je vzkliknil: »Volitev ne bo. Kralj je proglasil diktaturo, parlament je razpuščen in volitve so prepovedane...« Poznalo se mu je, da ga je novica navdušila in da je koj, ko jo je slišal, priletel naravnost iz Dobrij v Jamnico, da bi jo prvi razglasil. Razen župnika Vireja so gotovo vsi gostje prvič v življenju slišali besedo »diktatura«, posebno domača pa ni bila niti njemu. Sprva je na vsa omizja legla neka skrivna, pol radovedna, pol boječa zadrega, ki je povzročila, da so vsi sklonili glave. V sobi je nastala globoka tišina. Že bolj ali manj okajeni možgani so zapeli naporno vrtati v novico. Ker pa nihče ni mogel kaj pametnega reči, so pivske roke kar same od sebe začele segati po posodi na mizi, nakar se je začulo grgranje goltancev in pljuskanje pijače. Pijača je zadrego nekoliko poplaknila in posledica je bila, da so gostje začeli strmeti najprej drug v drugega, potem pa je miza za vrati začela strmeti kakor en sam obraz proti kmečkim mizam in narobe. Od vsega, kar so gostje pravkar čuli, so razumeli le dve stvari: volitev ne bo in parlament je razpuščen. Prva stvar je pri vseh izzvala neke mešane občutke in pivcem se je zazdelo, da so s tem nekako prizadeti tudi sami. Novica o razpuščenem parlamentu pa je v delavskih in kmečkih možganih vsaj v prvem hipu zbudila občutke neke prijetne, škodoželjne naslade. Parlament je bil Jamničanom nekaj tujega, sovražnega, nanj so gledali kakor na nekaj nepotrebnega, ako že ne popolnoma škodljivega. Podobno so, vsaj na tihem, mislili tudi tisti, ki so kot strankarji pomagali tu pa tam pošiljati poslance v parlament. Poslanca so videli navadno le ob volitvah. Kdo ve, kaj vse se godi v tej čudni hiši tam doli v Beogradu? Navadno ni prihajalo kaj prida od tam. Vsa ta zadeva s parlamentom je bila podobna človeku, ki žveči smolo, ki melje in melje, a tvarina je vedno ista in vedno enaka. Prvi se je vsekakor znašel župnik Virej, ki je porinil pravkar izpraznjeno steklenico piva k nastavljeni vrsti na koncu mize; njegova vrsta se je s tem povečala na pet praznih steklenic, medtem ko je Ložekarjeva vrsta štela šele štiri. Uspeh nedeljske tekme z graščakom ga zdaj ni več zanimal in, ko je spregovoril, je bil njegov glas malodušen: »Kaj si pravzaprav zvedel, Žep?« Apatov sin je začel pripovedovati, kar je pred dobro uro čul iz ust Munkovega Ladeja v Dobrijah, ki mu je prvi sporočil čudno novico. Kralj je razgnal parlament in postavil diktaturo, to se pravi, da je sam vzel vso oblast v svoje roke zato, da se enkrat za vselej konča s korupcijo, z nepotrebnim politikantstvom in tako dalje. Sedaj bodo prišli boljši časi in tak režim, ki bo vladal v blagor ljudstva. Povedal je gostom še dvoje, troje imen ljudi, ki so v novi vladi. Gostje so se začeli na to pomenljivo spogledovati. Razlaganje Apatovega Žepa je začelo na ljudi različno delovati. Pri imenih novih ministrov je na obrazu župnika Vireja in prav tako na obrazih nekaterih njegovih pristašev zaigral zadovoljiv nasmeh. Drugi pa, posebno Permanov Ahac, so strmeli okrog sebe, ko da bi v tem zimskem času slišali kukavico peti. Toda nasmešek na Virejevem obrazu ni trajal dolgo, zatemnel je ob Žepnovem poudarku, da je Munkov Ladej ves navdušen za novi režim. A ta Ladej je bil s svojo politiko vendar čisto na drugem koncu. Vse skupaj je zvenelo tako čudno in zmedeno... Osuplost je najprej popustila pri kmečkih mizah. Mladi Munk se je zmagovito obrnil proti delavski mizi in zavpil: »Ho, ho, zdaj pa imate volitve...« Za njim je zavpil Bunk, obrnjen v isto smer: »Zdaj pa le zmagajte, če morete...!« Ta izbruh je dokazoval, kako nezanesljivo se je počutila jamniška večina pred manjšino. Ker delavska miza ni odgovarjala, so gostje znova začeli vlivati pijačo vase. Apat in sin sta potem pobrala posodo in jo znova natočila, ne da bi to kdor koli zahteval. Pogovor se tudi pred novimi merami ni hotel razživeti, zato je stari Apat naenkrat važno vprašal Bajnanta: »Bajnant, kaj pa ti misliš...?« Tesač je zastrmel po sobi ter nato zinil tako široko, ko da bi nameraval govoriti celo uro. Namesto tega pa je le kratko plahnil po sobi: »Ha-ha-hama...« »No, vidiš,« je dejal modro Dvornik, ko da bi bil Bajnant kdo ve kaj povedal. Po kratkem molku se je vzdramil Mudaf in dejal z glasom, kateremu se ni moglo poznati, ali je iskren ali lažniv: »Sedaj bo pa bolje...« Ker na to nihče ni nič rekel ali pritrdil, je Mudaf sovražno pogledal po sobi in skoraj zavpil: »Ali mislite, da ne...?« »Jaz tudi mislim,« je tedaj Ahac odgovoril z enakim glasom kakor Mudaf. »Ti pa že ne misliš zares!« je izzivalno zavpil nanj mladi Bunk, ki je imel danes sploh veliko besedo. Medtem je začel Žep, ki je prisedel k eni izmed kmečkih miz, razlagati okoli sedečim kmetom podrobnosti o diktaturi. Kmalu so mu začele prisluškovati vse tri mize. Slišal se je samo njegov glas: »Zagotovo bodo prišli sedaj boljši časi. Dosihmal je korupcija vse ovirala. Korupcija in strankarstvo. Sami stranke so bile; kdor ni maral delati, si je ustanovil svojo stranko. Sedaj je konec tega. Odsihmal se bo predvsem gledalo na gospodarstvo. Lesna trgovina, ki že skoraj spi, bo spet začela iti. Gledalo se bo na izvoz. Država mora dobiti valuto v blagajno. Brez tega ne gre. Kralj je prav storil, ko je vzel vso oblast v svoje roke...« Spočetka mu ni nihče pritrjeval, niti Apat ne, ki je današnji položaj gledal s povsem drugega vidika. Potem pa se je Žepova razlaga le pričela oprijemati tudi nekaterih drugih. Pričeli so vsevprek govoriti o slabem dosedanjem gospodarstvu, da so pri tem pozabili celo na diktaturo. Še previdni Virej in še previdnejši Dvornik sta jela tipati okoli sebe. Naenkrat so se vsi kmetje začeli obračati proti delavski mizi in jim dopovedovati, da se njim, delavcem, tudi pod novim režimom ni nič bati, kajti če ima denar kmet, ga ima tudi delavec. Kdo ve, kam bi bil pogovor nazadnje prispel, ako bi nadučitelj Jauk nenadoma ne bil vstal izza mize, udaril po njej, da so steklenice odskočile, in hripavo zavpil: »Živela diktatura!« Njegovemu vzkliku ni nihče pritrjeval. Medtem ko so se kmetje še malo prej ob Žepovem pripovedovanju pričeli sprijazujevati z novim režimom, so zdaj molčali in se kvečjemu zbegani spogledavali. Celo župnik Virej je strmel v nadučitelja kakor zabodeno tele. Jauk pa je še enkrat udaril po mizi in zavpil: »Živela diktatura!« Z Jaukom se je naenkrat zgodila čudna sprememba. Dozdaj se ni vmešaval v politiko in se sploh ni spuščal v politične pogovore; tudi pri zadnjih občinskih volitvah se ni izjavil za nobeno stranko, sedaj pa je kar hipoma zagorel za novo stvar. Bog ve, kaj se je v njem pretrgalo, ali se mu je odprla kaka nova žilica, ali je k temu pripomogel Pernjakov mošt, ki se je lahko kosal z vsakim vinom: res pa je bilo, da je mož ves zagorel za novo stvar. Gostje so bili iznenađeni in so začeli sumiti, da Jauk nima čistih namenov z njimi. Iz zadrege jih je rešil Ložekar, ki je čisto neumno vprašal: »Jauk, zakaj pa ste vi za diktaturo?« »Zato, ker je general za predsednika.« Z generalom pa je Jauk stvari napravil slabo uslugo. To, kar je sledilo, je bilo podobno temu, kadar si kdo globoko zajame sapo. Jauk je začel govoriti o vojski, o zaupanju vanjo in tako naprej. Gostje so ga nemo poslušali, on pa ni vedel, da jim govori, ko da bi govoril državljanom neke druge celine. Ob prvem premoru je rešil položaj Dovganoč, ki je zgrabil za posodo z moštom, jo dvignil in zavpil: »Pijmo ga, zdaj ni več parlamenta, pa ga lahko kar pijemo!« Nato je Ložekar začel prepevati neko dolgočasno pesem, ki ni imela ne konca ne kraja. Nehal je peti šele, ko mu je tudi Bunk že začel pritegovati s svojim neznanskim glasom. To je Ložekarja ugnalo. Medtem se je po sobi začelo temniti, dasi še ni bilo tako pozno. Zunaj se je večerilo nenavadno hitro in vse je kazalo, da bo znova začelo sipati sneg. Apat je prižgal veliko svetilko sredi sobe. Toda pivcem svetloba ni bila dobrodošla, vsi so imeli občutek, da se jim zdaj na obrazih pozna, kaj se godi v njihovih srcih. Naenkrat sta vstala Permanov Ahac in Kovsov Tinej in se hotela odpraviti. Tedaj pa so skočili vsi, ko da bi se bali, da jih puščata same. »Kam pa hočeta? Ali moraš na šiht, Ahac?« je silil vanju Mudaf. »To ne, šele jutri opoldne grem na šiht. Ali noč je in v takem vremenu ponoči ni prijetno biti na cesti,« je dejal Ahac. Mladi Munk pa je bil še odkritejši: »Saj vem, kaj vaju žene... Diktatura vaju skrbi, saj se ti na obrazu pozna, Ahac. Tako poceni pa je ne bosta odnesla nocoj. Če moramo mi kmetje vzdržati, morate tudi vi, delavci. Nikamor ne bosta šla!« »Ahac, ostani še,« se je oglasil tudi pametni Dvornik. »Mislim, da z diktaturo ne bo tako hudo. Potem bomo šli skupaj, Apat nam bo dal svetilko.« Ko jima je začel prigovarjati še Apat, sta se Ahac in Tinej vdala in ostala za mizo. Posedeli so in pili dalje. Pogovor je začel postajati zdaj toplejši in zaupnejši; nazadnje so se delavski in kmečki pivci pomešali med seboj za mizami. Kmalu so sedeli vsi vprek, in že čez nekaj časa sta si napijala nadučitelj Jauk in tesač Tehant iz iste steklenice. Pri pitju niso niti zapazili, da je pijača vedno močnejša. Tu je imel prste vmes Apat, ki je imel navado, da je začel pijači na tihem prilivati nekoliko beline, kadar je hotel dvigniti razpoloženje in pridržati goste. Uspeh je bil kmalu popoln, kajti v Jamnici se je že davno stemnilo, a pri Apatu nihče ni mislil na odhod. Gostje so še nekajkrat premleli diktaturo, pri čemer so se pokazali vedno isti obrisi interesov kakor ob novici o njeni razglasitvi. Jauk je bil odkrito zanjo, župnik Virej je delal to bolj prikrito in z nekim strahom, župan Dvornik in nekateri drugi so sicer nekoliko omahovali, nazadnje pa jim stvar le ni bila nevšečna; Mudaf ni hotel pokazati svojega obraza, Ložekar se je delal še bolj pijanega, kakor je v resnici bil, Permanov Ahac je ostal zamišljen tudi ponoči, Dovganoč je vpil za diktaturo, ker mu je nocoj Jauk prvič plačal za pijačo, drugi tesači pa so bili za tistega, ki je pravkar bil na vrsti, da plača zapitek. Tudi pozno v noč Dvornik in Mudaf nista nehala siliti v Ahaca, naj vendar pove, kaj pravzaprav misli. Ahac pa se nikakor ni hotel izdati, le enkrat ga je Mudaf pripravil do tega, da je odgovoril: »Bomo čez nekaj let govorili!« »Ti si tič!« je odvrnil Mudaf in se zagonetno smejal. Pitje se je nadaljevalo, dokler župnik Virej ni potegnil ure iz žepa in rekel: »Fantje, zdaj je pa zadnji čas, polnoč bo, jaz moram iti domov.« Pivci so iz skušnje vedeli, da govori zdaj župnik Virej resnico: po polnoči nikdar ni pil. Nocoj je bil izpraznil dva in dvajset steklenic piva, medtem ko je imel Ložekar pet in dvajset praznih v vrsti. Ta poraz pa župnika nocoj ni preveč bolel, ker je bilo očitno, da je pri onem sodeloval tudi Tehant s svojim nenasitnim grlom. Z župnikom vred so se dvignili tudi drugi pivci. Apat jih ni skušal več zadrževati, ker je bila belina, ki jo je prilival pijači, za nocoj že poravnana, uspeh pa viden pri gostih samih. Zato je kratko malo prinesel petrolejko, jo prižgal in dejal: »Kdo pa bo svetil?« »Jaz!« se je ponudil Bunk in že prijel za luč. »Ti mi jo boš torej tudi vrnil,« ni pozabil reči Apat. »Kdo pa drug, saj toliko mi vendar še zaupaš,« se je razkošatil mladi kmet. Potem so se pivci spravili na cesto, s težavo sicer, ker je skoraj vsak mencal in stopical za tri trezne ljudi. Ko je družba bila na cesti, si je Apat globoko oddahnil, pri tem pa vzdihnil: »Da bi se le kaka nesreča ne zgodila.« Zunaj je bila temna noč, tako temna, da je kolobar medle luči, ki jo je nosil Bunk v majavih rokah, svetil komaj nekaj metrov naokoli. Za tem kolobarjem so se videle temne, neprodirne stene neke mračne megle. Pravkar je začelo znova mesti in zaradi tega je mraz precej odjenjal. Na družbo so padali gosti in drobni kosmiči snega s tako naglico, da se je delal šum, ko da bi namesto snega padalo suho listje. Sneg, ki je že ležal naokoli, je skoraj popolnoma izgubil belo barvo. Sprememba ostrega zraka na družbo ni popolnoma nič vplivala ravno zaradi take čudne noči. »Najprej gremo k nam,« je dejal župnik Virej in se obrnil po širokem, sedaj mehko postlanem sanincu mimo Apatove hiše. Začeli so se pomikati dalje. »Kako pa svetiš, Bunk?« je zaklel Ložekar, ki se je kmalu zapeljal po polzkem sanincu in si pri tem skoraj razkrečil noge. »Svetim, kakor morem,« je odgovoril Bunk in skušal iztegniti svetilko daleč od sebe, da bi tudi drugi imeli kaj od luči. Spredaj so hodili kmetje, delavci pa zadaj. Tedaj je Ložekar zapazil nadučitelja Janka, ki je korakal čisto ob kraju tesnega kolobarja. »Kam pa vi greste, Jauk, šola je vendar na onem koncu ceste,« je skušal svetovati pijani graščak. »Vem, toda šel bom rajši malo naokoli,« je odvrnil Jauk mirnodušno in rinil dalje. Družba, ki je štela blizu dvajset ljudi, se je počasi pomikala dalje. Šlo je še kar dobro, ako bi ta hip ne bilo izpodneslo tesača Bajnanta, ki je svojih osemdeset kil naenkrat telebnil na saninec. Pri tem je z nogami izpodnesel tudi soseda Mudafa, da se je ta prav tako položil v sneg. »Krava, ali nič ne vidiš?« je klel Mudaf, ki se ni mogel pobrati, čeprav je bil mnogo lažji od Bajnanta. »Ha-ha-hama...« je zagodrnjal ta, ko se je tudi sam izkopal iz snega. Ko so hodili že nekaj časa, se je župniku Vireju zdelo, da nekaj ni v redu, zato je rekel: »Vraga, danes je pa daleč do farovža. Kako pa svetiš, Bunk?« »Smo že tukaj, gospod župnik,« je dejal tedaj Bunk zmagovito, ker je pravkar v luči svetlega oboda, ki se je pomikal z njimi po cesti, zapazil hišno steno, v njej pa črna vrata. »Dobro, da smo le doma,« je dejal župnik in se počasi in previdno približal vratom, potegnil iz žepa ključ in začel odpirati. Ko je nekaj časa ropotal s ključem po ključavnici in pritiskal na kljuko, je odstopil za korak nazaj in rekel s čudno vdanim glasom... »Kako pa to, da ključ ne gre v luknjo...?« »Ni hudiča, bom pa jaz odprl!« je menil Munk in stopil naprej. Vsa družba je molče stala v polkrogu okoli obeh odpiravcev in ju opazovala pri napornem delu. Toda ne župnik ne Munk nista imela sreče, vrata se niso vdala. Tedaj se je ponudil Dovganoč: »Vidva sta oba pijana, poglejta mene!« Popadel je ključ in se lotil čudnih vrat. In res je imel takoj uspeh; kakor bi trenil, so se vrata odprla in na hišnem pragu je zdaj vsa družba zagledala — krčmarja Lukača, ki je zasilno oblečen stal z lučjo v rokah med podboji. Apatovi gostje se še niso utegnili znajti, a Lukač, ki je vso stvar drugače razumel kot pa ponočnjaki pred hišo, jih je že nagovoril: »Nocoj smo sicer že zaprli, ko je taka noč, toda ker vas je toliko prišlo, le vstopite. Imam pravkar novo vino na pipi.« Gostje pred hišo so bili sicer nekoliko iznenadeni, ker so namesto k farovžu prišli nehote k Lukaču. Pot od Apata do farovža so vsi farani z župnikom Virejem vred poznali tako dobro, da bi jo lahko napravili z zavezanimi očmi. Toda nihče se ni hotel izdati in zato so vsi voljno šli za Lukačem, ki je pred njimi svetil v pivsko sobo, kjer so posedli za mizami blizu peči. Ložekar, Bunk in Dovganoč so se koj znašli in so se napravili čisto domače: »Šli smo do Apata, pa smo si mislili, gremo še k Lukaču, mogoče ima boljšo kapljico kakor pa ta hudičevi Apat.« Ko je Lukač prinesel dva Štefana vina na mizo, ga je Jauk takoj vprašal: »Lukač, ali že veš, kaj je novega?« Lukač ni še nič slišal. »Diktatura je, volitev ne bo. Kaj praviš k temu?« Krčmar, ki je takoj spregledal položaj, ni rekel nič in zato se pogovor ni mogel tako razviti, kakor si je želel Jauk. Njegovi sopivci pa so vso stvar že tako premleli, da jih ni več zanimala. Lukač je nalil kozarce. »Ali boš ti plačal?« se je obrnil med opravilom k Bunku. »Jaz že ne plačam!« je zavpil ta in hkrati že zvrnil kozarec. Pili so vsi, le župnik se svojega kozarca ni dotaknil. »To pa ni prav, da ne držite z nami,« se je glasno jezil Ložekar, »prej ste pa silili sem.« Toda vse prigovarjanje župnika Vireja ni moglo premakniti, ostal je trd in neizprosen. Zdelo se je, da vedno manj razume, kako je moglo priti do tega, da sedi zdaj pri Lukaču, namesto da leži doma v topli postelji, ki bi se mu bila tako prilegla. Zadevo je rešil nadučitelj Jauk, ki je zgrabil za župnikov kozarec in ga zvrnil vase, rekoč: »Bom pa jaz pil, ne pričkajte se!« Družba se je zdaj pa zdaj čudno spogledala, medtem pa so le popili še dva Štefana vina, ki se je vsem zdelo zelo dobro. Ta dva Štefana je naročil Bunk z besedami: »Lukač, nocoj plačuje Ahac, da boš vedel.« »Ne, nocoj plačam jaz,« se je vtaknil vmes župan Dvornik. Lukač je ves pomirjen prinesel na mizo še dva Štefana. Župnik Virej je sedel ko na trnju, vendar ga je bilo nekam strah, ko je znova prosil, da bi šli. Sam pa si zaradi čudnega dogodka ni upal oditi. Kazalo je, da je vedno bolj pijan. Tista Apatova belina je pri njem, navajenem pivcu, začela delovati pozneje kot pri drugih. Naposled je goste le spravil pokonci. Ko so odhajali in je Bunk spet zagrabil za svetilko, ki je ves čas gorela na sosednji mizi, je župnik kratko malo dejal: »Munk, zdaj boš pa ti svetil.« Ko je Lukač zaprl vrata za njimi, je župnik zaprosil Munka pred hišo: »Lepo te prosim, dobro sveti, da se kaj ne zgodi.« Družba se je takoj pred hišo nekoliko skrčila. Permanov Ahac in Kovsov Tinej sta neopaženo nekam izginila in odšla svojo pot. Razen tega je izginilo še nekaj drugih mož, ostali so skupaj le še župnik Virej, nadučitelj Jauk, župan Dvornik, Munk in Bunk, Mudaf, Ložekar in vsi štirje tesači. Lukačevo vino je medtem tudi napravilo svoje in vsi so bili zaradi mešanja alkohola bolj okajeni kakor pa prej pri Apatu. »No, pa pojdimo!« je vzdihnil z vdanim glasom Dvornik, ki je bil še najtreznejši med vsemi. Začeli so se spet pomikati po sanincu, ki je bil zdaj še bolj zasnežen, kajti sneg je močno naletaval. Vendar se je v luči svetilke saninec še razločil od druge snežene plasti. Zdaj je svetil Munk. Z njim na čelu so se Jamničani začeli počasi pomikati od Lukačeve krčme. Tisti tesni kolobar luči, ki je z njimi vred hodil po vasi, se jim je zdel zdaj še tesnejši in zdelo se je, da ta tesnoba tudi pijancem težko lega na duše, kajti hodili so tiho kakor pogrebci. Čudno je bilo to, da pri svojem obhodu in iskanju farovža niso videli nobene jamniške hiše, čeprav so hodili po vasi, v kateri je bilo vsaj dvajset poslopij skoraj na kupu. Nenadoma je Munk zavpil: »Tukaj so neka vrata!« Res, prišli so do nekih velikih vrat, pred katerimi so zdaj vsi obstali. Vsem se je zdelo, da bi to mogla biti farovška vrata. Župnik Virej je takoj pristopil, da bi jih odklenil, toda medtem se je Munk že zadrl: »Vrata so odprta, ni treba odpirati!« ter jih porinil predse v temo. Župnik Virej se ni mogel načuditi, kako je mogla kuharica v taki noči pustiti vrata nezaklenjena. Toda dalje ni utegnil razmišljati; ker so se vsi njegovi tovariši rinili mimo njega v odprtino, je moral za njimi tudi sam. Onstran vrat pa župnik nikakor ni mogel zazreti znane mu veže, ampak je okrog njega in tovarišev še vedno svetil tisti zakleti, svetli obod. S čudnimi občutki so se pijanci pomikali dalje po nekaki gazi, dokler Dovganoč ni glasno zaklel: »Hudič, kaj pa je to?« Gredoč je bil zašlepral z gazi nekam v stran in se spotaknil ob nekaj, kar ni bilo ničemur podobno. Bil bi telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, če bi se ne bil z rokami ujel za neko pokončno, ledenomrzlo stvar. »O hu... Bog nas varuj...« Dovganoč je požrl kletev in prestrašeno vzdihnil. Mož, ki je še malo prej ves onemogel kobacal po nekem sneženem kupu, je zdaj odskočil kakor jelen ter pri tem podril na tla Bajnanta in Tehanta, ki sta stala tik za njim. Stvar je bila čisto preprosta, čeprav se je Jamničanom zdela nepojmljiva: možje so pri svojem obhodu zašli na pokopališče, ki se je razprostiralo okrog jamniške farne cerkve. Že Dovganočev prestrašeni vzkrik, še bolj pa podoba črnega železnega križa, ki je spominjal na kdo ve katerega Jamničana, sta jih mahoma nekoliko iztreznila. Urnih pet so jo pobrisali izza obzidja in Bunk, ki je hodil zadnji, je skoraj pohodil Ložekarja, ki je kolovratil pred njim. Nekateri bi se bili radi hudovali, toda niso vedeli, na koga naj izlijejo svoj srd. Pred pokopališčem so se skušali razgledati po okolici, da bi se laže znašli pri iskanju farovža, kamor so morali spraviti župnika. Pri tem so v kolobarju svetlobe le zagledali tudi eno izmed obeh lip, ki sta čisto črni in oskubljeni stražili pokopališki vhod. Prvi se je zdaj oglasil župnik Virej: »Zdaj ne moremo zgrešiti. Farovž je od tukaj le dobrih petdeset korakov.« Virej je imel prav, farovž je bil res le kakih petdeset korakov oddaljen, toda priti tja ni bilo kar tako. Tega so se možje takoj spet lotili, le luč so vzeli Munku in jo izročili Mudafu, ki se je sam potegoval zanjo, češ: »Nase se najbolj zanesem.« Sredi dobro znanega jim sejmišča sta se ločila dva saninca. Ko je Mudaf dobro posvetil po tleh, je rekel drugim: »Farovž je na desni strani, tu pojdemo.« »Mudaf, prav greš. Vidi se ti, da si še najpametnejši,« ga je pohvalil župnik. Tudi smer, kjer je stal farovž, je Mudaf zadel, toda nesreča je hotela, da ni krenil po desnem, temveč po levem sanincu, možje pa molče za njim. Potem so spet šli dalje, z njimi vred pa tisti vedno tesni svetli obod. To pot je bil pa Tehant, ki se ni dal ukaniti. Menda je štel korake, kajti že čez nekaj časa se je zadrl iz zadnjega konca čudne procesije: »Ne gremo prav, saj smo napravili že več kakor petdeset korakov!« »Teslo pijana, kaj žlobudraš,« ga je zavrnil od spredaj Mudaf. »Mene boš učil, kod se gre v farovž.« Možato je korakal dalje z leščerbo. Župnik Virej se ni vtikal v prepir, temveč vdano stopal za družbo. Ker ni štel korakov, ni mogel vedeti, ali jih je napravil že deset ali sto. Šli so dalje. »Meni se tudi daleč zdi,« je vzdihnil Ložekar sredi poti, ki je nikakor ni hotelo biti konec. Potem so bili spet vsi tiho, dokler ni Bunk spet začel kleti: »Preklicano daleč je ta prekleti farovž!« Vireju se je zdelo, da se mu je nekaj obrnilo v želodcu, vendar je rajši molčal in se vdano poganjal dalje po sanincu, ki je bil dolg kakor hudo leto. Končno je Mudaf slovesno zavpil: »Smo že tu, saj sem vam rekel. Potrpeti je treba...« Obstali so spet pri nekih vratih, ki so bila, kakor se je zdelo Mudafu, za silo podobna farovškim. »Dajte ključ sem, gospod župnik,« je zahteval Mudaf; ko mu je ta od zadaj izročil ključ, je kmet zarožljal z njim po ključavnici in takoj na široko odrinil vrata. V resnici pa so bila vrata nezaklenjena in kmet jih je lahko kar odpahnil. Do tukaj je šlo vse po sreči, zdaj pa se je ponovila stara smola: za temi čudnimi vrati spet ni bilo veže, ampak znova sneg in neka gaz, po kateri so se po kratkem preudarku možje drug za drugim napotili. Dasiravno jih je to odkritje začelo navdajati z neko čudno grozo, so se vendar vsi vdali v usodo in molče korakali dalje. Naenkrat je nočna procesija obstala v nekaki veži, kjer ni bilo snega in kjer so se pred njimi zarisala velika, temna vrata. Mudaf, ki je še nosil župnikov ključ, se jih je takoj lotil. Toda preden je mogel ugotoviti, da se ključ ne ujema s ključavnico, je Coflov Peter prestrašeno zavpil v ozadju gruče: »Bog nas varuj, to so vendar cerkvena vrata.« Kazno je bilo, kakor da Jamničani sredi noči poskušajo vlomiti v farno cerkev, in to pri glavnih vratih, kamor jih je pripeljala skrivnostna gaz. Pregazili so pokopališče, ne da bi vedeli, kod hodijo. Pri tem odkritju je može oblil vroč znoj, čeprav je bilo najmanj dvajset stopinj mraza. Ako bi ne stali na tako svetem kraju, bi gotovo vsi z župnikom vred začeli glasno kleti, tako pa so jo brž ubrali s pokopališča. Šele daleč zunaj na sejmišču so vsi zasopli obstali. Manjkalo je le nekaj korakov, da niso butili v prava farovška vrata. Posvet, ki je zdaj sledil, je bil kratek, a jedrnat. Celo Ložekar je zdaj pametno govoril. »Zašli smo v nekak začaran krog in zdaj ne moremo ven,« je menil Coflov Peter. »Sedaj se moramo stvari resno lotiti. Menda vendar ne bomo celo noč hodili okrog cerkve,« je dejal Dvornik odločno. »Jaz grem rajši k Apatu,« je dejal Mudaf. K Apatu bi bili seveda vsi rajši šli, toda bilo je vprašanje, kako priti tja. Ložekar je sklenil: »Nadučitelj Jauk, zdaj boste vi svetili, jaz grem pa za vami.« Ko je imel Jauk že luč v rokah, so vsi začeli iskati pravo smer. »Prej smo šli na desno in ni bilo prav, zdaj pojdemo na levo,« je svetoval Munk. Če bi zdaj šli na desno, bi po nekaj korakih bili že na cilju, tako pa so se zasukali ravno v nasprotno smer in, ker je bila v bližini spet nova gaz, ki je vodila proti pokopališču, so seveda zavili po tej gazi tretjič na isto pot. Romali so dalje, kakor so vedeli in znali. Neki skrivni strah jih je držal skupaj v tesni čredi, da so drug drugemu hodili po nogah. Pri tem se niti zavedali niso, da že vsak nosi na sebi debelo plast snega, kajti bili so že več kakor celo uro na cesti in ves čas je vedno močneje snežilo. Neprestana hoja jih je jela tudi že utrujati, zato so zdaj hodili počasneje. Kljub temu je Bunka naenkrat spodneslo na zameteni saninec, da se je zvalil v sneg. »Prekleta diktatura!« je bruhnilo zdaj iz njega, toda navzlic temu spoznanju se sam ni mogel izkobacati iz snega. Tedaj mu je prišel na pomoč Bajnant, ki je bil redno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Toda namesto da bi spravil Bunka na noge, je še sam padel v sneg in potegnil za seboj tudi Tehanta, katerega se je v zadnjem hipu skušal oprijeti. Trajalo je precej časa, preden so vsi trije spet stali pokonci. Takšni, kakršni so bili, so se napotili dalje, da ne bi izgubili tovarišev, katerim se je nenavadno mudilo naprej. Pot, po kateri so hodili, nikakor ni hotela imeti konca. Reveži se seveda niso zavedali, da se znova vrtijo po sanincu okrog jamniške cerkve, le s to razliko, da kratkovidni Jauk že dvakrat ni zapazil pokopaliških vrat. Župnik je sopihal zadnji v vrsti in se je popolnoma vdal v usodo. Tedaj pa je postalo tudi potrpežljivemu Ložekarju že preneumno. »Zdaj je pa več ko zakleto. Ti, Jauk, kam nas pa vodiš, daj svetilko sem.« V svoji razdraženosti je pozabil nadučitelja vikati. Dovganoč pa je glasno izdal to, česar si nihče ni upal izreči, a kar je že dolgo bilo vsakemu na umu. Pljunil je zaničljivo v sneg in rekel: »Veste kaj, vodi nas, trije hudiči, da nas vodi...« »Kaj nas bi vodilo,« se je branilo nekaj slabotnih glasov spredaj in zadaj. »Zakaj nas bi pa naj vodilo?« »Jaz pa pravim, da nas vodi. In če ni ta diktatura kriva, da nas vodi? Jaz vam pravim, da do svita ne bomo prišli iz tega kolobarja. Teta Ajta mi je nekoč pravila, kako je njo vodilo...« »Tiho bodi, kdo te bo pa poslušal,« je tedaj vzrojil nad njim malo strahopetni Mudaf in si hotel s tem odgnati lastne strahove. »Gospod župnik, najpametneje bi bilo, če bi vi zmolili angelsko češčenje. To bo pregnalo...« je resno predlagal Coflov Peter. »To se lahko napravi,« je odvrnil fajmošter Virej, se takoj ustavil ter začel na glas moliti zaprošeno molitev. Deset ali enajst jamniških pijancev je sredi zime in debelega snega stoje molilo vdano molitev, da bi jim bog preložil zakletev, o kateri so bili vsi prepričani. Po molitvi je sam Ložekar vzel svetilko v roke in dalje vodil nočno procesijo. Že čez nekaj korakov je ugotovil, da stoje pred eno izmed obeh jamniških lip. »Saj sem pravil,« se je zmagoslavno pohvalil, dasiravno je ugotovitev sama na sebi bila dovolj žalostna, kajti kakor je dognal sedaj župnik Virej na svoji uri, je bila nočna odprava že dobri dve uri na cesti, oziroma se je že toliko časa sukala okoli jamniške cerkve. »Jaz ne grem nikamor več in če mi je do jutra stati tukaj v snegu,« je obupano vzkliknil Dvornik in se spustil na zadnjico naravnost v sneg. Takoj sta skočila nadenj Jauk in Munk in ga spravila kvišku, kričeč: »Luka, boš zmrznil, človek božji!« »Enkrat še poskusimo, potem pa se naj zgodi, kar se hoče,« je dejal Dovganoč. Nekaj časa je nesrečna gruča stala ob lipi, ne vedoč ne kod ne kam. Čisto po nepotrebnem je Bajnant zinil: »Ha-ha-hama, ni hudič, da bi ne našli poti, saj stojimo vendar sredi vasi!« To so vedeli vsi, toda obenem so se bali stopiti na pot, ki bi jih zopet lahko vodila za nos. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar bi se bilo že davno lahko. Naenkrat je ugasnila svetilka. Hkrati je izginil tudi tisti zapeljivi obod svetlobe okrog njih. Videli sicer tudi zdaj niso nikamor, vendar se je Dvorniku zazdelo, da razloči vsaj to, kje je desna, kje leva. Na levo je vodila pot k njegovemu domovju, ki je stalo četrt ure od vasi na nizkem griču. »Pojdimo na levo, naj pridemo, kamor pridemo,« je dejal v zaupanju na svoj dober nos. »Toda jaz moram domov!« se je obupano branil župnik Virej. »Pa pojte, če znate!« mu je zabrusil Dvornik, ki je bil že vsega sit. Nato so molče krenili za Dvornikom, ki se je postavil na čelo sprevoda. Toda kletev usode, ki jo je menda diktatura izrekla nad njimi, jih še zmerom ni izpustila iz krempljev. Ko da bi se sam vrag postavil za kažipota, Dvornik ob prvem razpotju, ki ga je medlo otipal pred seboj, ni krenil na levo, temveč ponovno na desno. Sreča pa je bila, da je pri naslednjem razpotju krenil na levo, ker bi drugače spet začeli kolobariti okrog jamniškega pokopališča, tako pa so se možje le spustili iz vasi. Ko so bili sredi polja, se jim je zazdelo, da vidijo nekoliko več sveta pred seboj, razločili pa seveda tudi zdaj niso nobene smeri. »Meni se zdi, da gremo proti Dobrijam,« se je pohvalil Jauk. »Naj gremo, kamor hočemo, samo da gremo naprej, nekam bomo že prišli,« ga je zavrnil Ložekar. Utrudljivo, neskončno potovanje je može tudi že nekoliko iztreznilo in njihova usoda jim je zdaj postala jasnejša, zato pa še bridkejša, ker si niso mogli pomagati. V nečem pa so bili na slabšem kakor prej v vasi: tla saninca, koder so hodili, so bila razdrapana in grudašta in venomer je bil kdo na tleh. Ko je Ložekar že tretjič pobiral svoje kosti iz snega, je polglasno zagodrnjal: »Hudiča, meni se zdi pot nekam znana. Če to ni...« Mogoče bi bil povedal, kaj misli, če ne bi v tem trenutku nekje blizu zaskovikala sova s tako mrtvaškim, groze polnim glasom, da je možu kar sapo zaprlo. Ker so bili vsi prepričani, da nocoj sam zlodej iz njih norce brije, jim je sovin nedolžni glas pognal vso kri v glavo, zato so se še bolj stisnili in hiteli dalje. Že prej so se znojili, zdaj pa jih je pot začel curkoma oblivati. Pri tem tudi župnik Virej ni bil izjema, pa tudi brezbožni Jauk ne. Potem se je najprej zazdelo Tehantu, ki je moral hoditi na repu, da nekaj strahotnega plahuta za njimi, sčasoma pa so imeli vsi ta neugodni občutek, ki jih je še huje tiral dalje v noč. Če bi bili hodili počasneje, bi najbrž ne bili zgrešili poti, ki se je odcepila k Ardevu, in se tako rešili zaklete poti; tako pa so romali dalje v neskončno noč. Po kakem enournem tavanju se jim je zazdelo, da so sredi nekega sadovnjaka ali kaj, za njim pa so ostrejše oči zaslutile obrise nekakih poslopij. »Meni se vse tako znano zdi...,« se je skušal obotavljati Ložekar, toda Bunk se je zadrl nad njim: »Znano ali neznano, pusti te čenče. Poglavitno je, da pridemo nekam pod streho...« Res so dospeli do nekega dolgega poslopja, pri čemer so imeli še srečo, da so skoraj butili v vrata. Z enim mahom jih je odprl nadučitelj Jauk, nakar so se stlačili skozi črno luknjo, ne oziraje se pri tem na to, kam bodo padli. Ker so vrata za seboj zaprli, so bili naenkrat v popolni temi. Tavali so skoznjo, dokler se Jauk, ki je bil prvi, ni ustavil pred nekim predmetom, ko se je s kolenom zadel obenj. Začel je grebsti pred seboj in otipal nekake jasli, potem še nekaj toplega in mehkega. Dalje ni utegnil preiskovati, ker se je razlegel strašanski, nečloveški krik iz jasli. Za krikom pa se je iz jasli dvignilo nekaj pošastnega, ga podrlo na tla in planilo mimo prestrašene gruče proti vratom. »Moj bog, to je pa Moškoplet...,« je zatarnal Ložekar, ki je zdajci spoznal, da stoji v svojem hlevu. Ta hip se je popolnoma streznil, z njim vred pa tudi njegovi tovariši. Nevidna moč, ki jih je tako zagonetno vodila to strašno noč, jih je naposled pripeljala v Ložekarjev hlev, kjer jih je izpustila. Beograjska diktatura, ki se je istega dne odpravila na svojo utrudljivo pot, je za to potrebovala celih enajst let, da je dospela tja, od koder je prišla. == OSMO POGLAVJE == V Jamnici je bil misijon. Za farane je bilo to nekaj novega, kajti že najstarejši Jamničani se niso mogli spomniti, kdaj bi bil v Jamnici zadnji misijon. Jamnica je bila menda za take reči premajhna fara. Ljudje so trdili, da prinese misijon fari sicer blagoslov, farovški kuhinji ga pa odžene. Župnik Virej že tako ni bil prijatelj kakih velikih ceremonij in je rajši imel mir. Že v zares hudih in težavnih povojnih letih se ni maral zatekati k takemu pripomočku, kakršen je bil sveti misijon, čeprav bi se takrat pač nihče ne mogel čuditi, če bi bil to storil. Pozneje pa, ko je življenje spet začelo teči po starem, skoraj vsakdanjem tiru, je na kaj podobnega še manj mislil. Večje fare v soseski so sicer prirejale misijone tudi medtem in Jamničani so lahko hodili tja, ako so hoteli. Razmere zadnjih let pa so prisilile tudi župnika Vireja, da se je moral hočeš nočeš zateči k pomoči od zunaj. Tista pošast, ki je začela pred leti dvigati nepoznano glavo in ki je naposled le dobila svoje ime: svetovna gospodarska kriza, je v skoraj kratkem času napravila v Jamnici tako zmedo, kot je prej vsi prekucuški agitatorji, kakor so bili Permanov Ahac in njegovi tovariši, v desetih letih niso mogli. V kratkem je ohromila vse gospodarstvo in z nekaj redkimi izjemami oropala ljudstvo skoraj že zadnjih možnosti tako skromnega življenja, kakršnega je Jamnica bila navajena. Farani pa so bili zanimivi ljudje; sprva so se v trumah zatekali v cerkev, nato pa jih je kar na vsem lepem minilo. Potem so začeli vedno glasneje zabavljati nad slabimi časi, nad državo in nekateri tudi že nad bogom. Zadnje čase si je župnik Virej zdravstveno sicer zelo opomogel in ga žolčni kamni skoraj niso več nadlegovali. Tega je bilo krivo seveda to, da si župnik že skoraj v nobeno krčmo ni upal. Najboljši verniki in lastni politični pristaši so ga gledali kot nekakega sovražnika. Ložekar si je zadnje čase moral najti novo družbo za svoje večno popivanje. Ali navzlic boljšemu zdravju župnik ni mogel biti zadovoljen. V fari je tudi sicer začelo iti rakovo pot. Pankrti so se spet začeli množiti in neko koruzniško gnezdo na Drajni seveda, je žandarmerija le s težavo razgnala. Iz gnezda pregnana mati, ki ni bila nihče drug kakor nekdanja dekla Žavba, je potem prinesla dvoje otrok na občino ter zahtevala, naj jih le-ta redi. O Ložekarju so se tudi slišale nevšečne govorice, a vse to še ni bilo nič proti temu, kar se je godilo pri Zabevu. Gotovega sicer ni nihče vedel, vendar je že vsa soseska govorila, da ima mačeha razmerje s sinom svojega moža... Vse te razmere so pripravile župnika Vireja do tega, da je priredil v fari misijon. Majnik v Jamnici Bil je majnik, najlepši mesec tudi za Jamnico. Po nižavah je bujno cvetelo sadje, ki si po oni strašni toči še dolgo ni opomoglo ter se je letos prvič razbohotilo. Cvetel je vsak grm, vsaka še tako majhna sadika. Domačije, bajte, robovi so bili štirinajst dni odeti s pisanim plaščem samih popkov in rož. Gora je sicer še imela sneženi klobuk na glavi, ali macesnovi in bukovi gozdovi, ki so v višini tisoč metrov v širokem pasu objemali njena pobočja, so začeli nenavadno naglo zeleneti. Setev je bila že povsod končana, a do košnje je bilo še daleč. V kmečkem delu je nastal kratek odmor, med katerim sicer tudi nihče ni smel prekrižati rok in je bilo treba opravljati razna manjša dela, vendar je bil to najprimernejši čas za misijon. V nedeljo popoldne po jedi je Zabev iztrcal svojo kvoco in si jo natlačil z novim tobakom. Preden pa ga je nažgal, je pogledal po družini in dejal: »Ta teden imamo misijon, glejte, da bo vsak storil svojo dolžnost.« V sobi so bili gospodinja Neža, ki je držala v naročju dveletno deklico, potem mlajša dva Zabevova sinova, ki sta bila že oba šoli odrastla, krepka fanta, ter stara Permanca, Nežina mati, ki je nekaj časa bila pri hiši. Najstarejši sin Anej je bil pri vojakih. Zabev je bil še vedno tak, kakršen je bil pred desetimi leti, ko je jemal Nežo za ženo: koščen, sivkast, trdega obraza. Spadal je med tisto vrsto ljudi, ki se postarajo že s tridesetimi leti in ostanejo potem skoraj neizpremenjeni do pozne starosti, ako jo dočakajo. Precej drugače pa je bilo z Nežo. Odkar je dobila otroka, se je tudi ona pričela vidno starati. Ali to staranje je bilo bolj podobno naglemu hiranju. Njeno telo je začelo upadati in njena nekdaj zdrava, lepa lica so izgubila prejšnji življenja željni sijaj. Največja sprememba pa se je zgodila z njenimi očmi. Te velike, globoke oči so izražale nekdaj vso silo njene močne osebnosti, mir in ravnotežje. Zdaj je vse to izginilo ali pa tako obledelo, da je nekdanja živost le še komaj tlela v njih. Postale so čudno plahe in nemirne, zastrte s temnimi sencami in, ker so včasih ravno oči dajale Neži oni lepi, samosvoj izraz, so spremenile njen videz tudi sedaj. Starostna razlika med Zabevom in njegovo ženo se je vidno zmanjšala v prid moža. Nežin notranji nemir in materino razkritje Zabevka je odložila otroka in odšla v kuhinjo, želeč si samote in dela. Zadnje čase ji je bila samota vedno ljubša in celo tako majhna družba, kot je bila Zabevova družina, ji je bila zoprna. Najneznosnejša pa ji je bila prisotnost moža. Štiri leta je minilo od tedaj, kar je storila prvi greh s pastorkom. Potem se je dolgo vdajala prepovedanemu, skrivnemu uživanju, ne meneč se za kaj drugega kakor za to, da bi razmerje ostalo prikrito. Dolgo sta bila z ljubimcem prepričana, da za njuno tajnost nihče ne ve. Njeno razmerje do moža se medtem ni prav nič spremenilo; živela sta drug ob drugem kakor prejšnja leta. On je ostal miren, zatopljen v delo in v skrb za družino ter večno dober in zaupljiv. Bila je prepričana, da je ni presodil in da je tudi ne bo. Kljub temu ni postala lahkomišljena in je svoje razmerje s pastorkom skrivala kot prej. Pred dobrim letom se je zgodilo nekaj, kar jo je nenadoma vrglo iz njenega mirnega koloseka. Z njenim bratom Permanom na Drajni je šlo vse narobe. Bil je zadolžen do vratu. Misel na to, da bi morala mati sama ostati pri tujih ljudeh, ji ni bila prijetna in zaželela si je mater k sebi. Po kratkem preudarjanju je razložila svoj načrt možu, ki se je takoj vnel zanj. In tako je nekega dne odšla po mater na Drajno. »Mati, po vas sem prišla...« je povedala prostodušno in od srca. Toda mati jo je poslušala s trdim, neobčutnim licem. Potem je rekla mati suho in tuje, a odločno: »Ne...!« Zabevki je šinila kri v glavo. Spet je začela siliti v mater: »K hiši morate priti. Zabev je tako rekel, on to želi...« Nastal je težak molk. Tedaj se je stara Permanca obrnila k Zabevki, jo predirno pogledala, nato pa rekla: »Ne — k taki hiši ne grem... K taki hiši, kjer je doma vlačuga, ne grem...!« Zabevka je onemela. Na njeno bit je legla strašna, vroča groza. »Mati, zakaj pa ne...?« je kriknila z jokajočim, prosečim glasom. »Ne grem v hišo, kjer je doma vlačuga, da veš!... Ali misliš, da ne vem, kaj se pri vas godi...? Ali misliš, da ne vem, kaj uganjaš z Zabevovim Anejem...? Ali misliš, da ne vem, čigav je tisti otrok...? O Neža, nisem tako neumna, čeprav misliš, da sem zaradi starosti oslepela. A vidijo drugi, vidi vsa Jamnica. Vsa Jamnica vidi tvojo sramoto... Ali misliš, da tvoj mož ne ve za to...? Ti uboga, slepa sirota ti! Vse ve, samo noče ti nič reči. A prišel bo čas, ko ti bo povedal resnico. In tistega časa se boj...« Vrnitev matere in odhod Aneja Spet je preteklo skoraj leto dni. Mati je naposled le prišla v hišo. Kmalu se je Zabevka prepričala, da se je takrat, ko je obljubljala materi, da bo pretrgala razmerje z Anejem, grdo zlagala sebi in njej. Vendar se je z njo zgodila neka sprememba. Neko bolestno občutje jo je čedalje huje morilo. Svoj greh je skrivala še strastneje ko dotihmal, obenem pa se je že pričela izogibati priložnosti tajnega shajanja s svojim pastorkom. Tedaj pa se je odkrila druga stran tega razmerja: medtem ko je dotihmal bila v skrivni ljubezni podjetna ona, je zdaj postal Anej. Zasledoval jo je, kjer koli in kadar koli je mogel, ter postajal pri tem vedno brezobzirnejši in pohotnejši. Njuno razmerje se je spremenilo v večno zasledovanje in večno bežanje. Vendar Neža ni imela moči, da bi razmerje kar pretrgala, ampak je odlašala, zanašajoč se na Anejev odhod k vojakom. In ko je ta čas prišel, sta se ločila skoraj v jezi. Med to obupno, skrivno borbo se je Zabevki vedno bolj dozdevalo, da je mati povedala resnico, trdeč, da Zabev ve za njen greh. Pogosto se ji je dozdevalo, da je v njegovih očeh zapazila neki sijaj, ki ga dotlej ni poznala. Vendar je živela v vedno večjem strahu. Vznemirjale so jo tudi govorice soseske, ki je vztrajno šepetala o njeni zamotani nezvestobi. Ko je sin naposled izginil iz hiše, je napela vse svoje sile, da je privabila mater v hišo. Bilo ji je v veliko tolažbo imeti poleg sebe človeka, ki ve za njen prestopek in ga najstrože obsoja, a ki ji je ravno zato lahko tudi velik zaščitnik... »Vsak naj stori svojo dolžnost...!« Tukaj je urejeno in dobesedno pretipano besedilo. Popravil sem tiskarske napake (npr. luido v hudo, žačela v začela, Veno¬mer v Venomer), uredil ločila za boljšo berljivost ter postavil odstavke tako, da sledijo vsebini in dramatičnemu loku zgodbe. Jamnica: Preizkušnja Neže Zabevke Zabevki so še dolgo zvenele moževé besede po ušesih. Zdelo se ji je, da so imele tisti svojevrstni prizvok, ki ga je zadnje čase tako pogosto čutila. Bila je prepričana, da so besede letele nanjo. In ko jih je mož izgovoril, ali ni zapazila v njegovih očeh tudi nekega rahlega, očitajočega ognja? Spet jo je obšel nemir. Ali bi ne bilo bolje, da bi jo udaril, kakor pa da jo tako strašno muči? Po stari šegi je bilo treba opraviti življenjsko spoved, kadar je bil misijon v fari. Ob misli na to ji je postalo hudo. Pred temi skrivnostnimi stvarmi je imela prirojen čuden strah, ki ga ni razumela, ki pa ji je ukazoval brezpogojno pokorščino. Mož bo tako spoved gotovo opravil in ona se ji ne sme izogniti, ker bi s tem vsej Jamnici razodela, zakaj ni izpolnila farne dolžnosti. Do dneva za matere je imela še tri dni časa. Tiste tri dni je preživela v vedno večjem nemiru, ki ga pa na zunaj ni hotela nikomur pokazati, niti materi ne. Venomer jo je mučila misel na njen greh, ki se ji je pred korakom, katerega je morala storiti, zdel še večji in neodpustljivejši. Mati jo je spregledala in ji je rekla: »Neža, bodi mirna, vse se odpusti in vse se lahko pozabi. Na tem svetu je že tako ...« Vendar jo je hči komaj slišala. Tistega dne, preden je prišla na vrsto, je bila spoved za može. Mož se je vrnil domov poln nekega vesoljnega miru, ki je vzbudil v njej še večji nemir, poln čudne zavisti, iz katere je začela rasti kal neke tihe mržnje do moža. In namesto da bi se na svoj dan pripravljala mirno in smiselno, kot ji je velevala dolžnost, se mu je bližala vedno huje razdvojena. Poslednjo noč je dolgo bedela in se nemirno valjala po ležišču. Mož je trdno spal poleg nje. Kdaj pa kdaj se je sama sebi zazdela abotna in se je skušala smejati svojim mukam. Ali ni na svetu in tudi v Jamnici toliko ljudi, ki so počenjali še grše stvari kot ona, pa jih zato ni vrag vzel? Zakaj pa je potem spoved, mar ne zato, da se človek očisti grehov in da potem spet lahko mirno živi? Čemu se boji sramote, saj je spoved vendar tajna? Toda vse te in podobne misli je niso mogle utešiti. Kmalu je bila spet tam, kjer je prej nehala misliti. Spet jo je obšel strah pred njenim skrunitve polnim početjem. Ne da bi razumela, od kod je to prišlo, se je pričela bati, da se ne bo oprala niti s spovedjo ... Popadla jo je želja, da bi napravila nekaj drugega, samosvojega: da bi prebudila moža in mu povedala od začetka do kraja, kako je živela, kako ga je goljufala. Zdelo se ji je, da bi bila to edino prava in zanjo odrešilna pot in da bi ji le ta korak mogel olajšati vest. Mož bi ji gotovo odpustil in spet bi lahko odkrito pogledala po svetu. In tudi če bi ji ne odpustil, če bi jo nagnal od hiše, bi ji ta kazen ne bila prehuda. Neznan strah pa ji ni dal storiti tega. Znova so se ji pojavili razni dvomi in začela si je očitati, da ne zaupa spovedi, da ne veruje v boga. Preden je vsa izmučena zaspala kratko, nemirno spanje, je storila trden sklep, da bo opravila svojo dolžnost, kot se spodobi, a da bo potem vse razodela še možu in ga prosila za odpuščanje. Drugo jutro se je navsezgodaj odpravila tešč v cerkev. Trpljenje zadnjih dni se ji je poznalo, bila je shujšana kakor po porodu. Pred odhodom v cerkev se ji je mož približal in ji oprezno rekel: »Neža, ali hočeš, da grem tudi jaz s teboj ...?« Njegov glas jo je zazebel po vsem telesu in skoraj jezno ga je odbila: »Ti si že opravil, jaz bom pa danes sama ...« Malo pred vasjo jo je srečal Moškoplet. Njemu se ni dalo, da bi ko drugi berači izkoriščal priložnost in prosil pred cerkvijo vbogajme, ampak je tudi med misijonom hodil svoja lastna pota. Tudi ni poslušal pridig v cerkvi, a da bi opravil življenjsko spoved, mu še na misel ni prišlo, čeprav so ga ljudje nagovarjali. Ko je zagledal Zabevko, se je široko razkoračil ter napravil predrzen obraz. »Zabevka, kje imaš pa košaro ...?« Kmetica ga je razumela. Zgrabila jo je jeza: »Prekleti ded, sam nase glej!« »Zate bi bila košara še premajhna, ti bi morala imeti cel koš, ha, ha ...!« Moškoplet se je nesramno režal za odhajajočo kmetico. Srečanje z njim je Zabevko še huje zmedlo. Že do cerkve si ni upala nikamor pogledati, misleč, da vsi ljudje zijajo vanjo. Pred cerkveno lopo se je skoraj spotaknila ob Ajto; ta si je med misijonom izbrala najdonosnejši prostor pred cerkvijo in ga je pred drugimi berači branila s tem, da je zgodaj prihajala tjakaj. Na liho ji je zadonel votel glas: »Mati, prosim za božji dar, bom pa molila za vas ...« Zabevki se je zdelo, da sliši: »Daj mi nekaj, da ti bom tudi jaz z molitvijo pomagala pri bogu ...« Potuhnjeno je smuknila mimo beračice. Cerkev je bila še prazna, toda pred spovednicami je že klečalo nekaj žensk, tako da Zabevka nikjer ni mogla priti prva na vrsto, kakor je upala. Pokleknila je k spovednici, kjer so klečale že tri ženske. Šele tedaj je opazila, da kleči pred njo Pernjica. Pri sosednji spovednici je opazila klečečo Černjakinjo in Dovganočko. Ob njenem prihodu so se vse žene ozrle nanjo, kakor da bi v cerkev prišla tuja, neznana pošast. Soseščina Pernjice jo je nekoliko pomirila; mislila si je: če jo bo izvozila ta, ki ima na vesti smrt Černjakove sirote, jo bom izvozila tudi jaz. In Dovganočka, in druge ... Enako kakor Zabevka je mislila tudi Pernjica, ki si je na tihem dopovedovala: »V Zabevkini koži bi pa res ne bila rada ...« Pernjica je svojo krivdo komaj občutila. Kar se je zgodilo s Černjakovo terbo, se je pač zgodilo, nihče ji ni želel smrti. A Dovganočka si je mislila: »Kaj takega kot Zabevka pa še jaz nimam na grbi ...« Klečeč na trdem, kamnitem tlaku se je Zabevka zatopila v molitev, vendar je bilo njeno pogovarjanje z bogom nemirno, raztreseno. K spovednici je prišla trdno odločena, da se bo izpovedala tudi svojega poglavitnega greha. Kmalu pa ji je jelo prihajati na misel, da bi morebiti bilo le bolje, ako bi tega tukaj ne napravila, marveč rajši odšla kam daleč na božjo pot in se tam izpovedala. Bog je vendar povsod isti ... Spoved se je pričela. Cerkev se je polnila z ženami in materami ne le iz Jamnice, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice. Repovi na spoved čakajočih žena so se spremenili v cele gruče čakalk. V cerkvi je zavladal globok mir, iz katerega se je slišal le neki podzemni, oddaljeni šepet, ki je stiskal srca z močnim, skrivnostnim objemom. Čakajoče žene in matere so povešale oči, vendar nobena ni izgubila izpred oči one, ki je klečala pri rešetki spovednice. Žene so hotele vedeti, kako dolgo se bo spovedanka mudila notri. Po tem se je dala soditi tudi težina njenih grehov. Spovedovati se pri misijonarju, ki so stvari jemali resno, je bilo čisto nekaj drugega, kakor pa iti k spovedi k župniku Vireju. Pernjica je že klečala v spovednici. Zabevki še na mar ni prišlo, da bi prisluškovala šepetanju, ki je prihajalo iz nje. Bila je prepričana, da bo morala dolgo čakati, preden bo Pernjica opravila. Z neko sanjavo vdanostjo se je prepustila mislim, ki so se ji motale skozi čudno meglenost upanja in strahu. Nepričakovano naglo pa jo je zbudil ropot pred njo. Pernjica je že vstajala iz spovednice. Njena spoved je bila nenavadno kratka, kakor mladega dekleta, ki življenja še ni spoznalo. Zabevka je osupnila, v glavo ji je šinil strah, kaj bodo rekle spovedanke za njo, če bo dolgo ostala v spovednici, dlje kot Pernjica. Bila je tako iznenađena, da ni koj stopila k spovednici. Za seboj je slišala nestrpen glas druge čakalke: »Zabevka, spovednica je prazna ...« Kot bi jo kdo sunil naprej, se je dvignila in pokleknila k rešetki. Njena odločenost, da opravi resno življenjsko spoved, se je zameglila v trenutku, ko je izza rešetke zagledala obrise tujega, trdega obraza, iz katerega je gledalo vanjo dvoje medlih oči. Klecnila je na kolena in se pričela urno izpovedovati. Govorila je še vedno o vsakdanjih stvareh. Potem se je začela spotikati. Njena volja, da si popolnoma izprazni dušo, se je pričela sproti krhati. Toda glavni greh ji ni hotel priti na jezik, ampak je bežal iz tega tesnega prostora daleč nekam v neobčutnost. »Še kaj ...?« je zaslišala izza rešetke. »Ne vem ...« ji je naglo ušlo iz ust, pri čemer jo je silno zazeblo. Preden je utegnila misliti dalje, je že videla roko, ki je nad njo napravila velik križ, a koj nato so tiste medle oči mrtvaško zamižale. Zabevka se je na pol nezavestna zavlekla od spovednice do klopi. Gredoč je čutila na sebi mnogo pogledov. V klopi se je zgrbila kot starka in skušala moliti; ustnice so se ji pregibale, duh pa ji je bil daleč od molitve. V glavi se ji je še vedno vrtelo in s skelečo zavestjo je mislila na to, kar je pravkar storila. Vest ji je očitala, da je lažnivka, vendar pa ji je nekaj dopovedovalo, da stvar ni tako huda, kakor si misli in da se še lahko popravi. V njej sta se kresali dve strani, dobra in slaba. To jo je po malem iztreznjevalo, dokler si ni upala spet pogledati po cerkvi. Dva sedeža pred njo je čula moliti z enakomernim, zanesljivim glasom Pernjico. »Ta se pa nič ne zmeni,« si je mislila, in to ji je vlilo nekaj poguma, vendar je bila še zelo nemirna. Naenkrat je pred oltarjem pocingljalo in začelo se je obhajanje. Ženske so se začele zgrinjati proti pregraji, ki je delila kor od druge cerkve. V Zabevki je zaplamtela nova groza. Ali naj gre, ali naj se potaji? Vest ji je velela, naj ne gre, ker se ni spovedala, kakor bi se morala, toda strah pred sramoto jo je gnal k oltarju. Ali se naj pred celo cerkvijo razkrije, če ne pristopi? Vse bo zijalo, da ni dobila odveze, da je ni dobila zaradi tega ... Sramota je bila močnejša kakor vest in čeprav že skoraj zadnja, se je Zabevka vendar zavlekla k obhajilu. Ali komaj je to storila, jo je začela vest še huje kljuvati, očitajoč ji, da je namesto enega greha napravila še drugega, še hujšega. Zabevka je bila verna, kakor so bile verne vse jamniške žene. Ta njena vera ji je dovoljevala, da je bolj ali manj lahkotno živela svoje življenje, ki pa ni smelo prestopiti nekih meja. Kadar je življenje te meje prestopilo, tedaj se je bilo treba spraviti z božjimi postavami. Vsa razdvojena je komaj čakala pridige v upanju, da ji bo božja beseda prinesla olajšanje. Toda že prikazen pridigarja na prižnici jo je neprijetno iznenadila; na prižnico je prišel njen spovednik. Spet je videla tisti obraz, tiste medle oči. Spet jo je stisnil mrzel strah, ki se je s pridigo še večal. Pridigar je govoril ostro, brezobzirno, le malo tolažbe je bilo v njegovih besedah. Kakor da bi vedel za Zabevkin greh, je govoril o utaji grehov, o božjem ropu in slikal za to strahotne kazni. Govoril je o trdem življenju, o dolžnostih, o samozatajevanju. Kadar koli je Zabevka dvignila oči proti njemu, se ji je zdelo, da so tiste mrzle oči uprte vanjo, samo vanjo ... Potem se je pričela maša. V cerkvi je bilo svečano; skozi visoka okna je sijalo sonce in razlivalo po njej dremotno, mehko luč. S kora je bučalo petje in orglanje z veličastnimi akordi. Zabevki pa se je vsa ta prosojna, dremotna luč, vse prepevanje zdelo neznansko oddaljeno. V druga srca se je počasi zlival mir, od nje pa je bežal in puščal za seboj bridkost, razbitost in obup. Zabevka se je popolnoma razdvojena vrnila domov. Zabev jo je že dolgo čakal na gorici in, ko jo je zagledal, ji je šel s svečanim, spravljivim obrazom do prelaza naproti. Videlo se mu je, da bi rad povedal nekaj velikega, lepega. Namesto tega pa je dejal: »Vidiš, Neža, kako lepo vreme imamo danes ...« Tudi mati je bila vsa mehka in spremenjena. Vsa domačija z ljudmi vred je imela nekako svečano podobo. Zabevki pa se je vse, kar je videla, zdelo prisiljeno in neodkritosrčno; namesto da bi z drugimi delila njej namenjeno dobro voljo, je ostala mrka in zamišljena. Skoraj ves popoldan z nikomer ni spregovorila besede in zvečer se je hitro umaknila v kamro. Prej pa je še odnesla deklico, ki je vedno ležala pri njej, v materino posteljo z izgovorom, da ji ni dobro in bi rada sama ležala. Ko je prišel počivat tudi mož, je Zabevka negibno obležala in se delala, kakor da spi. Prihodnje dni z Zabevko ni hotelo biti bolje, vsak dan je bila bolj zamišljena, talovnejša, z utrujenim obrazom se je vlačila okrog hiše in se začela izogibati ljudi, predvsem pa svojega moža. Otrok je moral ostati kar pri materi. In nekega večera, ko se ji je hotel mož približati bogve s kakim namenom, je kriknila s prestrašenim glasom: »Lepo te prosim, pusti me, jaz nisem čista ...« Nekega jutra je ni bilo iz kamre, ampak je obležala na postelji z očmi, uprtimi v strop. Ko je prišel mož, da bi videl, kaj je z njo, je s strastnim glasom zakričala vanj: »Beži od mene, jaz nisem čista ...!« Nad Zabevovo hišo je legla mrka žalost; domači so hodili okrog zamišljenih obrazov in težkih korakov, boječ se spregovoriti glasno besedo. Zabev in stara Permanca, ki se je lotila gospodinjstva, sta se prestrašeno spogledovala, kakor da bi se razumela, toda o tem, kar je obema ležalo na srcih, si nista upala spregovoriti. In potem se je zgodilo, da Zabev ni smel več spati v kamri, ker je žena ob njegovem prihodu začela blazno vpiti: »Proč od mene, jaz te nisem vredna, jaz nisem čista!« Kmalu je začela govoriti vsa Jamnica, da z Zabevko zadnji čas nekaj ni v redu ... Zabevki pa je počasi izgorevalo srce. Včasih se je je polaščala težka omotica, da je cele ure preždela v strašni temi. Ko se je spet prebudila iz nje, je bila silno izmučena. Nato pa so prišle ure jasnejših misli. Tedaj se ji je pričela oglašati spet tista pekoča vest. Na moža je mislila z neprijetnim, grenkim občutkom, ki se je počasi spreminjal v nerazumljivo mržnjo. Njegova velika potrpežljivost in njegova vedno pripravljena spravljivost sta ji postajali še neprijetnejši in sta se ji zdeli prisiljeni, neiskreni. Tudi matere ni mogla več prenašati; kakor v moža, je tudi vanjo izgubljala zaupanje. Oba je imela na sumu, da sta se dogovorila proti njej. Isti sum je imela tudi do vseh drugih ljudi iz soseske, ako je kdo prišel k hiši in jo začel ogovarjati. Začela je mrziti moža, mater in vse, kar je bilo živega okrog nje, le do svojega majhnega otroka je bila še ravnodušna. Spomin na Aneja pa je občutila kakor težak kamen na duši. Čutila se je strašno osamljena, izdana. Včasih jo je obšla želja, da bi imela človeka, kateremu bi mogla zaupati, kateremu bi vse povedala, kar se je zgodilo z njo, človeka, ki se ji ne bi približal s tistim obzirnim, odpuščajočim obrazom. Zdelo se ji je, da bi ji bilo potem mnogo laže, da bi ji to spet pripomoglo do zdravja. In nekega dne je rekla: »Ahaca bi rada videla ...« Zabev je takoj odhitel po brata na fužine. Ahac je bil že slišal o sestrinem stanju. Zadnja leta se Zabevove hiše sicer ni izogibal, čeprav je slutil to, kar je slutila vsa Jamnica, vendar sta se s sestro videla dovolj poredkoma. Ker je njegovo življenje bilo popolnoma drugačno kakor sestrino in ga ni izmučila borba z zemljo ter med njima ni moglo priti do kakega spopada zaradi vsakdanjih koristi, kakor se je to zgodilo med njim in bratom, je ohranil ljubezen do nje še čisto in neskaljeno. Zato je pri priči odšel z Zabevom. »Nežo žre neki ogenj ...« mu je skušal potožiti Zabev, a je obmolknil. Ahac je zamahnil z roko: »Ah, to so abotnosti. Vse se lahko popravi, ako so ljudje pametni.« K Zabevu je prišel samozavesten in poln zaupanja v svoj veliki vpliv na sestro, ko pa jo je zagledal sedečo na postelji, vso upadlo in izmučenih, skoraj praznih oči, ga je postalo strah. Ta strah se je še povečal, ko ji je segel v roke in je v njih začutil tuj, leden mraz. Bila sta sama v kamri. Sestra ga je dolgo molče gledala, potem pa je v njenih očeh zasijal vdan, ljubezniv smehljaj, podoben onemu pred davnimi leti, ko ga je prišla izpraševat, če je prav, da vzame Zabeva, in sta se sama poslavljala sredi polja. Nato je iz njenih ust prišel proseč glas: »Kajne, Ahac, ti me ne boš preklel ...?« Ahac je komaj pregnal otožnost, ki ga je prevzela, in začel naglo govoriti, kar mu je prišlo na misel. Ne da bi se bil dotaknil pravega vzroka sestrinega stanja, ji je ves omehčan govoril o njeni mladosti, o lepi domačiji, o pametnem možu, o lepem življenju, ki jo še čaka. Potem ji je previdno omenil, da človeku ni treba vsako stvar prehudo jemati, da se na svetu godijo še mnogo hujše, strašnejše in krivičnejše stvari. Ljudje, ki to počno, pa vendar živijo srečno in so vrhu tega še čaščeni in spoštovani. Sestra ga je gledala s topimi očmi, iz katerih je tisti blaženi, mladostni smehljaj sproti izginjal, namesto tega pa je stopala vanje spet prejšnja čudna praznota. Tedaj so zmrznile tudi poslednje besede v Ahacovih ustih. Nato se je sestra sklonila proti njemu in rekla: »Ahac, jaz pa le mislim, da je z menoj proč ...« Ahacu so zašklepetali zobje. Prepričal se je, da ga sestra ni poslušala in da njegove besede v njej niso našle odmeva. Po vsej sili jo je skušal še dalje tolažiti, a njegov glas je postajal raskav in obupan. Naenkrat ni našel več besede. Takrat se je Neža stresla, potem pa je položila glavo na kolena in pričela krčevito jokati. Zdaj je premagalo tudi brata, da se je sklonil k sestri in začel z njo vred jokati ... Zabevka se je prva zvedrila, dvignila glavo in pogledala brata z dolgim, votlim pogledom. Potem mu je naenkrat pomolila svojo uvelo desnico, katero je brat hlastno stisnil, a jo je moral kmalu izpustiti, ker je postajala vedno neobčutljivejša. In od tega trenutka se sestra ni več zmenila za brata ... Zabev in mati sta ga nestrpno kot odrešenika čakala v kuhinji. Toda ko sta videla njegov obraz, nista imela kaj izpraševati. »Po zdravnika pošlji,« je svetoval Ahac ves skrušen ter se naglo odpravil domov ... Mati je skušala pripraviti hčer na zdravnikov prihod, toda komaj je mati izrekla besedo zdravnik, je hči začela vpiti, da ne potrebuje nobenega zdravnika, ker ji nič ni. Morali so jo pustiti pri miru. Še huje pa je bilo z njo, ko ji je mati začela govoriti o duhovniku. Tudi tega je odločno odbila, toda ne z besedami, s katerimi je bila v življenju vajena govoriti o duhovnikih in ki jih je tudi v odsotnosti vedno vikala. »Kaj ima pa ta opraviti z menoj? Ničesar nima iskati tukaj!« Govorila je o župniku Vireju kot o kakem Moškopletu. Jamnica je že govorila, da se je Zabevki zmešalo, in je pri tem šepetala o čudnih stvareh. Edino dobro je bilo to, da Zabevka ni postala nasilna, ampak le zamišljena in otožna. Nekega dne pa je rekla materi: »Pernjico bi rada videla ...« »Pernjico!« se je zavzela mati, ki za tako željo ni mogla najti nobene zveze. Tudi mož se je čudil, vendar so takoj poslali ponjo. Še isti dan je prišla Pernjica k Zabevu. Bila je neprijetno iznenadena, skoraj boječa. Zabevko je našla v kamri na postelji. Ob vstopu je prijazno pozdravila ženo, s katero nista imeli nikoli kaj skupnega, razen tega, da sta živeli kot dve gospodinji v isti soseski. Ponudila ji je tudi roko. Zabevka pa ji niti ni odgovorila in ji tudi roke ni dala, temveč je nepremično obležala in s srepimi očmi strmela v obiskovalko. Nekaj časa sta se ženi molče gledali. Pernjica je bila trda žena in ni kar tako umaknila svojih oči. To čudno srečanje ji je bilo sicer dokaj neprijetno, vendar ni izgubila glave. Pripravljen je imela cel koš tolažilnih in bodrilnih besedi, ko pa se je znašla pred temi zagonetnimi, skoraj obtožujočimi očmi, je na svoje sklepe hitro pozabila in s stisnjenim srcem čakala, kaj bo. Tako je preteklo nekaj težkih minut. Potem je v Zabevkinih očeh zapazila kresanje nekega divjega, škodoželjnega ognja in koj nato začula strupen, trgajoč se glas: »Vuhej ... Vu-hej ... da, da ...« Po teh besedah se je Zabevka obrnila k steni in je ni več pogledala, Pernjica pa je prišla iz kamre, da sama ni vedela kako. Zdaj se ji je šele zasvitalo, zakaj jo je na pol blazna Zabevka poklicala k sebi. S te v vedno večjo temo zagrnjene postelje ji je z glasom umirajočega človeka, ki še na svojo zadnjo uro sovraži, vrgla v obraz strahovito obtožbo za krivico, ob kateri je Jamnica sicer skomizgala z ramami, a se je nanjo že navadila ... Domov dirjajoči Pernjici se je pot od Zabeva do Pernjaka zdela kot pot večnosti ... Nekaj dni pozneje je Permanca, ki se je v kratkem času znova postarala za deset let, ako ne še za več, z domačimi sinovi okopavala na njivi krompir. Streljaj niže pod njivo je Zabev trebil nekaj v meji. Bil je lep dan in tudi po sosednjih poljih je bilo vse živo plevic. Permanca se je včasih zravnala in pogledala proti domu, kjer je bolna Zabevka ostala sama z otrokom. Zadnje dni je bilo z njo nekoliko laže, postala je pristopnejša, mnogo mirnejša in je kdaj pa kdaj prijemala že za kako delo. Zato so jo tudi pustili z otrokom samo doma. Nenadoma pa se je sredi popoldneva iz hišnega dimnika pokadil slaboten, modrikast dim. Permanco je obšla huda slutnja. Pri priči je zagnala motiko od sebe in se s prestrašenim vzdihom spustila v dir proti domu. Čeprav so se ji noge tresle od strahu, je starka zbrala vse svoje moči in tekla, kar se je dalo. Nekajkrat jo je slabost že tako premagala, da bi se bila skoraj zrušila, ali zla slutnja ji je vedno pomagala dalje. V diru ni niti zapazila, da so za njo začeli leteti tudi sinovi in Zabev. Vsa izčrpana je s poslednjimi močmi pridirjala do hiše in planila v kuhinjo. En sam pogled jo je prepričal, da je prihitela zadnji trenutek. V krušni peči je plapolal ogenj, pred njo pa je stala Zabevka z velikim loparjem v roki, na katerem se je smejal njen dveletni deklič s čistim, nedolžnim smehom. »Kaj delaš, nesrečnica ...?« je zavpila Permanca, zgrabila otroka in se z njim vred nezavestna zgrudila na tla. Ta hip je planil skozi vrata tudi Zabev s sinovi. Pozdravil jih je divji smeh zblaznele Zabevke. Zunaj pa je sijalo sonce tako lepo, tako sočno in zdravo, da je bil čez Jamnico razprostrt en sam velik, srečen smeh ... == Tretji del == 6oin3uqsseqbp82fy0tzppxkko10wgz 224002 224001 2026-05-12T14:43:15Z Urša Matotek 9825 /* Tretji del */ 224002 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Jamnica | normaliziran naslov = roman soseske | avtor = Prežihov Voranc | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski knjižni zavod 1945}}'' | vir = dLib {{fc|dlib|ZWHOGFQW|s=?|1945}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <blockquote> Triinštiridesetim junakom iz Kotelj, padlim za domovino v osvobodilni borbi 1941-1945 -- Lovro Kuhar </blockquote> == PRVI DEL == == PRVO POGLAVJE == V zvoniku svete Marjete v Jamnici se je mogočno zibal veliki, nad dva tisoč kil težki zvon. Čeprav je njegov glas močno bučal v mirno, delavniško jutro, se mu je vendar poznalo, da je livarna, ki je zvon šele pred kratkim dobavila, Jamničane grdo prelisičila. Zvon je bil kupljen in plačan kot bronast, toda livarna je bronu primešala precejšen del jekla, ki je zdaj s svojim topim prizvokom motilo čistost glasu in s tem seveda tudi razvajena ušesa jamniških faranov. Pred vojno so namreč pri sveti Marjeti imeli zvonove, ki so bili zaradi krasnih glasov znani daleč naokrog. Toda med svetovno vojno so razen najmanjšega, že nad štiri stoletja starega zvona, pobrali Jamničanom vse zvonove in jih prelili v topove. Jamničani bi se bili gotovo še huje jezili nad goljufivo tovarno, ako bi bili zvon sami plačali, toda ker je vse stroške poravnal bogati kmet Munk, so skomizgali z ramami in se tolažili: »Kaj si hočemo, podarjenemu konju pač ne moremo na zobe gledati.« Kljub pomanjkljivemu glasu je bilo zvonjenje vendar tako močno, da ga je mogla slišati vsa fara do najoddaljenejšega praga najskritejše globače; slišala sta ga oba dvora, ki sta kraljevala sredi najlepših jamniških polj, slišala ga je lahko desetorica velikih kmetov, slišalo ga je kakih štirideset srednjih posestnikov, kakih trideset malih posestnikov in večjih bajtarjev in še onih štirideset ali koliko gostaških in preužitkarskih bajt, ki so samevale v zapuščenih globačah ali pa na pustih bregovih, kamor iz doline sicer zlepa ni segel kak glas. Več hišnih številk pa Jamnica s svojimi tremi njej zafaranimi selišči, s Hojami, z Drajno in s Sončnim, krajem ni premogla. Ob mogočnem zvonjenju so se prebivalci Jamnice, zaposleni tedaj pri raznih hišnih in poljskih opravilih, spomnili, kar so bili od nedelje morda že pozabili, da namreč vabi k velikemu opravilu za vse na Munkovem gruntu pomrle, po katerem bo splošna obdaritev občinskih revežev. Mežnarici Trezi, ki je že skoraj četrt ure vlekla za mastno in vozlato vrv velikega zvona, se je naposled zazdelo, da se niti bahaški Munki ne bodo mogli pritožiti zastran njenega vabljenja. Jamnica namreč ni imela mežnarja, ker je stari, dolgoletni cerkveni službovalec; že pred leti umrl. Od njega, svojega deda, se je mlada Treza naučila orglanja in je zdaj že nekaj let opravljala mežnarski posel pri fari. Občani so bili z njo v glavnem zadovoljni, čeprav so bili med njimi tudi taki, ki so se nad njenim življenjem očitno zgledovali. Treza je bila namreč lepo dekle in se je rada pečala z moškimi. Toda ker si z novim mežnarjem niso marali nakopati na glavo večjih izdatkov — Treza pa je bila zelo skromna in tudi župnik je bil zadovoljen z njo — so jo pustili; upali so, da se bo naposled vendar obesila na kakega ženina in bo s tem konec spotike. Počasi je jela ustavljati težki zvon, kar pa ni bilo tako lahko. Krčevito se je oprijela vrvi, toda zvon je s svojim nihanjem njeno suho, komaj dobrih petdeset kil težko telo dvigal visoko pod črnikasti obok. Bila jevsa zasopla; od prevelikega napora ji je znoj zalival zarjavelo lice. Ce bi se njeni znojni prsti ne ustavili ob velikem vozlu, bi ji bila vrv zdrknila iz rok. Z velikim naporom je nazadnje le obvladala zvon, čigar poslednji glasovi so se iz visokih lin izgubljali tja po lepi, od spomladi prerojeni Jamnici. Lepo, predpoletno jutro leta devetnajst sto ena in dvajsetega se je smehljalo čez okroglinasto kadunjo, v katero je bila položena Jamnica. Sonce, ki je bilo že tako visoko nad Pohorjem, da bi ga človek ne dosegel več z ranto, je prepodilo zadnje meglice tudi iz najzakotnejših drag. Po poljih, po lokah in po gozdovih se je še bliskala bogata rosa in nešteto bisernih očesc se je svetlikalo od vseh strani. Jamnica s svojo kotlino, ki so jo od severa, vzhoda in zahoda obdajali srednjevisoki hribi, od juga pa mogočna, širokopleča gora s skalnatim, razritim čelom, tem visokim znamenjem, vidnim od Visokih Tur pa do hrvaških mej, je ležala kakor v prelepi zibelki. Moral si verjeti samoljubnemu zatrjevanju ondotnih prebivalcev, da je Jamnica, ležeča med vzhodnimi Karavankami, Pohorjem in laboškimi planinami, najlepši kraj dežele. Ta zavest je menda tudi kriva jamniške bahatosti in mogočnosti; zaradi nje Jamničani pri svojih sosedih niso kdo ve kaj priljubljeni. Celo to jim očitajo, da si niti svoje farne patrone, svete Marjete, niso pridobili na popolnoma pošten način. Pred sto in sto leti sta baje sveta Marjeta in njen tovariš, sveti Ožbolt, skupaj popotovala po koroški deželi in iskala cerkev, kamor sta bila določena za patrona. Sveti Marjeti je bila namenjena cerkev v Črni, svetemu Ožboltu pa cerkev v Jamniči. Toda na jamniškem polju je sveto Marjeto pičila kača in hočeš nočeš je morala ostati v Jamnici, sveti Ožbolt pa je zaradi tega moral odpotovati v Črno. Zategadelj baje jamniška farna patrona, sveta Marjeta, še dandanes ni zadovoljna s svojimi farani. Še ni dobro odvabilo, ko se je na poti, ki je držala s Hoj proti Jamnici, pokazal občinski revež Moškoplet, petdesetleten, krepak in tršat, a malo slaboumen možak z dolgo, gosposko suknjo in s polcilindrom na glavi. Moškoplet, ki prav za prav ni bil pristojen v jamniško občino, a je živel večinoma v njenih mejah, je bil berač svoje volje: včasih se je lotibjsakega lažjega dela in je vzdržal nekaj tednov, potem pa se je skujaf in spet nekaj tednov pohajkoval. Včasih je bil popolnoma pri zdravi pameti, dokler se mu v glavi zopet ni nekaj stemnilo in ni bil za noben pogovor. Toda ene lastnosti ni nikdar izgubil, namreč svojfega hudega, neprizanesljivega jezika ter neke visoke, mrzle oholosti. Vihteč v rokah svojo podarjeno gosposko palico, jo je počasi mahal proti jamniški vasi. Zopet se mu je bilo zmračilo v možganih. Že nekaj dni je taval naokrog in zadnjo noč je prebil v starinski veži ložeške graščine, kjer je celo noč sedel na skrinji in premišljeval, kako bi jo mogel kupiti. Zdaj je nekoliko motnih oči strmel po mladi in bohotni rasti okrog sebe in zdaj pa zdaj zamahnil s palico po kaki cvetlici. Ko je prišel v vas, se je zdrznil, kajti pred vhodom na pokopališče je zagledal beračico Ajto, čepečo v koprivah, ki so rasle ob zidovju. Ob njeni prikazni mu je zastala noga in iz ust se mu je izvil strupen vzklik: »O ti prekleta baba ti...!« Moškoplet Ajte ni mogel trpeti. Upal je, da bo prvi v cerkvi, zdaj pa mu je šlo to upanje po vodi, na pot pa mu je legla še ta otaržena babnica. Navzlic temu je po kratkem premišljevanju kdo ve iz kakega nagiba prisedel k njej, ne da bi se pri tem ozrl v svojo sosedo. Ajta se je delala, ko da bi novega tovariša niti ne zapazila. Naslonjena na pokopališki zid je mežečili oči z eno roko držala za ročaj svoje večne spremljevalke, majhne košare, z drugo pa prebirala bpbike ogromnega, črnega patnuštra. Kakor Moškoplet, tako je bila tudi Ajta svojevrstna beračica. Znana je bila ne le v Jamnici, kamor je spadala, temveč po vsej Podjuni in vse tja gor do svetih Višarij, kamor je na leto večkrat romala. Bila ni le beračica, temveč je prenašala tudi tajne pošte, posredovala med skrivnimi zvezami, hodila na božjo pot za odpuščanje tujih grehov, barantala z jajci, semeni in drugimi drobnarijami. Zato so nekateri trdili, da mora biti neznansko bogata, čeprav pri njej še nihče ni videl beliča. Oblečena je bila, odkar jo je Jamnica poznala, v široko temno krilo, na glavi je imela židano aderco, vrhu nje pa okrogel, črn in žametast klobuček z dolgimi zidanimi pantlji, ki so ji na hrbtu segali dol do križa. V tej podobi jo je poznalo že nekaj jamniških rodov in nihče ni vedel, koliko je Ajta prav za prav stara. Sodeč po njenem negibnem, prstenem obrazu bi utegnila imeti šestdeset ali pa tudi sto let. O njeni mladosti se je vedelo le toliko, da se je rodila na Drajni, v neki bajti, ki že davno ne stoji več, in da je kot mlado dekle služila na neki sosednji graščini, kjer je imela razmerje z graščakom. Iz te zveze se ji je rodila hčerka, katere pa v Jamnici nihče ni videl. Sama je trdila, da je njen otrok v svetu našel srečo. V Trstu se je baje poročil z njo neki bogatin, ki ji je milijone položil pred noge, zdaj pa živi v sami svili. Vedno je sanjala o tem, da se bo otrok nekega dne pripeljal v Jamnico v veliki, svetli kočiji, jo vzel potem s seboj v mesto in jo tako rešil vseh težav in nadlog... Komaj se je Moškoplet dobro zleknil za zidom, se je na trgu pred cerkvijo že prikazal nov berač, božjastni Riharjev Miha, velik siromak. Rodil se je in odraščal kot zdrav otrok. Ker je bilo pri hiši menda štiri in dvajset otrok, je moral že v zgodnji mladosti od hiše za kruhom. Služil si ga je kot pastir pri nekem trdnem kmetu, kjer so vsak večer molili rožni venec. Zaradi utrujenosti je Miha in med molitvijo večkrat zaspal, kar je velikega hlapca, ki ga je s klofutami in z gorjačo zaman budil k večerni molitvi, tako raztogotilo, da mu je nekoč med spanjem zlil za vrat žehtar mrzle vode. To je Mihi sicer spanje temeljito pregnalo, toda od tistih dob ga je začela metati božjast. Skraja ga je bolezen mučila bolj poredkoma, toda z leti ga je obiskovala vedno bolj pogosto in ga je s petdesetimi leti tako zdelala, da ni bil za nobeno rabo več, in postal je berač. »Miha, pojdi no malo sem!« ga je že od daleč poklical Moškoplet in mu takoj začel delati prostor poleg sebe. To je storil iz same zlobe, Ajti na mrst, ker je vedel, da baba tega božjastnika ne more trpeti. Miha, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil kup stelje v Dvornikovem hlevu, kjer ga je zalotil zadnji božjastni napad, je s plahimi, še okrvavljenimi očmi takoj prisedel. »Prav za prav bi morali že v cerkev, ker je že odvabilo,« je dejal Miha z nekoliko zavaljenim, še izmučenim glasom. Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje in si ga položil na krilo. »Jaz.že ne bom molil!« je pov;zel Moškoplet z upornim glasom. »Zakaj pa potem sem hodiš?« je menil Miha začudeno, ker je pozabil, da je Moškoplet bil znan kot pravi brezbožneš, ki je včasih celo samega boga tajil. Moškoplet ga je zmedeno pogledal in obmolknil. Nato sta oba tiho obsedela za zidom in molče strmela po mirni vasi, kjer ni bilo skoraj nikjer zapaziti kakega življenja. Ljudje so bili po polju ali pa še po hišah. Le potok je polglasno šumljal proti severu k dravskim vodam. Tu pa tam je z najbližjega dvorišča Apatove hiše pokukalo kosmato ščene in zalajalo proti beračem za zidom. Tudi v velikem, starinskem župnišču za potokom, kamor sta berača dolgo strmela, se ni še nič ganilo, celo glavna vrata so bila še zaprta. Na prvi pogled se je videlo, da je bilo jamniško župnišče za razmeroma majhno faro mnogo preveliko in da je v svoji preteklosti videlo gotovo že boljše čase. In res je bila nekdaj jamniška fara mnogo obširnejša kakor dandanes. Ko je škof Slomšek v preteklem stoletju svojo škofijo preselil iz Koroške na Štajersko, so tudi veliko jamniško faro raztrgali skoraj na dva dela, kar je žup¬ nik takratnim faranom s prižnice oznanil s temile besedami: »Ravno nocoj ob polnoči nam je hudič pol fare požrl...« Zagonetne občutke, s katerimi sta berača strmela proti farovžu, je prekinil Moškopletov radovedni vzdih: »Bog ve, zakaj je Munk plačal danes tako veliko opravilo ...?« »Ne vem!« je s trudnim glasom odgovoril Miha. »Jaz pa vem!« je rekel Moškoplet važno in se skrivno nasmehnil. »Zakaj pa?« »Na preužitek misli iti...« Ker ijni Miha ni odgovoril, je zlobno dodal: »Munk se bo spravil v kot, ti pa za kos kruha moli za vse na Munkovem gruntu pomrle. Lepa reč to...« Njuna soseda Ajta je bila doslej tiho, kakor bi je sploh ne bilo poleg, zdaj pa se je naenkrat oglasila: »Za vse na Munkovem gruntu pomrle in za vso rajno žlahto. Če bi imela tako velik patnušter, da bi ga lahko okrog jamniške fare ovila, bi mi bil za tak namen še prekratek. Kaj pa mislite, da se je pri tej hiši že vse zgodilo...? Stari Bunk, ki je dal vso svojo bogatijo Munkinji, čeprav mu ni bila niti krop niti voda, še na svojem domu ni smel umreti. Neki stari Munk je imel s sestro svoje žene troje otrok. Pred desetletji je umrl pri hiši hlapec, ki je nekje za planino ubil nedolžnega človeka ... Še huje kakor z onimi na gruntu pomrlimi je z rajno žlahto. Ta rajna Mlatejka je trikrat mišnico jedla, ker je njen mož vlačugo kar doma imel. Nato se je sredi lepega dneva obesila na izbi. Neki Kamnik je svojemu sosedu posodil tri sto goldinarjev; le-ta mu je vrnil denar brez prič. Kamnik je vračilo utajil in sosed je moral denar še enkrat vrniti. Res je, da o sedanjih Munkih ni mogoče reči nič slabega, posebno še o gospodinji ne. Že nekajkrat sem šla zanjo na svete Višarje po odpustke. Gospodar je sicer tako trd, da bi siromaku še kija ne posodil, če bi se hotel ubiti...« Njen glas je bil suh in sovražen in njene oči, ki so se šele zdaj na pol odprle, so neprijazno gledale po vasi. Roka, ki je dotlej prebirala patnušter, pa se je za trenutek ustavila. Moškoplet in Miha sta molčala; prvemu se je prav za prav za malo zdelo, da se je zoprna beračica Ajta vtaknila vmes, Mihi pa je bilo preveč, kar je pravkar slišal. Čez nekaj čash je Ajta dodala sama pri sebi: »Ni lahko nam siromakom, ker moramo za kos kruha drugim pridelovati nebesa, za lastno pokoro pa še časa nimamo...« Potem so se ji oqj zaprle in prsti so ji spet začeli prebirati bobike na patnuštru. Toda koj nato jo je zmotil nov dogodek. Povod za to je bil nenaden vzklik njenega soseda Moškopleta: »A — poglejte ga no...!« Naglo je odprla oči in videla, da se bliža cerkvi stari Vohnet. Poznalo se mu je, da stopa težko, kakor da bi vlekel za seboj pol Drajne. Oprt na palico in gledajoč v tla, se je naporno pomikal mimo njih na pokopališče ter potem urno izginil v cerkev. Bilo je očitno, da ni prišel v cerkev kar tako, saj ni bil v žlahti z Munkovimi... In skoraj celo uro pred opravilom!. Čez šestdesetletni Vohnet z rdečimi očmi in malo modrikastim licem je bil v mladosti lastnik lepe kmetije v Sončnem kraju. Oče mu ni zapustil niti krajcarja dolga, pač pa polne shrambe blaga in polne gozdove zrelega, doraščenega lesa. Vohnet se je dolgo časa ženil, toda preden si je utegnil najti ženo, je nekega dne v kratkih urah vse svoje premoženje zmetal po kegljišču v sosednih Dobrijah. Opoldne premožen posestnik, je bil zvečer berač. Posestvo je prikegljal njegov tovariš in prijatelj, bajtar Obertavc iz Dobrij, ki je ravno takrat pričel barantati z lesom in je tako prišel do potrebnega obratnega kapitala. Medtem ko je za podjetnega Obertavca ta začetek pomenil pravi božji blagoslov ter je zdaj lahko mirno čakal svoje smrti na lepem, obširnem posestvu blizu Dobrij, je Vohnet potem Kakih štirideset let je drvaril in dninaril, dokler mu niso moči popolnoma odpovedale. Vohnet doslej še ni bil berač, toda opazovalci za zidom so takoj uganili, da je mož zdaj toporišče zamenjal z beraško palico, kar je soseska sicer že dolgo slutila. Danes je Vohnet prvič stopil na beraško pot in zato mu je bilo težko. »Glej, glej, tudi ta se je začel z nami pipati za kruh!« je pikro dejal Moškoplet in še vedno zijal za izginulim Vohnetom. Tudi Miha se je čudil, Ajta pa je takoj z globokim vzdihom zopet zaprla oči. Dalje pa berači niso utegnili obirati novega tovariša, ker so za njim pričeli prihajati že drugi siromaki v cerkev. Najprej je hušknila mimo njih stara Kardevka, na pol dninarica, na pol beračica. V mladosti je svojima sinovoma poleg materinske ljubezni podarila tudi svoje zdravje, da jih je tako spravila h kruhu. Sedaj pa, ko sta bila že oba velika in je starka omagala, je nobeden ni hotel več poznati. Za njo je prišla stara, na očeh bolna Pernatovka s svojima vnukinjama, petletnim in triletnim dekletcem, kateri ji je zapustila hči, preden je pred kakim letom umrla za sušico. Dekletci sta se rodili v Gradcu, kjer je hči služila, in nista poznali očeta. Pernatovka ni beračila v pravem pomenu besede, ampak je živela še od dnin, preje in od dobrih ljudi, ki so se sem in tja usmilili zapuščenih sirot. Ker je bilo danes obdarovanje ubogih, je tudi ona prišla v cerkev. Prihajali so tudi še drugi siromaki, nekateri celo iz sosednjih občin. Ura molitve se je naglo bližala in za berače pred cerkvijo je bil zadnji čas, da se spravijo izza zidu. Najprej je odšla Ajta, za njo pa Moškoplet in Miha. Na obzidanem pokopališču, ki je obdajalo cerkev in kamor so že stoletja nosili Jamničane k večnemu počitku, je bilo tiho; le vrabci so skakali po zidovju in se ženili. Pri glavnem vhodu in za velikim korom so bili pokopani skoraj sami premožnejši občani. Tu so stali mramorni spomeniki Munkovih, Ložeških, Apatovih, Mudafovih, Ardevovih in drugih družin. Na senčni strani cerkve so bili po večini grobovi siromašnih Jamničanov z lesenimi, pokvečenimi križi ali pa brez njih. Čisto na koncu je bil prostor v senci visokih jesenov, kot za samomorilce. Tja so čez leto metali razne odpadke, iz katerih so potem na veliko Kresnico žgali sveti ogenj. Ko sta Moškoplet in Miha prišla v cerkev, okorno zgradbo iz sedemnajstega stoletja z neprijaznimi zidovi, je v njej rožljala že cela vrsta beraških patnuštrov. Večina je počepnila po kotih ali na stopnicah stranskih oltarjev. En sam pogled po cerkvi je zadostoval, da je Moškoplet vzdihnil: »Moj bog, danes bo moral Munk pa z vozom priti ...!« Miha se je spravil v kot k stranskemu oltarju, Moškoplet pa je meni nič tebi nič sedel v klop ložeške graščine. Njemu in nekaterim drugim siromakom molitev še ni šla od rok in so rajši gledali svetnike v oltarjih. Pritajeni in hlastni šepeti molitev so odmevali po hladnem prostoru. Iz kota, kjer se je stiskala Pernatovka s svojimi sirotami, se je kmalu zaslišal jokajoč glasek: »Babica, mene pa zebe ...« Odgovoril mu je raskavi glas starke: »Tiho bodi in moli, da se nas bo bog usmilil.« Iz nasprotne kapelice se je slišal stari, enozvočni glas Ajte: »… daj nam danes naš vsakdanji kruh …« Tedaj je v zvoniku zaklenkalo z malim zvonom k molitvi in koj nato se je oglasilo ropotanje tudi že iz žagrada. Kmalu je prišel iz njega cerkveni ključar Mudaf, postaren in bogat kmet iz Stoj, in začel prižigati sveče – najprej na velikem oltarju, kjer jih je nažgal čez trideset, potem pa še po dve na vseh štirih stranskih oltarjih. Nazadnje je odšel na sredo cerkve, kjer je na črnih nosilih stala velika črna rakev s svetlimi robovi in z velikim svetlim križem na pokrovu. Na njem sta ležali navzkriž dve veliki kosti človeških nog, med njima pa velika, še dobro ohranjena lobanja. Okrog rakve je stalo v takisto črnih svečnikih osem debelih sveč, ki jih je Mudaf tudi prižgal. Vsega skupaj je gorelo v cerkvi nad petdeset sveč, ki so mračni prostor na mah napolnile z rumeno svetlobo. Ker se je medtem tudi že sonce povzpelo tako visoko, da so njegovi žarki pokukali skozi okna velikega kora, je mračna cerkev postala svetlejša in prijetnejša. Ko se je Mudaf vrnil v žagrad, je tako glasno rekel mežnarici Trezi, da se je slišalo po vsej cerkvi: »Danes bo treba paziti na sveče, ker je Ajta v cerkvi ...« Slišala ga je gotovo tudi Ajta, toda njen trdi obraz se ni zganil. Medtem so jeli prihajati v cerkev tudi že drugi ljudje, predvsem seveda Munkova žlahta ter Munkovi sosedje. Najprej je prišel župan Stražnik s svojo ženo, potem Sečnjak s svojo ženo, oba iz Sončnega kraja. Za njima je prišel Ardev, za njim pa stara Permanca, oba iz Drajne; iz Hoj je prišla Mudafica in še nekaj drugih. Iz Jamnice pa je prišel kot prvi Dvornik, lastnik ene izmed obeh jamniških graščin; le-ta sicer z Munki ni bil v žlahti, pač pa ga je vezala z njimi vaška uglednost, socialni položaj in politično sorodstvo. Za njim so vstopali še drugi, večinoma ženske in otroci, ki so se na delavnik laže odtrgali od dela kakor možje, ter vaške ženice, običajne obiskovalke tedenskih maš. Naposled so se prikazali tudi Munki. Gospodar, suh, a še raven mož svežega, zdravega obraza, star okrog šestdeset let, je s svojim mlajšim sinom Anzanom zasedel prostor, ki ga je Munkova hiša že davno imela v prednjih vrstah klopi; njegova, kakih deset let mlajša žena Agata in drobna, lepušna hčerka Mojcka sta sedli v hišni sedež v vrsti ženskih klopi. Manjkal je le starejši sin Ladej, ki ni mogel priti, ker je bil za učitelja v sosednjih Dobrijah. Ko je zazvonilo skupaj, je bilo v cerkvi skoraj polovico toliko ljudi, kolikor jih je ob navadnih nedeljah prihajalo k maši, kar je očitno dokazovalo, kak ugled in vpliv je v Jamnici imela Munkova družina. Jamniški župnik Virej — na fari je bil šele nekaj let — kakih petdeset let star mož suhofnega obraza in za svojo postavo preobilnega trebuha, ki ga je dobil zaradi prevelikega uživanja piva, se je takoj nato prikazal pred velikim oltarjem v svojem slavnostnem, žalnem ornatu. Hkrati so na koru zabučale tudi orgle in se je oglasila Trezina pesem; slovesno opravilo za vse na Munkovem in Bunkovem gruntu pomrle se je pričelo. Zbrani farani so se takoj zatopili v molitev; nekateri so tiše ali glasneje molili rožne vence, medtem ko so drugi brali iz mašnih bukev. Cerkveni obred jim je bil že tako v krvi, da so tisti, ki so bili zatopljeni v branje, na pamet poznali vsako župnikovo kretnjo in so ob potrebi mehanično vstajali in zopet sedali. Molitve najrazličnejših občutkov in želja so vrele iz prsi. Pri takih Žalnih svečanostih se navadno moli za zveličanje duš tistih, katerim je maša namenjena, ter za lastne rajne sorodnike, toda v cerkvi razen Moškopleta gotovo ni bilo nikogar, ki bi mislil, da je kdo izmed njegovih rajnikov v peklu. Celo vice so se jim zdele neverjetne. Saj je skoraj vsak, na kogar so mislili, živel kolikor toliko spodobno življenje, si teže ali laže prideloval svoj vsakdanji kruh, nazadnje pa skesan in spravljen z bogom umrl. Zato so se mnogi v duhu kmalu odstranili iz cerkve in se naenkrat znašli sredi posvetnih brig. Bil je začetek leta in takrat ima kmet vse polno skrbi. Kako je prezimila ozimina, kako je vzklila jarina, kakšno leto se neki obeta. Razen tega so bili časi še zelo nemirni in posledice vojne še niso bile zaceljene. Nihče še ni vedel, kaj bo z valuto in kako bo s cenami. Pa tudi meje še niso bile popolnoma urejene. Nekateri so se na tihem skoraj jezili na Munke, ki so jim požrli skoraj pol delavnika ... Bog ve, kaj neki namerava Munk s tem slovesnim opravilom in s to obdaritvijo revežev? Slišalo se je, da namerava izročiti enega izmed obeh gruntov mlajšemu sinu Anžanu, to pa baje zato, ker po deželi še vedno strašijo s to agrarno reformo ... To je vsekakor verjetno, kajti starec je previden in zvit. Da bi izročil že kar oba grunta in šel na preužitek, pa skoraj ni mogoče verjeti, saj sta še oba Munka trdna in še čisto pokonci sedita v stolih ... Siromaki so imeli spet svoje lastne misli. Najbolj jih je zanimalo, kako jih mislijo Munki po maši obdarovati. V prejšnjih časih so poleg kruha nekateri dajali tudi še denar. Ali bodo tudi Munki storili tako? Seveda je to povsem odvisno od namena, ki ga imajo z današnjim opravilom ... Župnik Virej je hitel z opravilom, kar je najbolj mogel. Danes namreč ni vstal najboljše volje in najtrdnejšega zdravja. Včeraj popoldne je našel v gostilni pri Lukaču pijanega graščaka Loželcarja in z njim sta potem dolgo v noč pila pivo. Ob takih priložnostih sta se med seboj zmerom nekam tiho kosala in tudi sinoči je bilo tako. Ko sta vstala izza mize, je imel Loželcar na svojem oglu mize petnajst praznih steklenic, župnik Virej pa šestnajst. Ponoči je potem slabo spal in danes zjutraj ga je v želodcu nemarno grizlo; še zdaj je le s težavo in s hrapavim glasom odpeval. Kakor nalašč pa je bilo današnje opravilo nenavadno dolgo, kajti razen maše je bilo treba ob krsti sredi cerkve opraviti še mrtvaške obrede, ki jih je Munk posebej plačal ... Druga polovica maše je minila še hitreje kakor prva. Med njo je vzbujal pozornost Mlatejev Terc, znan slaboumnež, ki je pri hiši že dolgo let delal za hrano in za staro ponošeno obleko. V cerkev je zahajal redno vsako nedeljo in se postavljal sredi cerkve ob moških klopeh, kjer je venomer molil, zraven pa se ogledoval zdaj po oltarjih, zdaj po ženskih klopeh. Tudi danes so ga domači poslali v cerkev, najbrž z namenom, da bi tudi on bil deležen obdarovanja. Ves čas je z grgrajočim glasom ponavljal: »Češčena si, Marija ... češčena si, Marija ...« Ko pa se je župnik vrnil k oltarju, se je njegov grgrajoči glas na mah spremenil v strasten, hihitajoč smeh. Zgodilo se mu je isto kakor skoraj vsako nedeljo. Med molitvijo se je siromak zagledal v Munkovo Mojcko, ki je sedela nekaj korakov od njega v ženskih klopeh, pri čemer je takoj pozabil na molitev, izbuljil oči in se s celim telesom obrnil k njej, kakor da bi ne bil v cerkvi, ampak kje zunaj na prostem. Njegov obraz se je pri tem poželjivo režal, iz ust pa so se mu pričele cediti ostudne sline. Munkova Mojcka, ki je to opazila, je od sramu zardela in se še bolj sklonila nad klop. Vendar Mlatejev Terc še dolgo ni mogel odtrgati pogleda od nje. Šele ko ga je najbliže sedeči Dvornik sunil v rebra, se je siromak spet zavedel in znova začel godrnjati svojo molitev: »Češčena si, Marija ...« Po maši se je župnik z ministrantoma odpravil k črni rakvi in se lotil žalnih obredov. S tem je tudi za navzoče vernike nastala zanimiva sprememba in oči vseh so se obrnile k rakvi. Že prej je ta ali oni poškilil proti neprijazni, črni pošasti, na kateri so se belile človeške kosti in je strmela velika, brezzoba lobanja. Zdaj pa, ko je poleg nje stal župnik, je bilo laže prenesti neprijetno prikazen. Z neko tujostjo so strmeli verniki v rakev ter navzlic župnikovemu petju postajali raztreseni ... Župnik je s hreščečim glasom pel in odpeval ter tu in tam poškropil kosti in lobanjo z žegnano vodo, s katero mu je stregel ministrant. Na koru mu je latinsko odpevala Treza in sicer s tako gorečnostjo, kot da bi besedilo razumela. Po končanih obredih je poleg rakve glasno odmolil tri očenaše za isti namen, za katerega je bilo opravilo naročeno. Ljudje so začeli zapuščati z dišečimi kadili napolnjeno cerkev. Na trgu pred njo jih je že čakal Munkov hlapec Voruh s konjem in z belo plahto pokritim vozom. Medtem ko so drugi ljudje naglo odhajali domov ali pa so nekoliko še radovedni postajali, sta se Munk in njegova žena takoj lotila obdarovanja revežev. Berači, ki so zadnji zapustili cerkev, so se nagnetli ob pokopališkem vhodu. Čisto spredaj sta stala Ajta in Moškoplet, nekateri, med njimi tudi Pernatovka in Vohnet, pa so se skrivali za zidom, kot da bi jih bilo sram. Munkova je odgrnila z voza plahto, da so se pokazali polni jerbasi lepega, rumenega kruha. Munk je že potegnil z voza velik krušni nož in se pripravil k delitvi. Med siromaki je završalo in nekdo je presenečeno zašepetal: »Stolnik je, jaz sem pa mislil, da bo le miznik.«* Moškoplet pa se je z brezobzirnim glasom obrnil k svoji sosedi: »Ko bi nas bilo manj, bi na enega več prišlo ...« »Moškoplet, ne bodi tako nevoščljiv,«** mu je odgovoril nekdo iz zadnjih vrst. »Alo, zdaj pa le hitro sem! Doma moramo danes še turščico ogrobati,« se je tedaj zadrl Munk proti pokopališču. Toda njegov poziv je bil nepotreben, ker sta medtem Ajta in Moškoplet že moško in čisto ravnodušno odkorakala proti vozu. Munk je z nožem razpolovil ogromen hleb kruha in ga dal vsakemu polovico, rekoč: »Mislili smo, da bo na vsakega prišel cel hleb, pa se je vas preveč nabralo.« Toda to še ni bilo vse. Munkinja je dala še vsakemu po deset kron. Ajti se je kar sam od sebe razlezel obraz in, ko ji je denar izginil v skrivni žep, kakršnih je v njenem širokem krilu bilo več, je govorila: »Bog vam povrni in sveta višarska mati božja. Bom že šla letos na svete Višarje, kjer bom prosila, da bi vam bog vse grehe odpustil.« Munk jo je malo zabodeno pogledal, Munkinja pa ji je dejala: »Le moli, Ajta, za naše grehe.« Moškoplet je stal nekaj korakov stran od voza in se delal, kakor bi spadal med radovedneže, a ne med reveže. »Kaj pa ti, Moškoplet?« ga je poklical Munk in že držal proti njemu hleb kruha. Ker se možak ni takoj premaknil, je dodal: »No, menda boš ja vzel božji dar.« Moškoplet je pristopil s počasnim, oholim korakom in sprejel kruh s tako kretnjo, kakor da bi on izkazoval milost Munku, a ne ta njemu. »Pa na molitev ne pozabi, Moškoplet!« ga je pozval Munk. Berač je kmeta prezirljivo pogledal, potem pa dejal: »Meni molitev ni potrebna, morda pa je za vas ...?« Po teh besedah se je obrnil in dostojanstveno zapustil sejmišče, s katerega je počasi izginila tudi Ajta. Munka sta nekaj časa strmela za oholim in zbadljivim beračem, dokler ju ni zmotil Riharjev Miha, ki je pristopil k vozu. »Miha, pa moli za našo hišo,« sta mu dejala. »Bom,« je vdano odvrnil Miha. Kardevka se je obotavljaje bližala vozu. »Meni ne bi bilo treba iskati dobrotnikov, če bi me sinova ne zapustila,« je rekla skoraj plašno, okrvavljene oči pa so se ji še močneje zasolzile. »Na tem svetu je že tako,« jo je potolažila Munkinja in ji izročila dar. »Bom že molila za vaše zdravje,« je starka rekla z ganjenim glasom in izginila iz vasi. Za njo se je strahoma približala Pernatovka z deklicama, ki sta se je držali za krilo. »Vi ste pa trije!« je dobrohotno vzkliknil Munk, pograbil hleb in ji celega položil v naročje. Njegova žena ga je po strani pogledala in, ko je dobila odgovor njegovih oči, izročila starki dvajset kron. Obdarovankin obraz je spreletel hvaležen, a navzlic temu bridek smehljaj in skoraj jecljala je, ko je rekla: »Ko bi se našel oče teh otrok ... Sama bi se že še nekako pretolkla, saj rada delam, tako pa ...« »Vidiš, Pernatovka, to je mesto,« je velikodušno dejal Munk. »Jaz sem to vedno trdil. Ako bi tvoja hči ostala pri nas v službi in ne odšla v mesto, bi vsega tega ne bilo ...« Toda Pernatovka se je delala, kot da bi Munka ne bila slišala, ter se je takoj obrnila k svojima vnukinjama: »Le lepo se zahvalita dobrotnikom, ki vama kruh dajejo.« Dekletci je bilo strah, da si nista upali pogledati okrog sebe, vendar sta na babičin ukaz sklenili svoje male ročice, jih dvignili proti Munkovi materi ter enoglasno zapeli, kakor sta bili za današnji dan posebej naučeni: »Bog vam povrni, oče in mati ...!« Munkinja ju je pobožala po glavicah in rekla: »Le pridni bodita, kadar bosta odrastli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služit. To bo lepo.« Deklici sta kmetico zamaknjeno gledali, kot da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu: »Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!« Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesar se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu: »Hej! Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!« Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi. »Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene,« je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha. »A tako!« se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iz sebe. Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt! Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in so bili obdarovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še vedno cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Treza. Mož in žena sta si pokimala in, ko je Treza odšla proti mežnariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da pri obdaritvah revežev tudi mežnarjeve hiše niso pozabili. Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je prirobantil iz cerkve ključar Mudaf: »Ti prekleta baba ti! Ali ste videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ...« In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo ... == DRUGO POGLAVJE == Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo meseca julija. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naokoli po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajanje jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še niso mogli obhajati na nekdanji slovesen način. Predvsem ni bilo mogoče dobiti smodnika za možnarje. In tudi ljudje so postali tako samosvoji, da jih je bilo težko spraviti skupaj, posebno pa k takim rečem. Letos pa se je obetala povrnitev k starim časom. Razmere so se kolikor toliko ustalile in denarja je bilo več kakor kdaj koli. Cene kmečkim pridelkom so se kar vrtoglavo dvigale, posebno pa cene lesu, ki ga je v Jamnici bilo še vedno dovolj navzlic posekam, ki so kazile gozdnato okolico. Razen tega je razvrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na noge. Senčna stran so bile seveda tudi visoke cene v trgovinah, nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor tostran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zboljšale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči. Na bajtarje, razne majhne fretarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobrije in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozirali; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet ... Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Najlepša drevesa je imel poleg grofa v svojih gozdovih Munk. In ravno Munk je za letošnji praznik dal za mlaj najvišjo smreko, kar jih je imel v gozdovih svojih dveh kmetij. Fantje so organizirali streljanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta hodila po hišah in zbirala denar za smodnik, ki se je zdaj že dobil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj tekmovale; če so streljanje organizirali fantje iz Drajne, oni iz Hoj niso hoteli sodelovati in narobe. Letos pa so pokazali veliko solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico. Lepa nedelja se je pričela že v soboto, ko so v zvoniku zatrijančili k delopustu. Mogočno streljanje s hribčka za vasjo, spremljano z nekaterimi salvami možnarjev, je tudi daljni okolici naznanjalo, da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je bilo brez oblačka in sončna jasnina je bila tako prozorna, da so se na daljnih gorah razločile posamezne čeri. Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jamnico posekani mlaj. To je bil pravi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za štiri metre višji od jamniškega zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani. Proti večeru se je na vasi zbralo nad sto ljudi, da dvignejo drevo kvišku. Tu je bila predvsem fantovska mladina, v prvi vrsti vsi strelci; njihova poveljnika, Permanov Ahac in Munkov Anza, sta hodila že v širokih, belih predpasnikih. Razen mladine so prišli tudi mnogi kmetje. Tudi oba jamniška graščaka, Ložekar in Dvornik, sta bila tu, da s svojo navzočnostjo pripomoreta stari šegi še do večjega slovesa. Skoraj polnoštevilno pa so bili navzoči revnejši ljudje iz cele fare. To so bili razni gostači in bajtarji, dninarji in tesači, ki so živeli od danes do jutri in so za take reči imeli vedno dovolj časa, posebno ker so upali, da bodo kmetje dali za pijačo. Tu je bil Tehant, nenavadno rejen dninar, Prežvek, hud delomrznež pri najboljših letih, tesača Bajnant in Dovganoč in še nekaj takih. Večina ni bila znana po pravih imenih, ampak po priimkih, ki so jih Jamničani radi dajali takim ljudjem. Okoličani so celo trdili, da bi le krava, ki bi zbezljala skozi Jamnico, ostala brez priimka, kdor pa se v njej količkaj pomudi, ga že ima. Tehant je svojega dobil zato, ker je zaradi svoje rejenosti bil podoben pliberškim dekanom, Prežvek zato, ker je bil pravo, netečno teslo, Bajnantu so rekli tako zaradi tega, ker je jecljal, a tesača Dovganoča se je to ime prijelo zaradi tega, ker se je pred leti oženil z neko lepo, mlado Štajerko in je ta, ko so jo radovedneži vprašali, kako je zadovoljna z zakonskim stanom, odgovorila: »Jej, so koj dolge noči ...« Sonce je bilo še na nebu, ko so se lotili dviganja mlaja. Še prej so ga vaška dekleta pod zelenim vrhom ovila z dolgim vencem iz hojevine, pod katerega so mu obesila velik okrogel svitek iz rož, na vrh pa so možje pritrdili drog z veliko slovensko zastavo, ki takrat še ni bila prepovedana. Dviganje mlaja je vodil sam Munk, ki se je postavil k drevesni ritini pred skoraj dva metra globoko luknjo, tako da je imel pred seboj ves mlaj. K deblu je pristopilo toliko ljudi, kolikor je bilo prostora, le pri debelem koncu in pri vrhu se ni postavil nihče. Pri luknji sta se postavila tudi Bajnant in Dovganoč, ki sta imela nalogo varovati ritino, da bi se ne zmuznila mimo jame. Že od nekdaj je bil to njun posel. Ženske, otroci, starci pa so v gručah od daleč opazovali zanimivo delo. »Ali je vse pripravljeno?« je vprašal Munk s svojim visokim, poveljujočim glasom. »Vse!« so odgovorili pomagači in gledalci. »Torej križ božji — pa začnimo,« je dejal Munk, stopil še dva koraka nazaj in nato zavpil na vso moč: »Ho—ho—o—j!« Nad sto rok je zgrabilo za olupljeno deblo in ga dvignilo od tal, medtem ko so nekateri porinili pod deblo nekaj že pripravljenih tesarskih stolov. Toda dvignili so mlaj le v sredini, kajti ritina in vrh sta se še dotikala zemlje. Prvi zalet v orjaka se je posrečil. »Ali je šlo?« je zadovoljno vprašal Munk. »Šlo!« je odgovorilo skoraj enoglasno sto glasov. »Pa spet poprimimo.« Mlaj so morali spraviti še nekoliko više od tal, da bi potem mogli podstaviti žavre, nakar se bo pravo dviganje šele pričelo. Toda Munk je moral še nekajkrat ponoviti svoj klic, preden so mogli podstaviti še višje naprave. Dvigači so napenjali mišice, da so jim pokale, in kmalu so se prvi že pričeli znojiti. Novi občani, ki so medtem prihajali v vas, so se molče pridruževali dviganju. Čulo se je sopenje pljuč in težko stokanje. Munk pa ni odnehal in je venomer ponavljal svoj: »Ho—ho—o—j ...« Naposled je zavpil Mudaf: »Žavre!« Mlaj je bil v sredini že tako visoko od tal, da so ga dvigači imeli skoraj na ramah. Ogromna teža je ležala na njih. »Hitro, hitro!« je rohnel Prežvek, ki je bil na tem, da popusti, ako takoj ne pride pomoč. »Le drži, le!« so se mu rogali nekateri, toda tudi njim se je poznal prevelik napor. Nekaj ljudi je skočilo po žavre, posebne dvigalne priprave za mlaje, ki so že ležale pripravljene po tleh. To so bili pari močnih ostrvi in drogov, prevezani pri gornjih koncih z verigami in vrvmi. Pri razkrečenju spodnjih, močnejših koncev so se nad prevezami napravile velike čeljusti, ki jih je bilo treba podstaviti in ki so potem držale mlaj pokonci. Pri vsaki ostrvi so potlej dvigači porivali drevo kvišku. Komaj so možje trudoma podstavili nekaj kratkih žaver, ki so dvigačem težino takoj vidno olajšale. Vendar še nihče ni smel popustiti, ker bi drugače podstavljene žavre zaradi prevelike teže takoj odpovedale. Zdaj se je pričel najtežji del dviganja, ker še ni bilo mogoče podstaviti vseh žaver, deblo pa je bilo vendar že tako visoko od tal, da človek z golimi rokami ni veliko zalegel. Pričelo se je dolgotrajno in sila naporno vzdigovanje, pri katerem so ljudje curkoma pretakali znoj. In ko da bi Munk bil zraščen z dvigači, so tudi njegovi, prej tako čisti in kratki klici postajali daljši in zateglejši. Navzlic ogromnemu naporu človeške sile se deblo skoraj ni hotelo premakniti. Pri vsakem drugem ali tretjem »hohoju« so podstavljali novo žavro, razen tega pa so ljudje pomagali dvigati mlaj še z raznimi podajavniki, ki so jih pobrali po vaških gumnih. Po polurnem dviganju je Munk zavpil tistim, ki so se mučili blizu vrha: »Ali je vrh še zmeraj na tleh?« »Še zmeraj ...!« so odgovorili zasopli glasovi od vrha. »Hudič!« je zaklel Munk in po kratkem molku ukazal odpočiti. Toda že čez nekaj minut so se spet zagnali v mlaj. Podstavili so še nekaj žaver, da jih je bila zdaj že cela vrsta, in znova začeli porivati deblo kvišku. Toda naenkrat se je Tehant glasno zadrl od vrha: »Je že prost!« Mlajev vrh se je bil naenkrat ločil od zemlje in se dvignil meter nad njo. To je bilo veliko zadoščenje za vse. Drevo je zdaj v velikem loku z izbočeno sredino z vso težo ležalo na žavrah, ki so bile napete kakor strune. Bil je najnevarnejši trenutek; ako bi le ena sama žavra popustila, je pretila nevarnost, da bodo odpovedale tudi druge. Vendar so bili ljudje veseli in nekateri so med brisanjem znoja začeli celo zbijati šale. »Ta bo pa več stal kakor sodček piva,« je glasno dejal Pernjakov sin Tevžuh. Opazka je šla na Munkov račun, toda ta se je napravil gluhega ter se spustil z Dovganočem v prazen pomenek. Kmalu nato pa je že zavpil: »Sonce že žagarja,* mi pa še do polovice nismo. Le še naprej za božjo čast!« Medtem je sonce res že začelo zahajati za celovško ravnino in obzorje je zagorelo v živih barvah, ki so oznanjale lepo vreme tudi še za prihodnji dan. Vedno modrejše nebo se je sklanjalo niže in niže nad zemljo in dnevna sopara je ponehavala. Z jamniških polj se je začel oglašati zbor najzgodnejših večernih čivkačev. Munkov poziv k delu za božjo čast je gluho in brez odmeva zamrl. Pri dviganju nekaj ton težkega drevesa ni nihče posebej mislil na božjo čast, pač pa so vsi čutili, da se trudijo za ohranitev stare jamniške časti. Zato nikogar ni bilo treba spodbujati. Ko se je Munkov klic znova razlegel v večerni mrak, so se dvigači s podvojenimi silami uprli v žavre in začeli goniti mlaj kvišku. Sprva je šlo zelo trdo in pri marsikaterem zagonu se čudest sploh ni hotela premakniti. Vendar je mlaj po malem le lezel navzgor. Dvigači so vpili proti ritini na moža, ki sta pazila pri jami: »Ali že voha?« Toda odgovor se je še vedno glasil: »Še ne ...!« Mlaj še ni bil tako visoko, da bi se ritina pričela pomikati v luknjo. Trajalo je še skoraj pol ure, preden sta moža zavpila: »Že voha, že voha ...« Nenadoma je deblo vidno zdrknilo po žavrah in ritina je butnila proti opažu luknje. To je bil drugi veliki uspeh. Brž ko se ritina nagne v luknjo, je dviganje mnogo lažje. Bajnant in Dovganoč sta jo vsak od ene strani s težkimi ostrvmi pritiskala navzdol, medtem ko so dvigači z novo vnemo začeli porivati žavre. Kmalu se je mlajev vrh s praporcem zibal že visoko v zraku. Dvigači so se začeli kosati, kdo bo močnejši, in znova je jel teči človeški znoj. Včasih je kaka žavra zaostala za svojo vrstnico na drugi strani, kar je pri gledalcih vzbujalo smeh in porogljivost. Tehant in Prežvek sta porivala vsak svoj kraj žavre in Prežvek je vidno zaostajal. Moškoplet, ki je postajal okrog dvigačev, se je vtaknil vmes. »Pa ti namesto mene porivaj!« je zavpil nadenj Prežvek in izpustil žavro. Moškoplet se je v začudenje vseh ljudi podstavil pod žavro in v dveh, treh zagonih je bila njegova žavra z ono na drugi strani izravnana. Vsi so se čudili beraču in njegovi moči. Toda dalje Moškoplet ni hotel pomagati in je žavro spet pustil Prežveku, sam pa izginil v vas. »Ho—ho—m—o—j ...!« je vpil Munk in pri vsakem njegovem klicu se je mlajev vrh vidno pognal kvišku. Čim više se je čudest dvigala, tem lažja je bila. Za vrh so bile žavre že prekratke in nazadnje je bilo v drevo uprtih le še nekaj porivalnih naprav. Navzlic temu je mlaj hitro meril zadnjo četrtino poti, kajti zdaj ga je naravnavala tudi že ritina, ki sta jo Dovganoč in Bajnant imela v oblasti in ki je hitro drkala v luknjo. Da bi se drevo ne pognalo na drugo stran, so ga od vseh strani prestregali in podpirali s podajavniki in podporniki. Ko je ura odbila devet, se je izgubil v mrak zadnji Munkov rahli in previdni »hohoj« in mlaj, mogočni junaški mlaj, je bil postavljen. Nekaj prešernih vriskov se je oglasilo. Toda že so se izgubili v bučanju zvona, ki je zazvonil večno luč. Vse skupaj pa je preglasila salva možnarjev, ki se je postavljenemu mlaju na čast usula z bližnjega hribčka in naznanjala širni okolici, kaj se je v Jamnici tedaj zgodilo. Tedaj se je Munk odkril in začel glasno moliti, za njim pa zbrana soseska. Po molitvi je Munk zavpil: »To je moj ta zadnji mlaj! Prihodnje naj pa mladi dajejo ...!« Soseska se je pričela počasi razhajati. Večina je krenila v Apatovo gostilno, kjer je za dvigače bilo nastavljeno pivo, ki ga je plačal Munk, nekateri pa so se porazgubili domov. Od mlaja sem so odmevali poslednji udarci kijev in kladiv, s katerimi so Bajnant in Dovganoč ter njihovi pomagači zabijali okrog mlaja opornike in tlačili zemljo. Nad Jamnico se je že zgrnila topla, poletna noč. Temne sence so pokrile deželo na dolgo in široko, od ene gore do druge, in jo odele z globokim nočnim mirom. Jasno nebo, ki je na zahodu še zardevalo pod poljubi umirajočih daljnih sončnih žarkov, je bilo naenkrat posuto z zvezdami, tako živimi in gorečimi, kakor da bi z neba gledalo milijon radovednih oči. Kakor daleč je segalo oko, je ležala sama temna širjava, ki so jo stražile še temnejše podobe strahotnih gora. Tudi sape so počivali in glasovi, ki so tu in tam vstajali, so bili čisti in jasni. To je bila prava koroška noč ... V gostilni pri Apatu je vrelo veselo razpoloženje in pivci so naglo praznili nastavljeno pivo. Z možmi so prišle tudi nekatere žene ter druge postojavke. Sodček piva je bil kmalu prazen. Najbolj vesel je bil nocoj sam Munk, ki je smejočega se obraza hodil med pivci in ogovarjal vsakega, kar drugače ni bila njegova navada. Pri sleherni mizi je ponavljal: »Danes sem dal svoj zadnji mlaj. Prihodnje naj pa mladi dajejo.« S tem je pred vso sosesko potrdil ljudske glasove, da bo eno posestvo kmalu izročil. Ko je bil sod prazen, ga je Dovganoč nenavadno lahko pregovoril, da je dal še za enega. Iz tega je Munk pred vsemi ljudmi napil Kovsu, bajtarju in fužinarskemu delavcu iz Drajne, ki je bil star socialist, v Jamnici včasih bela vrana, in s katerim se nikoli nista prav mogla: »Na, Kovs, veseli me, da si tudi ti prišel postavljat mlaj. Živio!« »Živio!« je odgovoril Kovs in izpil vrček piva do dna. Stara nasprotnika sta si dolgo stala nasproti in se drug drugemu zagonetno nasmihala. »Kaj pa fabrika?« je vprašal čez nekaj časa Munk, ki je bil znan kot hud sovražnik industrije. »Še vedno gre!« mu je odgovoril Kovs s pomenljivim glasom in nato dodal: »Ali boš res izročil posestvo?« »Bom, kaj pa hočem v takih časih, kot so dandanašnji? Kdaj boš pa ti šel v pokoj, Kovs? Saj imaš že leta.« »Leta že imam, toda kaj naj počnem s tako majhno pokojnino v sedanjih časih? Čakam novega pravilnika bratovske skladnice.« S tem sta izčrpala svoj pogovor in se razšla. Počasi so se jeli ljudje razgubljati iz gostilne in vračati na domove. Pred hišo je stala gruča fantov in se po tihem pogovarjala. Njim se še ni mudilo domov. »Veste kaj, fantje, poglejmo v cerkev, kjer dekleta pletejo vence,« je predlagal Ardevov Tonač. Predlog je bil z veseljem sprejet in takoj so se fantje usuli proti cerkvi, ki je s svetlimi okni stala pred njimi.Poleg Tonača so bili še Permanov Ahac, Munkov Anza, Pernjakov Tevžuh in še nekateri drugi. Tiho so se priplazili do glavnega vhoda, toda vrata se niso dala odriniti; bila so zapahnjena. Nato so se fantje obrnili k stranskemu vhodu, toda tudi ta vrata so bila zaklenjena. Fantje se niso mogli vzdržati smeha; dekleta, ki so najbrž slutila fantovsko namero, so jih pravočasno ukanila. »Bojijo se nas,« je zašepetal Permanov Ahac. Munkov Anza je začel prvi razbijati po vratih. »Odprite, zakaj pa se zapirate pred nami...?« »Saj vas ne bomo požrli...!« »Pomagali vam bomo, da boste prej končale...« V razsvetljeni cerkvi, kjer je ducat deklet pletlo vence in krasilo cerkev in od koder se je še malo prej razlegal prešeren smeh, je postalo naenkrat mrtvaško tiho. Fantje pa niso nehali razbijati po vratih. Tedaj se je oglasila mežnarica Treza: »Kaj pa vohnjate tod okrog? Domov pojte, bomo že same opravile...« Nekje globlje v cerkvi se je oglasil Mudafov votli glas: »Tu ni krčma, tu je božji kraj ...« Košat smeh se je usul iz fantovskih grl. > »Nocoj imate pa dobrega pastirja, ha, ha « je dejal predrzno Munkov Anza. Mudaf je bil namreč znan kot potuhnjen babjak, ki je vedno kaj onegavil z domačimi deklami in sta se z ženo zaradi tega pogosto pretepala. Permanov Ahac je se zabrusil v cerkev: »Saj se za Pepo ni treba bati...« Pepa je bila Mudafova dekla. Tedaj je Mudaf utihnil, pa tudi Treze ni bilo več slišati. Iz cerkve so se zdaj zaslišali poredni, hihitajoči se smehi posameznih deklet. Fantje so z novim upanjem klicali dekleta, naj vendar odprejo, ker bodo drugače razbili vrata. »Kaj bi pa radi...?« se je z vabljivim glasom oglasila Munkova Mojcka. »Nič, samo odprite nam . . .« Zopet jim je odgovorilo pritajeno, polstrastno hihitanje. »Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri,« je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: »Lonca, odpri mu no, če že hoče...« »Nočem...« se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zašepetal proseč glas: »Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ...« Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi, rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. »Ho, ho, smo vas pa le ujeli,« so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. »Se dolgo ne...« so smejoč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta’ v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza velikega kora sta se tedaj prikazala Treza. za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. »Ah, vi ste! se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: »Če ste že tukaj, nam boste pa pomagali.« Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cerkev. Toda Munkov Anza, Ardevov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker so njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardevov Tonač je držal lestvo Stražnikovi dekli Žavbi. precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. »Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene,« se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. »Saj ne gledam!« se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasil veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudaf. Tisti, ki so ju opazili, so se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mudaf in njegova pomočnica sta bila tako zaverovana v delo, da nista ničesar slišala ali videla. Meznariča Treza je tudi takoj našla svojega pomočnika, Apatovega sina Žepna, s katerim so jo že dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov sineh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To so bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta so bila šele šolskim letom odrasla, nedolžna bitja. Za lcrašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernjakovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. »Mojcka, jaz ti rečem..je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. »Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi...« Toda Tonač je bil že tako razdražen, da ni odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala: »Zdaj je pa dovolj tega inučkanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!« Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: »Zunaj pa delajte, kar hočete!« nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na temačnem pokopališča, polnem temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. »Pojdimo, spremljali vas bomo,« so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči .. . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to. da ta Ardevov gambelač* še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. »Mojcka!« ji je dahnil v lice. »Ali ne veš, da te imam že dolgo rad....?« »Vem. ..« je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu. Čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: »Saj ne bom imela grunta jaz ...« Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: »Kdo te pa vpraša po tem?« Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: »Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ...« Dekliške oči so se začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel jo je nanagloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamljivi vonj poletne noči nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo njen spremljevalec nalašč vodi tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: »Ali ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ...« »Zakaj pa danes ne?« se je zavzel fant. »jutri bi še rada nosila Marijo...« »Oh lola!« je veselo vzkliknil Tonač, »saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge...« Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prižel k sebi... Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle solze sramu, strahu in tihe sreče... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki za potokom so se oglasile prve ptice... == TRETJE POGLAVJE == Cista in sončna, od rose okopana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jamniška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zorečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barviio in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje od enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila .. . Ob štirih zjutraj je trijančilo jutranjico in salve možnarjev.so budile sosesko iz spanja. Bobneči odmev se je razlegal po kotlini, grozeče treskal nekaj časa med gorskimi pleči in se naposled izgubljal v široki prostranosti dežele pod Karavankami. Strel se je ponovil ob sedmih in ob osmih, ko je prvič in drugič vabilo v cerkev. Že skoraj celo uro pred opravilom so se farani jeli zbirati pred cerkvijo in z njimi vred so se od vseh strani zgrinjali proti Jamnici tudi jamniški sosedje. Salve možnarjev so jim naznanjale, da bodo v Jamnici ta dan zopet obhajali lepo nedeljo po stari šegi. Kmalu je bila cerkev polna do zadnjega kotička in na sejmišču pred njo se je ljudstva kar trlo. Trde, okorne postave kmetov in delavcev so se danes očitno razgibale in povsod je vladalo veselo razpoloženje. Ob devetih se je iz cerkve razvila dolga procesija, kakršne že ni bilo videti od trinajstega leta. Prednji del je že zapuščal vas, iz cerkve pa so se množice še vedno valile. Na čelu procesije je korakal debeloglavi in plešasti tesač Coflov Peter, ki je ta posel že od nekdaj opravljal. Bil je zanimiv zaradi tega, ker na glavi ni imel nobenega lasu, zato pa je nosil mogočno črnorjavo brado, ki mu je segala na prsi. Sinoči se je po končanem postavljanju mlaja spet napil in je potem šel spat na Apatov skedenj, kjer ga je prebudilo šele streljanje pri drugem vabljenju. Po spanju se je hitro okrepčal s frakijem žganja in tak, kakršen je vstal, neumit in poln sena v razmršeni bradi, odšel pred cerkev, kjer ga je za žagradnim zidom že čakal ogromen, črn in z velikim vencem iz hojevine ovit križ, s katerim je začel voditi procesijo. Takoj za njim so se uvrstili šolarji in šolarice, ki sta jih vodila nadučitelj Jauk in učiteljica Marta Drobnič, ki se živa nista mogla videti. Dekleta so bila skoraj vsa oblečena v bele oblekce, katerih priprava je jamniške matere stala strašanskih skrbi, stroškov in tudi nič manj solza; dečki pa so imeli vsi rdeče nageljčke za klobuki ali na prsih. Za šolskimi otroki so se razvrščali drugi deležniki obhoda. Najprej so vstopali jamniški sosedje in tujci in šele za njimi so prihajali domačini. Večina si je pare izbirala med znanci in prijatelji, medtem ko so drugi stopali v vrste, kakor je pač nanesla priložnost. Pako se je zgodilo, da je Ložekar imel za par Riharjevega Mihana, ker se mu je ta meni nič tebi nič pri Družil, medtem ko je Moškoplet dostojanstveno korakal poleg Tehanta, kateremu njegova druščina očividno ni bila dobrodošla. V zadnjem delu moškega oddelka so korakali predvsem trdnejši kmetje, kakor graščak Dvornik, Rudaf, Perman, Zabev, Stražnik, Rebika in drugi vaški veljaki. Potem so prišli na vrsto polnoštevilni jamniški godci, tik za njimi pa skupina belo oblečenih deklet, ki so nosila Marijo. Kip so nosile Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudafova Repa, ob vsaki strani pa so korakala še po štiri dekleta z gorečimi svečami v visokih svečnikih. To so bile kandidatinje bodočih nosilk kipa, kadar se bo kako mesto izpraznilo ... Takoj za skupino deklet so kmetje Munk, Pernjak, Rudalf in Ardev nosili nebo, pod katerim je župnik Virej, odet v slavnostno, z zlatom izvezeno odelo, nosil monštranco. Tik za njim sta stopala cerkvena ključarja Mudaf in Sečnjak. To je bilo središče procesije. Za njim se je pričel ženski del, ki so ga začele najprej kmetice Munkovka, Pernjakinja, Mudafica, Rudafica, Ardevovka in druge. Veleposestnici Ložekarica in Dvornica sta bili za par. Potem se je vrstila dolga procesija kmetic, bajtaric, dekel in delavk ter drugih žensk, ki so na ta dan prišle od blizu in daleč. Čisto zadaj na repu procesije so korakale najsiromašnejše ženske, kakor Ajta, Pernatovka z obema sirotama, Kardevka in druge beračice. V primerni razdalji za njimi je postopalo za procesijo nekaj letoviščarjev in drugih okoliških radovednežev, nad čemer so se nekateri verniki glasno spotikali. Poleg župnika Vireja, ki je med postajami evangelijskih oltarjev pevajoče molil, so nekateri glasno molili rožni venec, drugi pa so jim mrmrajoče odgovarjali. Tako sta ga molila med moškimi tudi berač Ahnét, med ženskami pa Ajta, katere votli glas je suhoparno odmeval po polju. V moškem delu procesije so nosili dvoje velikih bander, v zadnjem delu pa enega. Prednjega so nosili tesači Bajnant, Dovganoč in še en tovariš. Bandero je bilo že dokaj staro in precej razcefrano. Podoba svetega Jožefa na njem je bila že čisto pobledela in tesarsko orodje v njegovih rokah se je komaj še razločilo. To bandero so kupili včasni jamniški tesači, ko so še hodili v gozdove okrog Svinje in Golice ter veliko zaslužili. Zato so ga smeli nositi le tesači. Drugo bandero so nosili kmetje iz Hoj in Sončnega kraja, ker je bilo kupljeno z njihovim denarjem, tretjega pa so nosili kmetje iz Drajne, ker so ga oni nabavili. Med tiho in glasno molitvijo, med prisluškovanjem evangeljskih obredov, ki jih je župnik Virej danes opravljal s svežim, spočitim glasom, med prisluškovanjem trijančenja, godbe in možnarskih salv, ki so se ob vsakem evangeliju usipale z brega za vasjo, se je procesija pomikala na polje in v velikem polkrogu nazaj proti cerkvi. Poleg tega je množica prisluškovala še stoterim drugim mislim in čustvom lastnega srca ter skrbem za vsakdanje življenje, čeprav so se večini ustnice neprenehoma premikale v navajeni molitvi. Polja, gozdovi, gore in vsa prazniška prostranost okrog Jamnice je ljudi dvigala nekam visoko, visoko, kjer se vsakdanje težave niso tako močno občutile. In to je bilo lepo ... In Jamničani so se počasi zibali za Coflovim vetrom, takšni, kakršni so pač bili, niti dobri niti slabi, takšni, kakršne je izoblikovalo polje, po katerem so bodili, gore, ki so zdaj tiho strmele nanje, in na globače, ki so se skrivale pod njimi ... Munkova Mojcka se je že tedne veselila lepe nedelje, ko bo prvič smela nositi Marijo. Doslej je namreč smela poleg nosilk le svetiti. Letos pa je prišla vrsta nanjo, dasiravno je bila še zelo mlada. Neka čudna, tajna strast je napolnila njeno verno, bogaboječe srce. Ti občutki so se z ljubeznijo do Ardevovega sina zlili v eno samo pričakovano slast, ki ji je vedno močneje vrela v prsih. Ko se je danes, vsa bela in ponižna s sklonjeno glavo približala Marijinemu kipu, jo je skoraj obšla slabost. Njenim tovarišicam se je čudno zdelo, da ima tako zatekle oči in da je tako bleda, toda tolmačile so si to s prečuto nočjo ob krašenju cerkve in z njeno nežnostjo. S težavo je zadela nosilnico na ramo; ročica, ki jo je držala z obema rokama, se ji je zdela ledeno mrzla, Marija sama pa neznansko težka. Zdelo se ji je, da dela nekaj, česar bi ne smela, in grde misli je niso nehale nadlegovati, čeprav jih je trdovratno podila od sebe. Naposled se je vendar zavlekla iz motne, s kadili prenapolnjene cerkve. Toda motnjava tudi zunaj na soncu ni hotela iz njenih oči. Popolnoma odsotna in slepa za okolico je korakala s svojimi tremi tovarišicami. Vse, kar je bilo okrog nje, se ji je zdelo, da ni od tega sveta, da so le sanje. Spomin na preteklo noč jo je vedno huje zbadal, čeprav sladki, prirodni občutek slasti njene biti še ni nehal napolnjevati ... Pot mimo prvih dveh evangelijskih postaj se ji je strašansko dolgo vlekla. Med potjo so jo obhajale vse mogoče slabosti; nekajkrat je morala napeti vse svoje sile, da se ni opotekla. Včasih jo je kuhala vročina, toda izpod belega venca na glavi, vdetega v njene zlate lase, ji je lil mrzel pot, da si ga je komaj utegnila sproti otirati. Uspavajoče brnenje raznih glasov po sončnem ozračju jo je malone mučilo. Njeno srce je bilo zdaj prepolno sladkosti, zdaj zopet grenkobe in zoprnosti ... Tedaj je opazila, da se bližajo zadnjemu evangeliju, postavljenemu na koncu njiv pred razpadlim križem, čigar golo kamenje se je svetilo izza brez in mladih smrek. Coflov Peter je bil že mimo njega, tudi prvo bandero že in zdaj se je pomikalo mimo že tudi drugo. Razpadli križ za postajo ji je vedno jasneje stopal pred oči. Napravila je še nekaj korakov, potem pa ji je tema zalila oči, nosilo ji je kar samo zdrknilo z rame in ta hip se je tudi že onesveščena opotekla iz vrste proti belemu dekličjemu špalirju s svečami ... Mudaf, ki je nosil enega izmed štirih oglov neba tik za njo, je z eno roko naglo ujel izpuščeno ročico nosila, dvoje deklet iz špalirja je ujelo omahujočo Mojcko, tretje dekle, Rudafova dekla Ančka, pa je hitro skočilo na izpraznjeno mesto nosilke. Vse se je zgodilo tako hitro, da so dogodek opazili le najbližji obhodniki. Dekleti, ki sta prestregli Mojcko, sta jo naglo odpeljali za križ, pred katerim se je prav tedaj ustavilo tudi nebo z župnikom, ki je takoj začel odpevati evangelij. Za njima je odhitela tudi Munkovka s svojim parom Ardevovko. Nezavestno Mojcko so dekleta položila na tla in ženske so jo takoj pričele spravljati k zavesti. Trgale so isto travo, na kateri je ponoči ležala Mojcka, in jo z njo drgnile po čelu in sencih. Trajalo je precej časa, preden si je Mojcka opomogla. To se je zgodilo skoraj ob istem času, ko je župnik Virej dvignil monštranco, ko je vsa procesija kleče odgovarjala obredu in ko je za vasjo bobnela salva možnarjev, ki jo je vžigal kuščar Ardevovega Tonača. »Kaj pa ti je, Mojcka, za božjo voljo ...?« je Munkinja jokajoče silila v hčerko, medtem ko je procesija že hitela mimo postaje. Mojcka je široko odprla oči, pogledala okrog sebe, a jih takoj spet zaprla, zraven pa skoraj zakričala: »Nič mi ni, mati, nič ... samo od tod, takoj od tod ...« In z močjo, katere bi ji še malo prej nihče ne bil prisodil, je Mojcka planila kvišku in hotela zbežati izza križa kamor koli že, da so jo mati in tovarišice komaj zadržale. »Kam pa hočeš?« jo je izpraševala obupana mati. »Proč, proč ...« je prosilo dekle in se skušalo otresti nje in tovarišic. Mati in Ardevovka sta hoteli Mojcko podpreti vsaka od ene strani in jo počasi voditi od tod, toda dekle se jima je iztrgalo, naglo planilo na cesto in za procesijo proti vasi, da so jo ženske komaj dohajale. Tam se je skrila v Apatovo kuhinjo ... Za Mojckino omedlevico so najprej zvedeli strelci. In kakor da bi nekaj slutili, so se začeli krohotati Ardevovemu Tonaču, vendar se ta ni izdal. Po opravilu pa je vedela že vsa Jamnica, da je Munkova hčerka pod Marijo omedlela. Munkovi so sicer trdili, da je Mojcki že odleglo in da je slabosti kriva najbrž prevelika vročina, toda mnogi ljudje so se samo zagonetno nasmihali ter si zločesto namigavali, čeprav niso ničesar gotovega vedeli. Mojcke same pa ta dan ni bilo več na spregled ... Po darovanju okrog velikega oltarja, ki se ga je ob zvokih veselih poskočnic jamniške godbe udeležilo staro in mlado in med katerim je okrog tisoč ustnic poljubilo svetinjo v župnikovih rokah, so Jamničani napolnili Apatovo in Lukačevo gostilno do zadnjega kotička. Ljudje so jedli in pili in si nazdravljali, kakor da bi se to leto šele prvikrat srečali. Zdelo se je, da so se ljudje nenadoma spremenili ter iz tihih, v svoje skrbi in težave zatopljenih samosvoježev postali veseli in brezskrbni dobrodušneži. Celo taki ljudje, kakor je bil zgubeči Kupljen, so napivali znancem z besedami: »Na, le pij, saj je le enkrat na leto lepa nedelja ...« Coflovemu Petru, ki se je iz ene gostilne selil v drugo, so napivali: »Na, Peter, pij, ker si danes spet tako dobro boga vlekel.« Ko se je nekje pokazal Mudaf, mu je mizar Roprat nazdravljal s polnim vrčkom piva in klical na ves glas: »Na, Mudaf, potegni ga! Danes si zaslužil, ker si moral sveti Marjeti dvakrat noge obrisati ...« To je pomenilo, da je moral Mudaf med darovanjem dvakrat odnesti darovani denar z oltarja. Mudaf je posodo izpraznil do dna in, ko jo je vračal, dejal z nespremenjenim obrazom: »Res je, danes pa je bilo za božjo čast.« Hrupen, zajedljiv smeh se je po teh besedah razlegel po sobi, kar je šlo na račun župnika Vireja, kateremu je darovanje bilo namenjeno. Vendar v tem smehu ni bilo nobene zavisti, niti pri siromakih, ki so težko živeli. Bil je dan, ko so bili farani dobrega srca. Drugi del jamniške lepe nedelje se je pričel po večernicah. Popoldansko cerkveno opravilo so strelci nagradili z dolgimi, grmečimi salvami možnarjev, da se jamniška okna skoraj niso nehala tresti. Izstrelili so ves smodnik, ki je še ostal, le za večno luč so še pustili nabitih vseh petdeset možnarjev. Svet naokoli je moral vedeti, da se zdaj začenja jamniško veselje. Takoj po končanem streljanju je bila licitacija mlaja, ki je bil last strelcev. Okrog njega se je zbralo nekaj interesentov, med njimi tudi krčmar Apat in Lukač, ki sta oba barantala z lesom, ter velika skupina radovednežev. Klicati je začel Munkov Anza: »Dvajset kron, k prvemu ...!« Drevo je bilo vredno vsaj dvajsetkrat toliko. Iz množice se je oglasilo: »Trideset, štirideset, šestdeset ... sto kron ... dvesto, tristo kron ...« Tekmovalci so se kar sami preglašali in Munkovemu Anzi še ust ni bilo treba odpirati. Ponujali so samo taki, ki niso bili pravi kupci, medtem ko so lesni trgovci molčali. »Tristo dvajset kron!« je zdajci ponudil Apat. »Tristo petdeset!« ga je preglasil Lukač. »Šestdeset in tristo!« je zaklical tesač Dovganoč. Izbruhnil je splošen smeh, kajti ves svet je vedel, da Dovganoč v žepih razen par kron gotovo ničesar ne šteje. Oglasili so se še dva ali trije, dokler cena mlaja ni ustrezala njegovi stvarni vrednosti. Nato se je licitacija nekoliko umirila in Munkov je že petič ponavljal: »Štiri sto, k tretjemu ...« »Deset zraven!« je zavpil Apat in se po strani ozrl na Lukača, s katerim se nista marala. »Dvajset zraven!« To je bil Lukač. »Petdeset!« je zavpil Apat. »Petsto!« mu je odgovoril Lukač. Ozračje je postalo napeto. Drugi se zdaj niso več vtikali vmes, dobro vedoč, da je vsak primaknjen krajcar gotova zguba. Toda podžigali so oba tekmeca: »Le dajta, le dajta, saj je za božjo čast ...!« »Kako božjo čast, saj ga bodo strelci zapili!« se je od strani zadrl Moškoplet, ki tudi ni smel manjkati zraven. Odslej sta se gnala le še trgovca, najprej po deset kron, potem po pet in nazadnje le še po eno krono, dokler ni Lukač preskočil in vzkliknil: »Osemsto kron, naj bo, kar hoče ...!« Mlaj je torej šel za dvakratno ceno in strelcem so se smejala srca. Poraženi Apat se je obrnil k Lukaču in mu dejal s sladkim glasom: »Dobro si napravil, saj bo denar pri tebi ostal ...« Pri Lukaču so namreč strelci imeli veselico ... Koj po licitaciji se je iz Apatove gostilne oglasila godba in jamniški svet se je izgubil tja na ples. Pri Apatu so za lepo nedeljo izpraznili vse razpoložljive prostore, ki so bili z velikim vrtom vred na mah zasedeni. Tu je bila zbrana vsa Jamnica z izjemo nekaterih hiš, katerih gospodarji so bili znani skopuhi. Manjkal je na primer Kupljen in še nekateri drugi, ki se kljub svoji starokopitnosti niso hoteli držati stare šege jamniških gospodarjev, da morajo na ta dan svoje družine gnati na ples. Za mizami so sedele cele družine z otroki in posli. Navzoči so bili Munkovi, Mudafovi, Rudafovi, Pernjakovi, Ardevovi, Ložekarjevi, Dvornikovi in še mnogi drugi. Nekatere gospodinje so prinesle s seboj tudi jed in so jo delile med svojce pa tudi med znance in prijatelje. Tem bolj pa je vse pilo in deset natakaric je komaj utegnilo streči. V veliki sobi je neugnano igrala slavno znana jamniška godba, ki se je lahko bahala, da je od svoje ustanovitve igrala že na več kakor tisoč svatbah. Pred kakimi štiridesetimi leti so jo ustanovili štirje sinovi kmeta Podpečnika iz Hoj, od katerih sta danes godla le še dva, drugi pa so bili mlajši Jamničani. Viža za vižo je šla in od plesalcev nabiti prostor se je zibal, znojil, paril, da se je sopuh v debelih oblakih kadil skozi odprta okna. V sobi je dišalo po znoju, po zemlji, ki se je luščila od podplatov, po smoli, ki se je tajala na žuljavih rokah, in slabotni duh skrivnih dišav posameznih deklet je tu kar izginjal. Bilo je le malo takih, ki niso šli plesat. Stari ljudje so se vrteli in pri tem vzbujali spomine in občutke na mlada leta, na dovoljeno in nedovoljeno ljubezen in pozabljali pri tem za trenutek vsa razočaranja poznejšega življenja, vse tegobe in vse skrbi. Zdelo se je, kakor da hoče Jamnica vsaj za nekaj ur zaživeti neko drugo življenje, kot pa je tisto, s katerim se morajo ubijati sleherni dan. Vsi nagubani, vsi grdi obrazi so za hip postali lepi in dobri. Drug drugemu so klicali ljudje: »Le dajmo ga, saj je lepa nedelja le enkrat v letu! Kdo ve, če bomo doživeli še prihodnjo lepo nedeljo?« Proti večeru so začeli odhajati prvi gostje, predvsem kmetje in kmetice s svojimi posli in družinami. »Moramo domov k živini!« je vpil sosedom Munk, ki bi bil odšel že prej, ako bi mogel spraviti na noge sina Anzana. Ta je le s težavo ubogal hudega očeta, vendar je naposled le odšel z njim, trdno odločen, da se bo ponoči izmuznil od doma in se vrnil. Tudi Rudaf se je ob mraku dvignil, dasiravno je bil Apatov sosed, rekoč: »Se ne spodobi sedeti predolgo. Mi smo svoje že opravili ...« Pri tem je po strani pogledal svojo deklo Ančko, kakor bi hotel reči: »Taka mlada dekleta se ponoči ne smejo potikati po gostilnah.« Za njima so se počasi odpravljali tudi drugi starokopitnejši Jamničani, med njimi kmetje Pernjak, Mudaf, Ardev, veleposestnik Dvornik in drugi. Ostali pa so poleg mnogih kmetov skoraj vsi prosti ljudje, tesači, mnogi gostači, pijanci in mladina. Zaradi odhoda nekaterih Jamničanov pa gneča ni ponehala, ker so ob mraku začeli pritiskati k Apatu gostje iz sosednjih občin, pa tudi mnogi domačini, ki podnevi niso mogli ali hoteli priti. Jamnica je dalje rajala ... Permanov Ahac po končani veselici ni mogel najti prave zabave. Svojega dekleta pravzaprav ni imel, čeprav so mu podtikali razna razmerja, tudi taka s poročenimi ženami. Zato je sam prevzel zažiganje možnarjev ob večni luči, spravil z nekaterimi drugimi fanti možnarje in strelno orodje v mrtvašnico in začel znova postopati okrog. Medtem ko čez dan pijače skoraj ni okusil, je ponoči začel piti. Pogosto je postajal pri vhodih na plesišče in molče opazoval plesalce. Sem in tja se mu je kaka deklina začela smehljati čez rame svojega plesalca, toda tudi to ga ni moglo pritegniti in se je znova, kakor sam pred seboj, umaknil. V pivski sobi ga je bajtar Kozjek povabil pit. Ko je izpraznil kozarec do dna, mu je še okroglolična Kozjekova žena ponudila svojega in moral je izpiti še tega. Ne vedoč, kaj bi počel, se je nato poleg nje spustil na klop. Toda kmalu je Kozjek začel grdo gledati in ni bilo dolgo, pa je začel vinjeni mož s pestjo biti ob mizo in vpiti: »Moja žena ni nobena kurba ...!« Ljudje so se pričeli krohotati in nekateri so slutili že zanimiv pretep, ker so poznali srboritost obeh nasprotnikov, tedaj pa je Permanov, meni nič tebi nič, vstal in se odstranil iz sobe. »Zakaj mu pa nisi dal ene po gobcu?« ga je vprašal pri vratih Kovsov sin Tinej, strugar v tovarni na Dobrijah. Ahac pa se je molče izgubil na cesto. Danes, ko je vsa Jamnica bila tako brezskrbna in vesela, se njega ni moglo prav nič prijeti in so mu po glavi rojile čisto druge skrbi. Že nekaj časa pred lepo nedeljo je bil zamišljen in redkobeseden, kot bi ga nekaj posebno mučilo. In res so ga čedalje huje mučile skrbi za prihodnost. Ahac je bil že v osemindvajsetem letu in drugi sin kmeta Permana iz Drajne. Iz svetovne vojne, kjer je prebil od začetka, se je vrnil pred dvema letoma in ostal doma pri bratu, ki se je vrnil iz vojne malo pred njim. Doma je imel še mater in sestro Nežo, oče pa mu je umrl takoj v začetku vojne. Pred smrtjo je oče napravil testament, s katerim je posestvo prepustil starejšemu bratu, njemu in sestri pa vsakemu po tri tisoč kron. Za tiste čase je bila to precej lepa dediščina, za katero sta se brat in sestra imela zahvaliti lepim permanškim gozdovom. Šestnajstega leta je njegova mati, v skrbi za blagor svojih otrok, vložila njegovo in Nežino doto v pupilarno varno občinsko hranilnico v Pliberku, da bi se tako nabirale obresti zanju. Toda materina skrb se je zaradi kapitalistične inflacije preobrnila v popolno razvrednotenje njunih dot. Niti Ahac niti Neža nista po vojni hotela dvigniti denarja iz hranilnice, ker sta s tisoč in tisoč drugimi nesrečniki upala, da se bo valuta popravila. S tem pa sta prišla z dežja pod kap, kajti medtem je prišel plebiscit, hranilnica je ostala v Avstriji, kjer je stari denar izgubil vsako vrednost. Ahac si zdaj za svojih tri tisoč kron, ki mu jih je hranilnica drage volje hotela izplačati, ni mogel kupiti niti ene žemlje ... Po vrnitvi iz vojne se Ahac za to stvar še ni preveč menil, nekaj zato, ker njegovi preprosti možgani kar verjeti niso mogli, da je na tem svetu kaj takega mogoče, nekaj pa tudi zato, ker ga skrbi za vsakdanje življenje niso preveč tiščale. Vojna in povojne razmere so, kakor toliko drugih, tudi njega napravile precej lahkoživega, razen tega pa je doma gospodinjila še njegova mati, ker se njegov brat, novi gospodar, še ni oženil. Pri hiši je bilo torej še nekako po starem, dovolj jela in dela, denarja pa, kolikor ga je sproti potreboval, tudi ni stradal. Zadnje čase pa mu je njegovo stanje začelo stopati pred oči v vedno neugodnejših oblikah; brat se bo prej ali slej oženil, mati mu nima kdo ve kaj dati, leta tečejo precej hitro, on pa je še vedno brez trdne življenjske podlage. Ako bi bil ravno hotel, bi se bil medtem res lahko kam priženil, ker raznih pristav zaradi mnogih vojnih vdov ni manjkalo, vendar doslej še ni čutil pravega veselja za kaj takega, čeprav je ljubil zemljo čez vse. Življenje, ki ga je živel, se mu je zadnje čase zdelo vedno praznejše in nesmiselnejše in začel se je ukvarjati z mislijo, kako bi si ga za bodočnost najbolje uredil. Vedno ne more ostati pri bratu. Ali naj pojde drugam služit, ali naj gre v les ali pa v tovarno? Na kak grunt pa prazen tudi ne more priti. Že dolgo je razmišljal o tem, kako bi se lotil brata, ki je bil zdaj premožen kmet, da bi mu ta pomagal iz zagate. Z bratom sta si bila, kakor je pač na kmetih. Ni se moglo reči, da bi se ne imela rada, vendar se o teh stvareh nista nikoli pogovarjala. Včasih je Ahac na tihem upal, da bo brat sam pričel z razgovorom o nesreči brata in sestre, kar pa se ni nikdar zgodilo, čeprav sta mu sem ter tja oba nekaj namigovala. Zadnje čase pa je Ahac iskal priložnosti, da bi z bratom odkrito govoril. Ko se je s svojimi težkimi mislimi znašel Ahac sam na cesti pred gostilno, je naenkrat zagledal pod kostanji svojega brata, ki je sam sedel za mizo. Pri drugih mizah je sedelo še nekoliko gostov. Ves prostor pod kostanji je slabo razsvetljevala ena sama svetilka. Nenadna odločnost se je pojavila v Ahacu in ga gnala naravnost k bratovi mizi. Pri tem si je mislil: nocoj ali nikoli! »Ali bova skoraj šla domov?« je začel Ahac in prisedel k bratu. »Jaz bom že šel, ti pa še gotovo ne,« je odgovoril brat skoraj pikro in ošinil Ahaca s svojimi nezaupljivimi očmi. Bil je že nekoliko pijan, kar se mu je poznalo na zaspanem obrazu. Pred njim je stal na pol izpraznjen vrček s pivom brez pene. Po kratkem molku je Perman porinil vrček pred brata in rekel suho: »Na, pij, Ahac ...!« Ahac pa ni takoj pil, ker je prenapeto razmišljal, kako naj pride s stvarjo na dan. Zdelo se mu je, da bo vse odvisno od tega, kako bo začel, kajti na to, da bi mu brat odbil, še mislil ni, ker je bila zadeva vendar tako jasna in pravica očitno na njegovi strani. Tedaj ga je predramil skoraj nevoljni bratov glas: »No, ali ne boš pil ...?« Ahac je prijel za vrček, mu nazdravil, kakor bi nazdravljal tujcu, in odpil požirek: »Na tvoje zdravje, Perman ...« Iz nerazumljivega vzroka ga ni imenoval po krstnem imenu, kakor ga je doma vedno klical, temveč po hišnem. »Na tvoje tudi, Ahac,« mu je takoj odvrnil brat s pomirljivim glasom, kakor bi bil slutil, da brat nekaj namerava. Ahac je postavil vrček s čorbasto pijačo pred brata, ki je naslonjen z obema rokama na mizo ves čemeren sedel pred njim. Hotel je že pričeti, toda v grlu ga je še nekaj stiskalo. Zato si je prižgal cigareto in ponudil tudi bratu eno. Ko sta cigareti že goreli in sta oba izpuhala že nekaj dimov, je Ahac rekel: »Veš kaj, brat, čas bi že bil, da bi se tudi midva pogovorila o najini stvari ...« »O kaki stvari?« se je zavzel Perman, ne da bi se zganil. »No saj veš kaj. Ona stvar o moji dediščini ...« Ahac se je moral siliti, da je ohranil miren glas. »O tvoji dediščini! Saj si jo vendar že dobil!« je nadaljeval Perman s prejšnjim mirom. »Ne delaj se no neumnega, ko vendar veš, kako je!« je vzkliknil Ahac, vesel, da je brat pograbil za kost. »Za doto, ki sem jo dobil iz grunta, si danes še žemlje ne morem kupiti. Ali se ti ne zdi, da bi bilo pošteno in prav, ako bi še nekaj dobil iz grunta? Danes so čisto druge cene, čisto druge razmere ...« Po pravici povedano, ni bil Perman prav nič iznenađen nad tem, kar je pravkar slišal, posebno še, ker si je na tihem moral priznati, da je brata in sestro res zadela nesreča, ki je pa v srcu ni prav nič občutil. Življenje na domu mu nikakor ni bilo pogodu. Po eni strani je brata prav rad videl doma pri delu, ker mu je zalegel za dva hlapca, po drugi strani pa mu je njegova prisotnost bila na poti, ker je slutil bližnji spopad. Vedel je, da je tudi mati bila na bratovi strani. Temu stanju je hotel napraviti konec z ženitvijo, o kateri je zadnji čas vztrajno razmišljal. Da se še ni oženil, je bilo krivo to, ker pač ni bil takšen ženskar kakor njegov brat. Vendar se je zdaj napravil iznenađenega in z začudenim glasom odgovoril: »A tako misliš ti? Zakaj mi tega nisi že prej razodel ...?« »Saj ni nič zamujenega. Doslej se mi še nikamor ni mudilo,« je hitel Ahac, opogumljen zaradi bratovega glasu. »Vendar boš tudi sam priznal, da večno ne moremo tako živeti. Človek hoče naposled vendar vedeti, pri čem da je. Nekoliko desettisočakov se danes na Permanovem gruntu ne bo poznalo, meni bodo pa zelo prav prišli. Tudi Neže ne smemo pozabiti, čeprav se bo, kakor vse kaže, kmalu izkopala iz težav. Zato sem ti pa odkrito rekel ...« Ahacov glas je postajal topel, zaupljiv. Ker ga je brat molče poslušal in je njegov senčnati obraz ostal neizpremenjen, si je mislil, da so se ga njegove besede prijele, zato mu je rastel pogum. Bilo mu je hudo prijetno, da se je o bratu vendarle motil, ker je mislil, da mu bo zahtevo odbil. Nekaj časa sta brata molčala in strmela drug v drugega. Prvi se je zganil Perman, se naslonil s hrbtom na kostanjevo deblo, iztegnil roke po mizi, nato pa mirno in odločno dejal: »Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! Kar si dobil, si dobil ...« Ahac je po bratovem vedenju pričakoval vse kaj drugega, zato je zdaj skoraj onemel. Grlo se mu je tako stisnilo, da ni mogel spraviti druge besede iz sebe kakor zakrknjeno vprašanje: »Zakaj ...?« »Zato, ker bi mi tudi ti nič ne dal, ako bi bil ti Perman, jaz pa na tvojem mestu ...« Nepričakovani bratov izgovor je Ahaca še huje zadel kakor njegova prva izjava, zato je obsedel kakor lipov bog ter topo bolščal predse. Perman je to zapazil ter zmagoslavno silil dalje: »Povej, Ahac, ali bi mi ti dal, ako bi bil na mojem mestu? Odkrito, od srca mi povej ...« Ahac je molčal. Drugega tudi ni mogel, zakaj udarec, ki je prišel tako nepričakovano, je bil prehud. Pri vseh svojih sklepih ni nikdar pomislil na nasprotno možnost. Ko mu je brat zdaj stavil vprašanje, sta se v njegovi notranjosti oglasila dva čuta: prvi, čisto sebični, mu je odgovarjal, da bi najbrž in slej ko prej tudi on tako ravnal, ako bi bil lastnik Permanovega grunta, drugi, mnogo slabotnejši, pa mu je hotel dopovedati, da bi on morda le drugače ravnal, bolj človeško in bratovsko. Naposled sam sebe ni mogel več razumeti. Razmišljanje o tem, kar je brat povedal, se mu je zdelo abotno, zato se je odločil, da bo branil svojo zahtevo, naj velja kar hoče, ker je pravična in ker bi jo v nasprotnem primeru gotovo tudi brat tako branil. Kolikor mogoče mirno mu je začel prigovarjati: »Bodi no pameten, brat! Poglej danes naš grunt: poln hlev živine, par volov ti vrže danes že celo premoženje, kašče so spet polne, gozd pa tak, da ga cela hajna ne premore. Tri sto, štiri sto tisoč kron lahko jutri izkupiš zanj. Cene se dvigajo iz dneva v dan. To pomisli, če imaš kaj srca ... Za doto, ki so mi jo oče namenili, za tistih tri tisoč kron bi takrat lahko kupil pet parov najlepših volov. Ako bi oče danes delali testament, bi potemtakem moral dobiti iz grunta okrog sto petdeset tisoč kron. To pomisli, brat, ako imaš še kaj srca ... Drugo je vse prazna slama. Ali se ti nič ne smiliva s sestro? Ali nisva tudi midva Permanova, kakor si ti ...? Ali nisva tudi midva delala na gruntu od najinih mladih let? To pomisli, Franc ...« Zadnje besede je izgovarjal že tako glasno, da so ga slišali k sosednjim mizam. Toda to zdaj nobenega ni več motilo. Brat pa se ni dal omehčati. Prav tako hladnokrvno kakor prej je rekel: »Povej mi zdaj še, kaj bi bilo, ako bi valuta ne bila padla, ampak bi tudi po zadnji vojni, kakor že po nekaterih prejšnjih, vrednost gruntov padla, vrednost denarja pa narastla, in bi na primer zdaj ves Permanov grunt ne bil več vreden kakor vajina dota? Ali bi mi v tem primeru vidva kaj odstopila od nje ...? Nikdar in nikoli ... Poznam take stvari. Tu brat brata ne pozna. Kaj morem jaz za to, ako je zdaj ravno narobe prišlo ... Vojna je pač vojna ...« »Franc, ali naj grem za hlapca služit, ali naj grem na fužine, ali naj grem h knapom? Pri takem premoženju ...« je skoraj s prosečim glasom moledoval Ahac, ki je ob bratovi nepristopnosti začel izgubljati glavo. »Pa pojdi ...!« je tedaj bruhnilo iz Permana, polno sovraštva in prezira. »Pojdi za hlapca, pojdi na fužine, pojdi h knapom, pojdi kamor hočeš, Permanovega grunta zaradi tebe ne bo hudič vzel. Kaj te sploh briga moj grunt ...?« Perman se je nagnil čez mizo čisto k Ahacovemu obrazu in še vedno ni zaprl ust. Temna votlina njegovega goltanca je kakor odprto žrelo režala v brata, iz njegovih oči pa je švigalo nepopisno sovraštvo. Njegov sivkasti, suhotni obraz je potemnel in zdelo se je, kakor da bi iz te spake sovraštva in pohlepa štrlele brazde in odori Permanove kmetije, kakor da bi iz nje gledale temne jame permanških mogočnih gozdov ... Permanov neizprosni, hladnokrvni glas in njegov spačeni, pohlepni obraz sta Ahaca zabolela, hkrati ga pa tudi iztreznila. Iz srca mu je mehkoba naglo izginila in prevzelo ga je sovraštvo, da so se mu pesti kar same od sebe skrčile. Prezirljivo je zrl v obraz svojega komaj dve leti starejšega brata; že se je mislil zakaditi vanj ter ga zrušiti in poteptati v tla kakor požrešno divjo zver. Toda zadržala ga je misel na bratovo papirnato pravico; ker je bil v njenem duhu vzgojen in ker bi se je bil tudi sam rad posluževal, ako bi jo mogel doseči in obrniti sebi v prid, se je spet umaknil. Tako sta prežala drug na drugega kakor dvoje zveri; ena brani plen, druga pa ga ji hoče oteti z zobmi. Nobeden ni mislil na to, da sta rodna brata, ki sta se rodila oba iz iste krvi, da so oba božale iste materine roke, da sta oba začela jesti iz iste sklede, z iste mize, da sta oba pod istim križem začela moliti in da sta potem, ko sta odrasla, s potom svojih obrazov gnojila isto zemljo ... Iz njunih oči, iz vsake gube njunih obrazov je zdaj gorel le pohlep po premoženju, po tistem imetju, ki si ga je Permanov rod v stoletjih pristradal in prigaral ... Kakor onemijo kačje oči, tako so počasi onemele tudi gube sovraštva na njunih obrazih, toda strup v srcih je ostal. Ahac je sprevidel, da je igro izgubil in da tu nima ničesar več iskati. Zato je prvi vstal od mize ter rekel z mrzlim glasom: »Kar sem hotel zvedeti, sem zvedel. Hvala ti, brat ...« Potem se je obrnil in naglo izginil v krčmo. Ves zadovoljen nad dobljeno zmago se je tudi Perman dvignil izza mize. Ne da bi za trenutek podvomil o pravilnosti in pravičnosti svojega stališča ali da bi ga prevzel kes zaradi njegove krutosti, se mu je vendar zazdelo, da ni prepametno podreti vseh mostov med njim in bratom. Kdo ve, kako bo še z njim, in preden bi delal pri tujih ljudeh, bi bilo pač koristneje, ako bi ostal pri njem. Zato je naglo zaklical za odhajajočim: »Ahac, pojdi pit! — Kakor koli pride, pri meni boš vedno našel streho ...« Toda brat se ni več obrnil. Perman, ki je še nekaj hipov nemo stal ob mizi, je nato zgrabil za vrček ter zlil vase ostanek čorbaste pijače, potem pa počasi odkolovratil po cesti proti Lukaču, ne meneč se za ljudi pri sosednjih mizah, ki so na njun račun začeli delati glasne opazke. Čeprav je bilo od mize pod kostanji pa do pivske sobe le dobrih deset korakov, se je v Ahacovi notranjosti medtem vse prekopicnilo. Srd, ki ga je še malo prej skoraj dušil, se je zdaj spremenil v objestno tveganje. Brž ko je stopil v gostilno, je s pestjo lopnil po prvi mizi za vrati, kjer so sedeli Coflov Peter, Bajnant, Dovganoč in še nekateri drugi, že dokaj natrkani pivci, da so kozarci na njej kar odskočili. Ako bi po tem udarcu Ahac takoj ne zaklical: »Pijače na mizo, kdo hoče pomagati?« bi se bil iz tega najbrž izcimil pretep, toda zdaj nihče izmed omizja ni mislil na kaj takega. Kakor da bi že čakal na to, je Apatov Žep že pritresel dva štefana piva na mizo; prvega je takoj zgrabil Ahac, ga dvignil visoko nad mizo ter zaklical: »Tovariši, le dajmo ga, danes bomo mojo dediščino zapili ...« »Katero pa, ali tisto žemljo iz Pliberka?« mu je nagajal zlobni in neprizanesljivi Moškoplet, ki je bil naenkrat zraven. »Tiho bodi in pij!« je zakričal nad njim Ahac, nagnil svoj štefan k ustom ter ga v dušku do polovice izpraznil. »A tako!« so rekli pivci, se spogledali in kakor da bi se razumeli, so si takoj začeli podajati drugi štefan iz rok v roke. Vsa soba se je ozrla v Ahaca, ker ga tako radodarnega še nihče ni poznal. Ta pa je trdo postavil svoj štefan na mizo in odkorakal naravnost na plesišče, kjer je bil ravno kratek odmor. Stopil je h godcem, potegnil iz žepa šop žigosanih bankovcev, jih vrgel prednje na mizo in zavpil: »Jamniško polko!« Nato je pri bližnjem podboju zgrabil vitko dekle Žavbo, najboljšo plesalko v Jamnici, in planil z njo po plesišču v divji vrtinec. Jamniška polka je bila čudovit ples, ki so ga znali plesati le Jamničani; bil je eno samo neprestano divje vrtenje, med katerim pa se je plesalec smel le redkokdaj in le toliko dotakniti tal, da se je spet mogel zagnati naokrog. Za spremembo je plesalec zato smel nekaj časa z obema nogama biti ob tla s tako silo, da se je tresla vsa hiša. Sukanje je bilo tako naglo, tako neugnano, da so pri tem izgubljale zavest tudi najbolj izurjene plesalke in se kričeč vdajale svojim plesalcem, ki so jih nazadnje že na pol nezavestne vrteli naokrog. Pri tem je tekel znoj v potokih in kadar je bilo že prevroče, so plesalci v vrtincu metali od sebe jopiče, pokrivala, rute, bluze in se vrteli dalje ... Zaradi dobrega plačila so godci že tako in tako dolgo vlekli, toda ko so prenehali, se je oglasilo celo plesišče: »Naprej, naprej ...!« Plesalci so se gnali dalje. In kakor da bi ta raj bil nalezljiv, so vstopali še novi pari, stari in mladi, in se spuščali v vrtinec, tisti pa, ki niso plesali ali niso več imeli prostora, so kakor zamaknjeni gledali v vrtečo se gmoto. Le malokateri gledalec je zmajal z glavo in se počasi odstranil. Godba pa jo je drobila in drobila dalje. Prah že ni mogel več skozi okna in je začel zavijati plesalce v goste oblake. Godba je spet prenehala. In kakor prvikrat, je tudi zdaj grmelo po sobi: »Dalje, dalje ...!« Godci so bili že utrujeni, a so vendar ubogali, plesalci pa, kakor da bi jih obsedel hudi duh, so se kakor nori vrteli dalje in se popolnoma prepustili derviški strasti. Le nekaj slabotnejših parov je utrujenost zagnala iz vrtinca, večina pa se je gnala dalje in dalje v sladkem, vrtoglavem zavzetju, ki je plesalce dvigalo iznad vsakdanjega življenja v opojno pozabljenje ... Naposled je godba utihnila rezko in kratko in plesalci so se vsi omotični opotekali po sedežih. Njihove moči so bile izčrpane, slišati je bilo kratke, živčne smehe ali vzdihe, njihove oči pa so se začele široko odpirati, kakor da bi se plesalci prebujali iz težke omotice. Šele čez nekaj časa se je večina začela vedro in brezskrbno smejati ... Ahac je odgnal popolnoma mehko in voljno Žavbo pit. Odslej je Žavba sploh ostala gost pri mizi, za katero je Ahac plačeval, čeprav se poslej na njeno nemalo začudenje ni več veliko menil zanjo. Medtem se je po sobah tudi že razneslo, da sta se Ahac in Perman prepirala zaradi dediščine; nekateri so mislili, da morajo Ahaca tolažiti. »Ahac, ne meni se za to,« mu je prigovarjal Coflov Peter. »Mene poglej, tudi jaz sem imel lepo dediščino, a danes nimam nič. Vse je šlo tu dol ...« In kakor da bi mu hotel pokazati pot, kamor je pognal svojo doto, je z obema rokama zgrabil za poln štefan in začel iz njega izlivati tekočino v svoje breznu podobno grlo. »Jaz nikoli nisem imel kake dediščine, pa tudi živim,« ga je tolažil Dovganoč. Ahac je oba obupano pogledal in se izgubil v sosednjo sobo, kjer so sedeli kmetje. Dasiravno so bili to njegovi dobri znanci, je videl zdaj v njih same sovražnike. Ko ga je Ložekar, ki je že tri dni popival, zagledal, je vstal od mize in začel rjoveti svoje vsakdanje pijano geslo: »Tri dni, pa olja ni ...« Ahacu se je to zdelo navadno roganje, zato je zapustil sobo. V veži ga je srečal Munkov Anza, ki se je medtem skrivaj izmuznil od doma v upanju, da bo še našel Pernjakove pri Apatu, kar pa se ni zgodilo, ter ga je ustavil: »Kaj pa ti je, Ahac, da si nocoj tako zamuljen?« Tudi v teh besedah je Ahac čutil le tiho zasmehovanje, zato se mu je brez odgovora ognil nazaj v sobo k mizi za vrati, kjer so sedeli menda njegovi še najodkritejši prijatelji, in nadaljeval s pitjem. Po polnoči se je gostilna vendar pričela nekoliko prazniti, čeprav je ostalo še dovolj ljudi. Na plesišču je bilo zdaj vedno več prostora in godba je neutrudljivo igrala dalje. Dopolnočno razpoloženje gostov je počasi začelo prehajati v pijanost, prejšnje petje se je izpremenilo v vpitje, vse je bilo nemirnejše. Nato se je pričelo to, kar se je godilo še ob vsaki lepi nedelji, da so namreč posamezni moški in ženske izginjali v noč in se čez nekaj časa spet vračali, podobni oskubljenim golobom, ki se rešujejo nazaj v svoja gnezdišča ... Tako početje pri drugih gostih ni izzvalo nobenega zgražanja, temveč krohot in šaljive opazke. Še Apatovka, ki je bila sicer vzorna žena, a je o sebi vendarle trdila, da je človek bliže pekla, čim bliže cerkve živi, se je pri tem tako zabavala, da se je od navdušenja tolkla po tolstih bedrih. Tako sta izginila Kupljenova Ančka in Kovsov Tinej, Ložekarjeva dekla z Dvornikovim hlapcem in še več drugih. Tudi Žavbo je Tehant že vlekel izza mize, toda brez uspeha, ker je ta večer imela oči za Ahaca in se ji je dedec, kakor je bil Tehant, za malo zdel. Tehant se je kmalu razburil in ji očital: »Še dober ti bom, ti stanoga ti ...!« Bilo je kaj čudno, da se nad tem početjem ni nihče zgražal, ako pomislimo, da so v teh rečeh Jamničani bili zelo strogo vzgojeni in še kvantali niso veliko. Danes pa je bilo z njimi ravno narobe. Te lahkoživosti je bila kriva tudi svetovna vojna, ki je tudi Jamnici izpodkopala moralo. Tedaj se je nepričakovano pojavil pri Ahacovi mizi neogibni Moškoplet in poltiho zašepetal Coflovemu Petru: »Ti, zunaj za kegljiščem leži Dovganočka. Če hočeš, pa pojdi ...« Pijani Peter je najprej osupnil, nato je zavrtel oči kakor sova in kosmati obraz se mu je razlezel v slinast nasmeh. Nato se je počasi dvignil in izginil v noč. Da je Dovganočka pijana obležala za kegljiščem, je vzbudilo viharno, pijano veselost. Seveda to danes ni bilo prvikrat. Ta lepa, živahna in črnooka štajerska stanoga se je ob veselicah le prerada napila. Tudi danes je bilo tako; ker so ji dedci od vseh strani napijali, je imela kmalu dovolj, kar pa ji je še manjkalo, ji je dala jamniška polka, katero je do onemoglosti besno rajala. Njen mož Dovganoč se že ves večer ni menil zanjo, ker je na svojo roko pil. Naposled se ga je toliko navlekel, da je sede zaspal na klopi. Coflov Peter se je kmalu vrnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Za njim je izginil v noč Prežvek, takoj za njim pa Tehant. Bilo je, kakor da bi odhajali k darovanju. Skoraj vsi so se ob splošnem krohotu spet vračali v krčmo, le Tehanta je bilo toliko sram, da jo je rajši pobral domov, zaradi česar pa je nastal še bučnejši rezget. Prav posebno je to razburjalo ženske, ki se z Apatovko na čelu kar niso prenehale krohotati. »Oh ta Dovganočka, ta Dovganočka ...« Nekateri so hodili gledat spečega moža in se ob pogledu nanj krivili od smeha, vendar ga ni nihče zbudil. Medtem je v pivski sobi nastal prepir. Kmet Skitek, vdovec iz Hoj, se je namreč hotel izsliniti iz sobe. Skitek je bil znan star babjak in Ajta je trdila o njem, da je svoji rajni ženi ponoči med spanjem celo leto skrivaj odkrival noge, zaradi česar je potem umrla. Hotel je dobiti drugo, toda delal je račun brez svojih otrok, ki so takoj padli po njem in ga vzeli v strah ter vsako žensko, katero je zalezoval, temeljito odgnali. Dve hčerki, ki sta bili poleg njega, sta začeli vpiti nad njim: »Kam pa se hočete izsliniti? Tu ostanite ... Vam bova že pokazali!« Skitek se je moral pokoriti in se potuhniti nazaj za mizo. Sosedje so se mu grdo režali, toda bojeviti hčerki sta takoj padli tudi po njih in jih zafrkavali: »Pa vi pojdite, če si upate ...« Permanov Ahac je živčno stopical iz sobe v vežo, iz veže nazaj v sobo. Bil je že popolnoma pijan in tudi njega je prevzela skrita strast, kateri se ni mogel več upirati. Bajnant se mu je neumno smejal in ta smeh ga je še huje dražil. Žavbo, ki ga je tudi spregledala in mu začela nekaj oponašati, je sunil stran. »Saj je tako vseeno, saj je tako vse izgubljeno,« si je šepetal in se popolnoma vdal obupu, nato pa izginil skozi vrata ... Ko se je čez nekoliko časa vračal, je pred hišnim vhodom butnila vanj Moškopletova postava. »Kako pa je bilo ...?« ga je vprašal berač čisto mirno. »Molči, če ne, ti razbijem glavo ... Fej te bodi ...!« Ahac se je iztreznil in postalo ga je nepopisno sram; zavedal se je, da je storil nekaj grdega, nečloveškega, kar si nikdar ne bo smel odpustiti. Spoznanje ga je tako močno peklo, da nikjer ni našel obstanka; iz veže se je vrnil ven na cesto, kjer je strmel brezciljno nekam pod nebo, nato pa je oddirjal po vasi ... Prihodnji, ki je izginil v noč, je bil kapelnik godbe, basist Podpečnik, velik kmet iz Hoj, ki pa je še komaj visel na gruntu. Medtem je zaigrala godba, a brez basista; menda se je zaradi te nenadne spremembe Dovganoč na svoji klopi pretegnil in se predramil. Prav tedaj pa ga je hotel prebuditi tudi sam Apat, ki so mu stvari za plotom vendarle začele presedati. Sicer on ne more nič za to, vendar pa bodo ljudje govorili, kaj se je godilo na njegovem svetu. Župnik bo prihodnjo nedeljo upravičeno rogovilil na prižnici. Zato je stopil k pijanemu tesaču in mu rekel: »Ti, poglej nekoliko ven na kegljišče, da boš videl, kaj se tam godi ...!« »Kaj, kaj ... kaj ...?« je začel Dovganoč blebetati in postajati še bledejši, kakor je že bil. Njegova prikazen je bila tako žalostna, da se je nekaterim prejšnjim najglasnejšim krohotačem začel smiliti. Vsem je namreč bilo znano, da ima Dovganoč svojo ženo zelo rad, čeprav mu je večkrat podobno zagodla. Naenkrat so se nekateri začeli zgražati in marsikdo, ki je prej še obžaloval, da se mu ni posrečilo izmuzniti se iz sobe, je zdaj začel vpiti: »Vsaka stvar ima svoje meje. Ali smo v Jamnici same svinje ...?« Navzlic temu pa jih je še veliko ni nasitilo svoje nasladnosti; hoteli so biti priča še zadnjemu nastopu Dovganočke z njenim možem ter so iz hiše drli za njim. Toda za ta užitek so se morali le obrisati, ker je Dovganoč svojo ženo srečal že na cesti pred hišnim pragom. »Marička, kje pa hodiš?« jo je poklical s čudnim glasom. »Malo slabo mi je postalo, pa sem šla na zrak,« je z zavaljenim jezikom odgovorila Dovganočka. Dovganoč je bil tako nadelan, da je z lahkoto potlačil zle slutnje, ki so ga sprva navdajale. Videl je pred seboj le svojo ženo in naenkrat se je tudi on začel spozabljati. »Marička, Marička ...« je začel siliti vanjo kakor zaljubljenec. »Kaj bi pa rad, svinja pijana?« se je zadrla žena in se mu pričela umikati čez cesto, on pa za njo. Gledalci so se krohotali, da so jim solze silile v oči. Na cesto je prihajalo vedno več ljudi, ki so hoteli biti priče tega dogodka. Oba Dovganoča sta se motovilila že tam pred hlevom. »Marička, Marička ...« je prosjačil mož. »Dobro!« se je tedaj oglasila žena, »deset kron, če hočeš, drugače ne ...« »Ko jih pa nimam, ko jih pa nimam ...« je bridko zatulil Dovganoč in še dalje silil v ženo. Oba sta izginila nekam v noč ... Kakor da bi se ljudje zaradi bližajoče se jutranje rezke sape, ki je pihljala od pogorja v ozadju doline, začeli nekoliko iztreznjevati in se zavedati, da so priče nepopisno nizkotnega in nečloveškega početja, jim je smeh nekako zmrznil v grlih in drug za drugim so molče izginjali v noč ali pa se vračali nazaj v krčmo, kjer so znova začeli piti, da bi laže pozabili svoje lastno nravno propadanje, s katerim jim človeški red ni več prizanašal. Iz gostilne pa se je začul Ložekarjev glas: »Tri dni pa olja ni ...« == ČETRTO POGLAVJE == Tesač Bajnant se ni malo začudil, ko se je prihodnjega dne proti večeru še ves vrtoglav prizibal iz Jamnice in Je pod hruško za bajto našel Permanovega Ahaca, ki je ležal vznak na tratini in strmel v krivenčasto vejevje, kakor da bi tam gori bilo odprto samo nebo. Bajnant si Je z drugimi tovariši privoščil plavi ponedeljek, kakor je to pri tesačih bila stara’ navada. Včasih so tesači vlekli lepo nedeljo tudi še v torek in marsikdaj tudi še v sredo, toda letos jih je Apat, pri katerem so večinoma delali, že v ponedeljek popoldne začel izganjati iz hiše, ker je imel v gozdovih nujna naročila in jih je hotel čimprej spraviti k delu. Sicer bi jih bil gotovo pusti! popivati do mile volje ne je do zadnjega krajcarja, ampak Še na račun bodočega zaslužka. Ko je Ahac ponoči zapustil krčmo, najprej ni vedel, kam naj gre. S težko glavo in razjedenim srcem je kolovratil nekaj časa po cestah in potih okrog vasi. Jutranji hlad, ki je kmalu nastopil, ga je začel polagoma trezniti. Toda čim treznejši je postajal, tem bolj se je jezil nase. Lepa nedelja z-vsemi doživetji mu je neprijetno stopala pred oči. Kmalu ga je začel prijemati tudi spanec, zato je premišljeval, kam bi se spravil. Domov ni hotel več iti, a da bi se zavlekel v kako vaško -gumno, mu tudi ni dišalo, ker bi ga ljudje kmalu iztaknili, on pa je hotel biti sam. Ker je bil ravno na cesti, ki je iz Jamnice ob potoku držala proti gori, se je spomnil satnotne Bajnantove bajte ter jo je mahnil naravnost tja. Primernejšega kraja za prespanje mačka in za razmišljanje si Ahac res ni mogel izbrati. Podpeška bajta, ki je v njej samotaril Bajnant, je stala v ustju soteske, kjer je izpod gore izvirala Jamnica. Tik za bajto je zijala soteska s svojim večnim šumenjem razburkanih voda, na vsaki strani pa so bili gozdovi. Čeprav Ahac hiše ni bil navajen, je vendar zlahka odprl bajto, kajti Bajnantovo bivališče ni bilo tako, da bi zanimalo tatove ali kake druge nepoklicance. V edini tesni izbici je takoj legel na jaslim podobno posteljo, kjer je kljub bolšji armadi, ki se je takoj vrgla nanj, hitro zaspal. Prebudil se je šele, ko je sonce bilo že tik nad najvišjim vrhom gore, kar je pomenilo, da je poldne. Ker je bil na tem kraju brez skrbi pred ljudmi, je odšel za bajto, legel na trato in se prepustil ne preveč veselim mislim. Bilo mu je jasno, da je njegovo življenje na prelomnici. Doslej je bil tako rekoč na cesti. K bratu ni več mogel ali bolje, ni več hotel in treba je bilo začeti novo življenje. O tem je razmišljal ves popoldan, vendar se ni mogel za nič pravega odločiti. Bilo je več možnosti: lahko bi šel za silo kam za hlapca, na primer k Ložekarju, ki vzame vsakega človeka, lahko bi šel v gozdove k tesačem, lahko bi odšel v tovarno v Dobrije, lahko pa bi tudi odšel k Mlatejki in ji rekel, da jo vzame. S tem bi postal samostojen gospodar, kakor je njegov brat, čeprav le za toliko časa, dokler njeni prvi otroci ne bi dorasli. Potem bi bil za preužitkarja in bi tudi živel. Razmišljal je tudi še o drugih pristavah, toda najti ni mogel nič privlačnega. Najpreprosteje se mu je za zdaj še zdelo, da bi odšel v tovarno, kjer bi Potem utegnil čakati na kaj drugega. Delo v tovarni mu ni bilo preveč pri srcu in je kot kmetski sin z močnim čutom za posesl imel hude pomisleke proti njemu, čeprav si je sproti skušal dokazovati, da tudi tam živijo ljudje, včasih še bolje kakor na kmetih. Veš čas je v njegovem srcu prav močno odmevalo butanje in sopihanje parnih kladiv, ki je odmevalo iz Dobrij prav do soteske. Bajnant ga je našel' še popolnoma razdvojenega in neodločenega. »Ha-ha-ma, kaj pa ti tu delaš?« je začel ječati nad njim med odlaganjem polnega nahrbtnika, ki ga je za ves teden založil z živežem iz Apatove trgovine. »Tiho bodi, Bajnant, in takoj skuhaj, kar imaš. Meni se že moti, tako sem lačen,« mu je odvrnil Ahac ves vesel njegovega prihoda. »Ha-ha-hama, počakaj!« je dejal dobrodušni tesač in se koj lotil kuhe, ne da bi se dalje zanimal za nenavadnega gosta. Kmalu je v majhnem železnem štedilniku za vrati izbice prasketal vesel ogenj in dobre pol ure pozneje sta Bajnant in Ahac že sedela za vegasto mizico v kotu pred ogromnim hlebom dišeče polente in ponvico vroče zabele. To je bila vsakdanja hrana Bajnanta in drugih jamniških tesačev. Dokler ni zadnji kos polente izginil s pladnja, ni nobeden spregovoril besedice. Šele "ato je prvi dejal Bajnant: »Ha-ha, ali smo ga včeraj kronali.« Toda Ahac ni hotel o tem slišati niti besedice, ker mu tudi občutek sitosti ni pregnal skrbi. Z Bajnantom nista bila prava znanca, še manj pa dobra prijatelja, kateremu bi človek zaupal svoje težave, saj je bil skoraj dvajset let starejši od njega, povrh pa je veljal za človeka malo počasne pameti, vendar je bil poštenjak od pet do glave. Ahacu se je kmalu razvezal jezik ter mu je zaupal svoje skrbi. »Povej mi no, Bajnant, kaj naj storim, kam naj grem? Kaj praviš, če bi s teboj odšel v gozd? Ali bi me naučil tesati?« Tesač ga je nekaj časa gledal s strmečimi očmi, potem pa se je loti! odgovarjanja; skraja ni mogel nič, pametnega spraviti iz sebe. Šele čez nekaj časa se mu je razvezal jezik: »... ha-ha-ma ... Veš, kaj ti svetujem, Ahac? Midva si nisva nikoli bila prijatelja, pa tudi sovražnika ne, toda če me hočeš poslušati, potem ti rečem: kamor koli, samo k tesačem ne... Jaz te rad vzamem k sebi in v enem tednu bi že delal na svojih stoleh. Tudi Apat bi te bil vesel, saj mu manjka dobrih delavcev. Toda jaz ti še enkrat pravim — samo k tesačem ne! Veš, naš kruh je trd. Kadar je delo, moraš delati dvanajst, šestnajst ur na dan. In kaj se pravi, ves božji dan vihteti pet kil težko cimrako v rokah! Zvečer si tak, da kar padeš po slami. In kaj imaš od tega? Pokaži mi le enega tesača, ki si je opomogel. Ko ti odpovedo roke, si berač... Naštejem ti jih, kolikor hočeš. Trgovci, za katere si garal, te več ne poznajo, tudi Apat je tak. Kaj si hočeš... naš poklic je pač tak. Nikjer nisi zavarovan in, ko si star, se nihče ne briga zate. Živiš od danes do jutri, od sekire do ust. To je vse, kar imaš na tem svetu... Poglej, tudi meni se bo godilo tako. če me prej kako deblo ne ubije. Zato kamor koli, Ahac, le k nam ne...« »Kaj pa naj potem počnem?« ga je vprašal Ahac, ki ga je skoraj težko poslušal, kakor bi vsega ne razumel, in se čudil nenadni tesačevi zgovornosti. »Na fužine pojdi! Ako bi bil jaz mlad, bi šel na fužine... Tam je red in fužinarji nekaj veljajo. Poglej, kakšno moč imajo dandanes... Tam imaš osemurnik. si zavarovan, Pojdi na fužine ...« In ko da bi udarci parnih kladiv odmevali v njegovem srcu z dvojno silo, se je zgarani tesač zamislil in zagledal pod nizki strop. »Si boni še premislil,« je dejal Ahac počasi, potem pa pristavil: »Ali smem še kak dan ostati pri tebi, če bi drugače ne bilo?« »Kakor dolgo hočeš. Jaz sem tako ves teden v skorjah in bajta je sama,« mu je odvrnil Bajnant. Prihodnje jutro se je Ahac zbudil, še preden je sonce našlo bajto v soteski, toda njegovega gostitelja Bajnantša že ni bilo več doma. Namesto njega pa je našel na mizi v izbici pol živeža, ki ga je dan poprej prinesel iz Apatove trgovine. Ahac je vedel, da je to zanj, in tesačeva dobrota ga je skoraj ganila. Kot kmetski sin dotlej ni dobro poznal teh podrejenih ljudi in zato se mu je zdaj, ko je bil sam v zadregi, dobro zdelo, da je našel sočutnega človeka. Ostal je še ves dan v bajti in se do večera ni nehal baviti z raznimi načrti, proti večeru pa, ko se je sonce že močno bližalo zapadu, se je naenkrat odločil, da gre h Kovsu na Drajno in njega poprosi za posredovanje v tovarni. Kovs je bil delavski zaupnik in je imel v tovarni kolikor toliko besede. Ker je Kovsova bajta stala onkraj Jamnice, je čakal somraka, da bi mu ne bilo treba pri dnevni luči iti skozi vas. Tri ga je spomin na tisto smolo z Dovganočko, še bolj pa zavest, da je človek, ki je popolnoma nepotreben na svetu. Naposled jo je mahnil po dolini. Precej dolgo ni nikogar srečal, toda naenkrat se je znašel pred svojim sošolcem in starim znancem, Munkovim Ladejem, ki je bil na poti proti Munkovini, k ljudski šoli sta si bila dobra prijatelja, pozneje pa so vezi med njima popustile, ker sta živela vsak svoje lastno življenje. Ladej je pozneje odšel v mestne šole, nato je izbruhnila vojska, kamor sta odšla oba, a odkar sta se vrnila domov, sta se šele nekajkrat videla. »Kam pa ti, Ahac?« ga je prvi pozdravil Ladej in mu podal roko. »Domov,« se je zlagal ta, ker mu kaj drugega ni takoj prišlo na misel. Kako drugo srečanje bi ga morebiti jezilo, svidenja z Ladejem pa je bil skoraj vesel, saj je bil to človek, ki ni bil na lepi nedelji, drugič pa mladostni tovariš, s katerim je lahko govoril. Zato je zelo rad sprejel vabilo, naj sedeta ob cesto in se malo pomenita. In še preden se je Ahac prav zavedel, je že zaupal Ladeju svojo smolo in svoj nocojšnji namen. »Veš kaj, Ahac, ako je pa tako, ti tudi jaz lahko pomagam!« je dejal Munkov Ladej po kratkem premolku. »Imam zveze z ravnateljstvom tovarne in lahko rečem besedo. Ravno sedaj spet jemljejo nove delavce. Ali ti je všeč tako?« »Zakaj naj bi mi ne bilo všeč?« je vzkliknil Ahac veselo. »Kar napravi, prosim te, in čimprej, tem bolje.« Bilo bi krivično trditi, da Ladej ni sočustvoval s svojim mladostnim prijateljem, ki mu je tako odkritosrčno orisal svoj položaj, vendar je imel pri svojem predlogu še druge namene. Ladej je bil slovenski nacionalist in za razliko od svojega očeta, ki je držal s cerkvijo, naprednjak. Dobrijanski naprednjaki so ravno takrat začeli ustanavljati svoja prva društva in so se pri tem začeli zavedati važnosti tovarne, kjer so vedrili oblačili še socialisti. Vedno vztrajneje so si prizadevali, da bi prodrli tudi tja. In na to je mislil Ladej, ko Je Ahacu obljubil pomoč. »Boš pa k našim društvom pristopil, saj si domačin i si tudi dober pevec in mi smo pravkar ustanovili. Pridi k meni kar jutri po šoli.« »Bom pa pristopil, če te to veseli,« je menil Ahac, nič hudega misleč. Ladej pa je bil nocoj posebno dobre volje in je kmalu začel govoriti o vseh mogočih jamniških zadevah, nazadnje pa še o sebi. »Jaz imam sicer še neko drugo misel o tvoji bodočnosti, vendar *je za to še čas. Saj te vsako uro lahko najdem v tovarni. — Slej ali prej bom namreč prevzel i posestvo in takrat bom potreboval zanesljivega človeka na domu. Nate bi se lahko zanesel. Ti si priden in pošten in prepričan sem, da bi mi dobro oskrboval posestvo, dokler sam ne pojdem v pokoj. Kadar bo prišel listi čas, bova govorila, kaj ne, Ahac?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril Ahac, ne da bi pri tem kaj več razmišljal o prijateljevem predlogu. Kdo ve, kak nagib ga je vodil, ali je bila to potreba po odkrito¬ srčnosti do prijatelja ali pa nekoliko stanovske škodoželjnosti, ko je hitro nato še pristavil: »Ladej, sicer pa ne vem, če boš ti kdaj Munk...« »Kako misliš to?« je skočil pokonci Munkov sin in takoj pozabil na tovarno, na pevsko društvo in na vso Politiko dobrijanskih nacionalistov, zraven pa seveda tudi na Ahacovo usodo. »Kalco to, ali si kaj čul...?« Po zaslugi samih Munkov je cela Jamnica vedela, da bo Munkov grunt dobil sin, učitelj Ladej. Tako je namreč želel stari Munk, ko je sedanjima gospodarjema izročal svoje posestvo, kar sta mu ta dva seveda rade volje obljubila. In čeravno učitelj, je mladi Ladej odraščal in živel v mislih, da bo nekoč podedoval veliko premoženje, kar ga je vedno povzdigovalo nad tovariše, navezane le na pičle službene dohodke. »Ničesar takega nisem cul, da bi mogel reči,« se je Ahac skoraj ustrašil, »toda tako se mi zdi... Mojcka je postala zelo pično dekle. »Mojcka ne bo dobila grunta, ampak denar. Grunt je moj...!« je skoraj zavpil Ladej. »Tudi se Ardevov Tonač precej ognjevito suče okrog nje. In ta doma ne bo dobil grunta...« je nadaljeval Ahac kakor v svojo obrambo. Sedaj Ladej ni več vzdržal; brez pozdrava jo je mahnil po cesti proti Munkovi kmetiji. »Ali naj pridem jutri zvečer vprašat?« je klical Ahac za njim. »Pa pridi!« mu je že iz daljave odgovoril Ladej, toda s tako tujim glasom, da je Ahacu takoj upadlo vse upanje na tovarno. Vendar se je prihodnji dan ob dogovorjenem času odpravil v Dobrije in ga poiskal na stanovanju. »Vse je urejeno, kar jutri se že lahko zglasiš v tovarni,« mu je Ladej že od daleč ves vesel klical. Ker mu Ladej ni ničesar omenil o društvih, o k terih mu je včeraj govoril, je molčal tudi Ahac. Ravno tako ga tudi ni maral izpraševati o tem, kako je doma uredil, po njegovi veselosti pa je sodil, da je dobro opravil tudi to živo. Tako je tretji dan po jamniški lepi nedelji postal kmečki sin Permanov Ahac fužinski delavec v Dobrijah. Že prihodnji dan je z drugimi tovariši vred šel na Popoldanski šilit. Imel je srečo, ker je bil takoj dodeljen Za vozača k martinovi peči in mu ni bilo treba začeti, kakor se je novincem navadno godilo, z običajnimi dninami na zunanjih delih. Pri najemanju mu tudi nihče ni povedal, koliko bo zaslužil, le k zdravniku je moral di na pregled. Zdravnik ga še pogledal ni, le vprašal se je čez rame: »Ali ste oženjeni?« »Še ne!« mu je odvrnil Ahac. »Potem ste zdravi,« mu je dejal zdravnik in ga odpravil. Bil je dodeljen preddelavcu Čeruju, kjer je moral s še tremi sodelavci dovažati v martinovko staro železo 'n rudo. Delo ni bilo lahko, toda še vedno lažje kakor tisto, ki mu je bil priča ob vsakem, dovozu v martinarno, kjer je pred pečjo vladala zanj neznosna vročina. Topilci in njihovi pomagači so delali na pol nagi, a kljub temu jim znoj ni nehal curljati iz kože. Prostor pred Pecjo, kjer so odlagali rudo, se mu je zdel kakor pekel 1,1 vsakikrat je komaj čakal, da ga je smel zopet zapustiti. Ob pogledu na prežgane, skoraj črne tovariše v nartinarni ga je obhajala malodušnost in že se je začel kesati, ker je šel v tovarno. Vendar se je kmalu zmotil z novimi mislimi. »Kako si pa ti zašel sem?« ga je kmalu vprašal Rošas, eden izmed njegovih treh sodelavcev. Ahac je prostodušno povedal in pristavil, da se bo zato moral vpisati v pevsko ali sokolsko društvo. »Če je pa tako, potem boš kmalu lahko na cesti pel,« mu je hladno odgovoril Ropal in pomežiknil svojima tovarišema. »Zakaj?< je ves začuden vprašal Ahac. Kmalu nato je zvedel, kakšne politične razmere vladajo v tovarni. Delavci so bili skoraj vsi včlanjeni v rdeči strokovni zvezi, precejšen del pa je bil razen tega še politično organiziran. Zaupniki so imeli skoraj vso moč v rokah; kdor ni hotel tako plesati, kakor so hotele te organizacije, mu na fužinah skoraj ni bilo obstanka, gotovo pa novincem ne. Novi vozač se je čudil, da dotlej razmer v tovarni ni poznal, čeprav je živel tako blizu nje. Toda s tem stvar še ni bila končana. Tretji vozač se je delal, kakor bi pripovedoval svojemu tovarišu, četrtemu vozaču, ko je govoril: »Prav za prav to nobena pravica ni. V tovarno prihajajo sinovi trdnih kmetov in izpodjedajo kruh takim, ki doma nič nimajo. Ali ni to krivica?« To že ni bila več šala in Ahac, ki je razumel, da leti to nanj, je hotel tovariša že osorno zavrniti, kar pa je preprečil Ropaš, rekoč: »To pa ni taka stvar, saj se po vseh naših žilah pretaka kmečka kri. Tudi ti si s kmetov. Vsak zase ve in kdor ne bi moral, bi gotovo ne silil v tovarno. Ko smo pa že tukaj, moramo lepo skupaj držati, da bomo lahko čim več dosegli. Zato je najbolj pametno, da se tudi ti pri nas organiziraš.« Zoper take besede tudi Ahac ni nič imel in zvečer se je še pred končanim šihtom pri preddelavcu Ceruju že vpisal v strokovno organizacijo. Prvih štirinajst dni je Ahacu zadostovalo, da je sprevidel, kako ničeva. je bila njegova domišljija, da je v tovarni vse kakor z rožicami postlano. Sprevidel je, da si mora človek denar krvavo zaslužiti, kajti to, kar je moral že čez nekaj dni pretrpeti, ko je bil zaradi svoje močne postave prestavljen od vozačev k čistilcem ponev in kolcilj v livarno, je bil zares krvavo prislužen kruh. Vročina ga je kar prekuhala in pomagalo ni nobeno zalivanje s pijačo. Bil je tako zdelan, da mu skraja niti najboljša jed v kantini ni več dišala, in po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah. Komaj se je zvrnil v posteljo, je že tudi zaspal, ne glede na to, da so se samske sobe tresle od neprestanega butanja kladiv in tuljenja žerjavov. Skoraj s trpkostjo se je tedaj spominjal časov, ko je po strani gledal fužinske delavce, ki so se ob nedeljah bahali z denarjem. Tudi ni mogel razumeti tistih ljudi s kmetov, ki ne marajo industrijskih delavcev in jih imajo celo za svoje nasprotnike. Včasih je bil že na tem, da ne bo šel več na šiht, toda pred tem korakom ga je varoval predvsem permanški trdovratni ponos pred jeziki, ki bi gotovo rekli, ha ga je tovarna zdelala. Nekoliko pa ga je zadrževala tudi skrb, kam naj se potem obrne. Tako je minilo prvih štirinajst dni. Medtem so se mu udje in kite že nekoliko privadile, od železa in opeklin razjedena koža se Je začela celiti in cviljenje žerjava mu ni več tako silno odmevalo po ušesih in žilah. In ko je potem dobil prvi denar, ki ga sicer ni bilo preveč, vendar pa toliko, da je plačal hrano in mu je še nekaj ostalo za vsak dan, se mu že ni bilo treba več odločevati, ali bo ostal ali ne. Ostal je in začel počasi pozabljati na vtise vsakdanjega življenja pri Permanu in v Jamnici. To mu je bilo tem laže, ker prejšnjih domačinov kljub bližini skoraj ni srečaval. Sprva je bil tako izmučen, da niti ob prostem času ni rad hodil okrog, v Jamnico ali na Drajno pa sploh ni šel. Ko je bil že mesec dni na fužinah, je neke nedelje srečal v trgu mater in z njo prebil nekaj ur. To je bilo vse, sicer pa se za dom ni brigal. Enkrat ali dvakrat se je srečal tudi z učiteljem Ladejem in ga pozdravil, vendar se ta tudi zdaj ni zmenil za tisto društvo, ker je imel menda preveč drugih skrbi. Njemu je bilo pa tudi prav. Tako se je pričel vraščati v svoje novo življenje in počasi pozabljati na pretekle stvari. Vendar to še ni bilo pravo pozabljenje, marveč šele pričetek preraščanja starega življenja, preraščanja stare rane, ki je pod plitvim površjem še vedno močno zaskelela, ako se je je le rahlo dotaknil. V Ahacu je vrela še stara kmetska kri in glad in žeja zemlje sta ga še močneje mučila kakor žeja v livarni... Nekega dne ga je v samski sobi nenadoma obiskala sestra Neža. Bil je je tako vesel, da ji je pozabil od¬ zdraviti. Sestro, ki je bila pri hiši najmlajši otrok, je imel resnično rad in je tudi vedno sočustvoval z njeno nesrečo. Pred vojno je imela ženina in sicer mladega Tumpeža iz Hoj. Jeseni, ko bi mladi Tumpež imel od očeta prevzeti posestvo, sta se mislila poročiti, namesto tega pa je fant odšel v vojno, iz katere se ni več vrnil. Neži je poleg spomina nanj ostal le sinček, ki se je kmalu po očetovem odhodu rodil in ki je potem odraščal pri Permanu. Neža je bila zdaj pridna samotarka, ki ni več mogla upati na kakega posebnega ženina, ker je imela namesto dote že skoraj sedemletnega otroka. Zato se Ahac ni malo začudil, ko mu je sestra zaupala pravi vzrok svojega obiska. »Za nasvet sem te prišla vprašat, Ahac,« je rekla počasi in mu pri tem med polsmehom kazala dvojno vrstosvojih lepih, močnih zob. »Ženina imam, Zabev iz Hoj me hoče vzeti. Saj poznaš tega suhega počasneta?« »Kaj bi ga ne poznal?« je zazijal Ahac in se ni nehal čuditi. Zabev je bil trden lastnik srednjevelike kmetije, star kakih petdeset let, že nekaj let vdovec in oče treh še majhnih otrok, ki so ostali brez matere. Bil je znan poštenjak, o katerem so mogli trditi le to, da je bil nekoliko počasen. »Midva sva se vedno razumela in ti mi boš gotovo odkritosrčno svetoval, kaj naj naredim. Z bratom se ne morem mnogo pogovarjati,« je nadaljevala Neža, sedeča na robu postelje, na kateri je ležal. »In kaj pravijo mati?« je vprašal brat. »Da naj storim, kakor se mi zdi.« »In kako se ti zdi. . .?« »Kako...? Povedala ti bom tako, kakor mislim. Rada ga nimam čisto nič in bi rajši imela koga, ki bi mi bil bolj pogodu. Tudi vem, da ga s tisto pravo ljubeznijo ne bom nikoli mogla rada imeti. Po drugi strani si pa ludi dopovedujem, da ne smem preveč izbirati in da nimam kam odlašati. Ima hišo in lep grunt, najstarejši njegov otrok ima šele dvanajst let, mož je tih in miren, otroci ga spoštujejo in ubogajo. Življenje pri Zabevu bi menda ne bilo prehudo... In jaz, brez denarja in z otrokom, koga pa naj še čakam? Bila sem pač nesrečna z ženinom in z denarjem ...« Ahac je medtem sedel na posteljni rob, se sklonil, si del dlani med kolena ter se kratko zamislil. Iz tega, bar je ravnokar cul, je sprevidel, da se je njegova sestra prav za prav že odločila. Tu ni bilo več mnogo svetovati. Čeprav ga je permanška sebičnost precej bolela, ker sestra ne bo dobila boljšega moža, ji je na tihem vendar moral dati prav. Zato ji ni takoj odgovoril, ampak le neodločeno vzdihnil. Neža pa se je zbala, da pripravlja brat kake tehtnejše pomisleke, zato je hitro nadaljevala: »In navsezadnje, Ahac, me kmečke hčere si tudi nimamo kaj prida obetati. Pomisli le na to, koliko gruntov je v Jamnici in koliko je pri nas na kmetih deklet. Če prištejemo h' gruntom še bajte, kjer se lahko vsaj dve kravi redita, nas je vsaj trikrat preveč za pristave, ki so potrebne gospodinj. Kam bomo pa druge šle ...? Služit kot dekle na kmete ali v mesto, ali pa nastregat za kakim fužinarjem. Posebno me, ki smo sfretane, nimamo kaj pričakovati. Gradiška, Tumpejeva, Kozjekova in druge so že odšle v mesto, Skitekova se odpravlja, Ardevova bo menda vzela nekega fužinarja. Ta pesem nima konca... Vsi, kar nas zemlja rodi, na njej pač ne najdemo kruha ...« Ves zavzet je Ahac poslušal sestro. Kako pametne so bile njene besede! Še nikdar je ni slišal tako govoriti kakor danes in takih misli bi ji poprej nikdar ne bil prisodil. Vse, kar je rekla, je gola resnica. Vsi, ki se rodimo na kmetih, tam ne moremo ostati, ker je premalo zemlje ali pa je prerevna. S fanti je prav tako kakor z dekleti; ko odrasteš, ti je svet odprt in moraš — rad ali nerad — stran, ako hočeš živeti... Tako se je zamislil, da je skoraj pozabil, po kaj je Neža prav za prav prišla k njemu. Čeprav je slutil, da je njegov svet že odveč, je zaradi lepšega vendarle dejal: »Sfretane so nezakonske matere.« »Napravi, kakor hočeš, saj si dovolj pametna. Toda če je tako, kakor si mi zdaj govorila, potem kar prav storiš, ako ga vzameš ...« Neža, ki mu je medtem odvila zavoj s kruhom, slanino in sadjem, katerega je prinesla s seboj, ga je hvaležno pogledala, potem pa rekla: »Kaj pa z bratom? Ali se bosta še dolgo tako gledala? Veš, kako jaz o tem mislim? Da teh stvari med žlahto ni treba prehudo jemati! Kakršen je on, so vsi kmetje v Jamnici in drugod in tudi ti bi ne bil drugačen, ako bi ostal doma. Tudi jaz bi bila taka, če bi imela kaj govoriti. Kar prav bi storil, če bi spet prišel k hiši. Mater to zelo boli, brat te pa nima nič rajši, kakor te je imel, preden sta se sporekla, in tudi bolj tuj mu zdaj nisi, kakor si mu bil popred. Kaj si hočemo, potava je postava... Bolje, da si z njim dober, ker ti bo vedno rad kaj pomagal, posebno, dokler še ni oženjen in so še mati.« Toda Neži se kljub zgovornosti ni posrečilo, da bi Ahaca zapletla v razgovor o tem; brat je bil še vedno užaljen in jezen na Permana. Namesto odgovora se je naglo opravil in sestro pospremil iz trga proti Drajni. Neko posebno, še neobčuteno nagnjenje do nje ga je delalo mehkega in čustvenega. Tudi ona odhaja iz družinskega kroga in odslej ne bo več Permanova, ampak nekoga drugega. Tako se vse podira. ‘V tej osamljenosti mu je bila zdaj sestra najbližja. Rad bi ji bil razodel nekaj, kar ga je še vedno vznemirjalo, toda kadar koli je mislil začeti, se mu je v grlu znova zataknilo. Tako sta prišla daleč ven na polje, od koder se je videlo po vsej raztegnjeni Drajni, ki se je parila v soncu, da je bila vsa siva. Tam za tretjo rebrijo se je nad strmimi njivami svetlikal Permanov dom. Še nekaj hipov sta molče stala drug poleg drugega in tedaj je Ahac hitro spregovoril: »Neža, tiste stvari z ono babo na lepo nedeljo mi ne smeš zameriti. Človek včasih ni pri pravi pameti...« Na obrazu se mu je poznalo, koliko truda in samopremagovanja so ga veljale te besede. Namesto da bi gledal v sestrine oči, od koder je pričakoval odpuščanja, je v zadregi strmel mimo njih tja nekam v motno obzorje. Bil je kakor otrok. »Oh, ti Ahac ti,« se je Neža skoraj razposajeno, a dobrodušno zasmejala, »o takih rečeh ni vredno govoriti. To pride in mine, kakor sanje. Kdo na svetu pa že ni napravil kake neumnosti? ...« Potem ga je naglo prijela za roko, mu jo stisnila in se napotila proti domu. Ko je napravila že nekaj korakov, se je še enkrat obrnila proti bratu, ki je še vedno nemo strmel za njo, in mu veselo zaklicala: »Torej mi boš za camarja, Ahac...?« »Bom, sestra...!« je kakor v sanjah odgovoril Ahac. == PETO POGLAVJE == Sredi Hoj, kakor se imenuje vsa podgorska stran jamniške soseske, ležita druga nad drugo dve veliki jami, v vsaki pa stoji po en star kmečki dom. V spodnji, nekoliko močadni jami z obširnimi njivami in travniki, je Munkova kmetija, v zgornji, ki se začenja takoj za vegasto gubo, na katero pritiska v vznožju orjaška gora v ozadju, pa se razprostira Bunkova kmetija, ki je še za spoznanje večja in rodovitnejša od Munkove. Guba nad Munkovo in pobočje nad Bunkovo hišo sta bili pokriti z že davno doraslim črnim lesom; stoletne smreke, borovci in macesni so stali tu kakor veličastna, temnozelena straža obeh domov pred viharji, ki si pod gorovjem utirajo svojo lomastečo pot iz ene dežele v drugo. Čeprav je bila več kot polovica Hoj pokritih z lesovi, so bili Munkovi in Bunkovi poleg grofovih daleč naokrog bahatejši. Strašni so bili, kadar so se borili viharji, ki so se tuleč zaganjali vanje, da je hrumelo po vsej Jamnici, veličastni so bili, kadar s svojim sencami tiho in nepremično stražili domačiji pod seboj. Prebivalci, ki so v njihovih sencah živeli, so jim prisluškovali od rojstva do smrti in zdelo se jim je, da slišijo v stokih in lomih, v šepetu in molku, ki so prihajali iz njih, pripovedovati goro o svojih tisočletnih skrivnostih ... V teh jamah so že stoletja domovali Munki in Bunki. Mogoče se v njihovih žilah ni več pretakala kri nekdanjih njihovih prednikov, ki so te jame in te gube začeli krčiti s kopači, z motikami in plugi, mogoče so se ti rodovi že večkrat premešali z drugimi, toda njihova prvotna bit je ostajala skozi stoletja, kajti tiste, ki so na novo prihajali rit na ta prostor, so gube in jame in sence kmalu pregnetle, da so postali taki, kakršni so bili njihovi predniki. Čisto tak je bil tudi sedanji Munk. Bunkovo kmetijo je v svoji mladosti dobil od svojega očeta, Munkovino pa je potem priženil. Že blizu štirideset let sta z ženo gospodarila na tem prostoru. In gospodarila sta tako, da sta ohranila vse bogastvo, kar sta ga prevzela, predvsem pa sta ohranila gozdove nedotaknjene, čeprav se je zaradi njihove starosti tu in tam pričela delati že škoda. Sam Munk je trdil, da je bilo medtem pri hiši vsega in marsikaj, toda ne glede na vse to je imel Munk pred očmi le koristi obeh svojih gruntov; kar se je postavilo po robu, se je moralo brez usmiljenja ukloniti in ogniti. Stari Munk je izročil svoje posestvo Munkinji, ki mu ni bila niti krop niti voda, a je moral na stara leta od hiše, ker je za gospodarstvo tako bolje kazalo. Hlapci, ki so ob novem letu hodili k Munku v službo, so na vprašanja, kam gredo, mogočno in bahato odgovarjali: »Na Munkovo ...!« Ko so prihodnje leto isti hlapci zapuščali to službo, so na vprašanja radovednežev, od kod prihajajo, odgovarjali s cmeravimi, izčrpanimi glasovi: »Od Munka ...!« Kruh je bil včasih tak pri hiši, da je voda tekla iz njega, dasiravno je vsa Jamnica vedela, da so Munkove kašče še polne starega žita, ali pa se je kadil kakor pleve. Neki hlapec je nekoč vprašal gospodarja pri malici: »Oče, ali ste zlagalno lojtro imeli za putljo ...?« V kruhu je namreč našel toliko osja in drugega drovja, da se mu je v ustih skoraj napravil podlep. »S kom pa ...?« je skoraj zakričal, čeprav je to že slutil, ker se je spomnil srečanja s Permanovim Ahacom. »Z Ardevovim Tonačem ...« je pojasnila mati. »S tistim zvonarjem, s tistim prisiljencem ...!« je z nepopisno zaničljivim glasom dejal Ladej, zraven pa izbruhnil v prav tako zaničljiv smeh. V resnici bi ne mogel reči nič slabega o Tonaču, ki je bil pošten kmečki sin, le da je bil otrok velike družine in da pri Ardevu bogatija ni bila taka kakor pri Munku. Bil je pač tak kakor večina jamniških fantov. Toda Ladeju je bilo zdaj na tem, da bi zasramoval, da bi domače kar najbolj ranil in jih tako nemara le še odtrgal od sklepa. Mojcka se je spustila v jok, debele solze so ji tekle iz oči in močile mizo. Drugi so srdito molčali. »Mojcka pa takega, Munkova hči pa takega ...« je gnal Ladej strupeno dalje. Tedaj je vzkriknila Mojcka: »Meni je vseeno, komu daste grunt. Jaz se ne tepem zanjo, hočem imeti le Tonača. Tudi brez Munkovega grunta bova živela ...« Ladeja pa njene solze niso prav nič ganile, čeprav je bil malo prej še poln nežnosti do svoje sestre, temveč je izzival dalje: »V tuje roke hočete torej spraviti grunt, v tuje roke.« »V kake tuje roke,« se je tedaj zadrl Munk in skočil pokonci. »Ali je Mojcka tuj človek ...?« »Ako na primer Mojcka umrje,« se je Ladej brezobzirno in kruto branil dalje. »To se lahko zgodi, ker je slabotna in bolehna. Potem bo grunt ostal temu pritepencu ...« »Saj sem rekla, dajte grunt komur hočete!« je Mojcka kričala solznih oči. Ladej je gorel od zmagoslavja. »Poglejte, Mojcka ima več pameti kakor vidva!« Podoba je bila, ko da jih je že ugnal, in sovraštvo do Mojcke, ki ga je še malo prej popolnoma obvladalo, je začelo plahneti. Spet se mu je zbudilo čustvo usmiljenja do nje. Tedaj pa sta oče in mati oba hkrati zarezala vanj: »Kaj pa Mojcka, ali jo naj kar tako pustimo ...? Kaj bodo pa ljudje rekli ...?« S tem sta vrgla na mizo vprašanje, pred katerim je tudi Ladej obsedel brez takojšnjega odgovora. Kaj početi z Mojcko in njenim otrokom, s pankrtom pri hiši? »Stvar ni tako preprosta,« je začel Munk s pomirjevalnim, a obenem prepričevalnim glasom. »Kar je, je, in mi je ne moremo spremeniti, četudi bi se na glavo postavljali. Od naju z materjo je Mojcka že dobila plačilo, ne boj se, Ladej. Nekaj dni ni mogla sedeti na stolu ... Potem sva z materjo razmišljala, kako naj bi se to najbolje napravilo. Ali naj pustimo, da rodi pankrta v naši hiši? Ali naj jo pustimo, da gre iz hiše in se poroči z onim na palec. Doma grunta in dediščine tako dolgo ne bo dobil, dokler bo stari Ardev živ, in to bo še dolgo, poznam ga. S čim naj jo Tonač potem preživlja? Ali naj gre za tesača, ali naj gre na fužine ...? Munkova hči pa kovačica, pomisli malo ... Z grunta ji pa tudi ne morem dati toliko, da bi si mogla kaj primernega kupiti, ako se vzameta. To boš tudi sam priznal ... Zato sva z materjo sklenila, da je najpametneje, omožiti jo, čimprej omožiti, da se še ne bo poznalo ... Anza, ti pa le glej, da se ne boš preveč napil ...!« »Saj že ni več kaj v vrču,« je pripomnil sin, ki je imel med razgovorom najugodnejše stališče, ker se niso prepirali zaradi njega. Zato je izkoriščal čas in si pridno nalival kar iz vrča. Oče pa ni namignil, naj stopi po novo pijačo, temveč se je nagnil daleč naprej po mizi in uprl oči naravnost v Ladeja. Ladej je razmišljal očetove besede. Edino, čemur je mogel takoj pritrditi, je bila očetova misel, da sestri ni mogoče izplačati tako velikega deleža, da bi si s svojim bodočim možem mogla kupiti kavo drugo, četudi manj vredno posestvo. Sicer pa je glodal dve misli, ki sta mu zdaj druga za drugo ušli iz ust: »Naj pa doma ostane. Če drugih doslej ni vrag vzel, tudi Mojcke ne bo.« Pri tem je mislil nase in na Mojcko kot hišno deklo. Take dekle so navadno najpridnejše in najzvestejše hišne pomočnice. Ker mu nihče ni odgovoril, je dodal: »Ali pa naj se poroči. Nekako bosta z onim že živela.« »Tako torej želiš svoji sestri,« je rekel tedaj Munk trdo in mrzlo, da je šlo skozi živce. »Jaz pa pravim, da ne bo niti za deklo, niti ne bo šla od hiše, ampak da bo prevzela Munkovo kmetijo in se poročila. Tako smo sklenili in tako bo ostalo ...« »Tako bo in nič drugače,« je poudarila za njim tudi mati s prav tako odločnim glasom. »Saj Ardevov Tonač ni slab človek. On bo skrbel za grunt ...« se je zdaj prvič oglasil brat Anza. Tedaj je Ladej sprevidel, da so vsi proti njemu; tudi sestrin trdovratni molk, v katerega se je zavila, si ni tolmačil drugače kakor s solidarnostjo z drugimi. Čeprav je imel vse proti sebi, se vendar ni dal ugnati. Mir, s katerim je dozdaj napadal, je medtem sicer izgubil in postajal je strasten, kakor so postajali strastni tudi njegovi nasprotniki. Imel je v rokah zadnji adut, katerega je hotel še izigrati. Obrnjen proti materi, ki je bila pravzaprav samolastnica Munkove kmetije, ji je s hropečim glasom zaklical: »Mati, ene stvari bi pri tem ne smeli pozabiti. In to je beseda, katero ste dali našemu dedeju, ko vam je izročal Munkovino. Takrat ste mu obljubili, da boste, ko dorastem, izročili grunt meni in nikomur drugemu. Ali ni bilo tako? Odkar živim, ste mi to pripovedovali in cela Jamnica ve za to. Vprašam vas, kako pa mislite na zadnjo uro dajati odgovor, ako boste svojo besedo prelomili? Mati ...!« S tako strastjo je vrgel to poslednjo karto pred mater, da je ta hip sam verjel v nauk odgovornosti na zadnjo uro pred bogom, čeprav se mu je sicer zdel smešen in namišljen. Na prvi mah se je zdelo, da je zadel v živo, kajti oba, oče in mati, sta prebledela; in mater je napad očividno presunil, ker se je stresla po vsem životu, medtem ko sta sestra in brat obsedela kakor dva kipa. Že mu je vriskalo srce, ko je skočil oče pokonci, udaril s pestjo po mizi in zavpil, da se je slišalo ven na dvorišče in dalje po polju: »Ladej, kar ti govoriš, ne drži. To so prazni marnji. Res je, da je stari oče to dejal, toda v testament tega ni dal zapisati. Grunt je materin in lahko stori z njim, kar hoče. Kaj pa, ko bi ga bila zapila ali zapravila ...? Kaj pa, ko bi ti bil pijanec, cafudrač* ...? Ali bi potem dedejeve besede tudi držale? Ne bi ...! Jaz se tu ne bojim ne boga ne hudiča. Grunt je grunt in gledati moramo, da bo obstal. Zato bova že midva z materjo odgovarjala, kaj ne, mati ...?« »Nihče drug kakor midva!« je izjavila Munkinja s takim glasom, kakršnega Ladej še ni čul iz njenih ust. V Ladeju sta zavihrala gnev in bridkost. Naenkrat je bil sredi ljudi, katerih ni več poznal, čeprav so bili to njegovi rodni starši, njegova rodna brat in sestra. Ali so to še isti ljudje, ki hodijo vsako nedeljo v cerkev, ki se redno spovedujejo, ki se ob vsaki priložnosti zatekajo k molitvi k bogu ...? Čutil je, kako se v njem vse podira, in bil je že na tem, da se onemogel zruši za mizo, ko so njegove oči zagledale na steni za očetom velik hišni patnušter z ogromnimi bobikami, s katerim so vsako soboto zvečer molili rožni venec. Ta molek, na katerem se je prežebralo že več tisoč rožnih vencev in katerega so ovijale roke že toliko Munkovih rodov, se mu je zdaj naenkrat zazdel kot rešilni angel. Planil je ponj, ga snel z zidu in ga z obema rokama držeč začel moliti proti očetu in materi ter z obupanim glasom kričati: »Poglejte, kaj držim v rokah ...! Ali ga vidite, ta patnušter, na katerega tudi vi molite? Na tega so tudi moj dedej žebrali ... Spomnite se zdaj, kaj so vam naročili, spomnite se tega ...« Dalje ni utegnil vpiti, ker je stari Munk skočil pokonci, mu z enim samim prijemom iztrgal patnušter iz rok in ga zagnal na kredenco, pri tem pa zarjul: »Kaj boš onegavil s temi štorijami ...? Ne bojim se niti boga niti hudiča in tako bo, kakor mora biti ...!« Ladej je ves osupel obstal sredi sobe, ne vedoč, kaj naj stori. Ali tedaj so že vsi planili po njem. »Kaj se boš tako usajal, Ladej, saj imaš vendar službo in ješ bel kruh!« je srdito dejal brat Anza, se dvignil izza mize in ga hotel predreti s svojimi od pijače že nekoliko okrvavljenimi očmi. »Ti si gospod, Ladej ...!« je vpil oče s sovražnim, strastnim glasom. »Kdo bo pa delal na gruntu, če bi ga ti dobil?« je vpila mati, ki se je tudi dvignila izza mize. »Na gruntu ni kar tako, na gruntu je treba delati ...« »Če si pa tak, Ladej, tedaj pa nalašč ne odneham!« se je vtaknila vmes Mojcka, ki je tudi vstala od mize. Nekaj trenutkov so si Munki stali nasproti kakor največji sovražniki, pripravljeni, da se za svoje bogastvo spopadejo, in če treba, zanj živi zgrizejo. Iz vseh oči je švigala strast lastništva in pohlepa po njem, vse drugo v njih je bilo mrtvo, pokopano, vse medsebojne krvne, čustvene in družabne vezi so bile pretrgane. Eden je napadal, kar so branili drugi štirje, in ti štirje se bodo morda že jutri, pojutrišnjem spet razdvojili na dve, tri fronte ter se med seboj grizli in napadali. In otroci, ki jih bodo morda vsi ti Munki imeli, bodo skupaj jokali v zibelkah, skupaj odraščali na tratah okoli hiš, skupaj prepevali svete in posvetne pesmi, dokler se nekoč ne bodo spopadli za premoženje, kakor so se spopadli njihovi roditelji ... Ladeju so se od vrtoglavosti majala trdna tla pod nogami. »Ti si gospod, Ladej — kdo bo pa obdeloval zemljo, Ladej ...?« mu je zvenelo po ušesih, v srcu in v krvi. To je bolelo, to je žgalo, da bi se bil najrajši zgrudil na tla. Njegova pamet ni bila tako bistra, da bi razumela, kako niso proti njemu oče, mati, brat in sestra, ampak da je to, kar govori iz njih, beseda, krik grunta, zemlje, ki se brani zajedavca, da so njihove pesti orožje zemlje, ki se brani nezaželenega tujca ... Česar Ladejeva pamet sama ni mogla razumeti, pa je slutilo njegovo izmučeno telo. Ko se je spet opotekel na klop, je skril svoje bele, onemogle roke pod mizo, kakor bi se bal, da jih bodo drugi Munki, njegovi nasprotniki, opazili ... Tedaj so se ti spogledali in, ko so ga videli pred seboj premaganega, so se tudi oni omehčali. »Ti, Mojcka, ali si pozabila, da je vrč že davno prazen?« je vzkliknil Munk z glasom, kakor da bi se bil pravkar dvignil od molitve. Mati pa je vsa prestrašena dejala: »Jej, Marinka, jaz sem pa na krape pozabila!« In mati in hči sta takoj odhiteli iz sobe. Medtem je sonce že izginilo za gorami in na Hoje se je jel ulegati mrak. Na vzhodu se je na jasnem, mrzlem nebu že pokazala žarka luč večernice in kmalu se je pričelo tako naglo nočiti, da ni bilo mogoče opaziti, kdaj so temne sence legle na jesensko pokrajino in kdaj se je vse skupaj zlilo v eno samo črno plast, ki je pokrila Hoje. Munk je vstal, prižgal luč in pozdravil po sobi: »Dober večer!« Potem je začel na glas moliti angelsko češčenje, ne brigajoč se za to, da žene in hčerke ni bilo v sobi. Oba sinova sta vstala in molila za očetom. Anza s praznim, vsakdanjim glasom, Ladej pa odsotno in mrmrajoče. Nato sta se vrnili mati in hči. Mati je prišla z velikansko skledo rumenih in lepo dišečih kmečkih, dve- in trinogatih krapov ter jih postavila na mizo. Družina se jih je takoj lotila, bila je že spet lačna, zakaj komaj končana borba jo je temeljito izmučila. Ladej se je spočetka malo obotavljajoče pripravljal k jedi, toda kmalu je tudi on začel s slastjo jesti in piti. Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev. Iz kuhinje je bilo slišati korake in glasove poselske družine, ki ni smela v sobo. Vsi so vedeli, da boja med njimi še ni konec in da se bo kmalu pričelo njegovo drugo dejanje, za katero so se zdaj naglo krepčali. In res ga je kmalu pričel Ladej sam, ko je prvi spregovoril: »Dobro torej, če ste se tako odločili! Po mojem mnenju je to krivica in odklanjam vsako odgovornost, ki bo s tem legla na Munkovo hišo. — Zdaj mi pa povejte, kaj mislite dati meni ...?« »Ti boš dobil od Mojcke petdeset tisoč kron, mladi Bunk bo meni dajal preužitek, mlada Munkinja pa ga bo dajala svoji materi ...« je odrezal Munk kratko in jasno. Spet so šle njegove oči po omizju, kakor prej, ko je napovedal, kdo bo dobil oba grunta. Spet sta Anza in Mojcka molčala, a mati je s kimanjem tiho pritrjevala izgovorjeni besedi. »Petdeset tisoč kron ...?« Ladeju se je izvil iz grla glas, ki je hkrati izražal nejevero, kletev, smeh in jok. Da bi njemu namenili tako majhno, sramotno vsoto iz večmilijonskega premoženja, se mu niti sanjati ni moglo. Zato se je z ogorčenim glasom skoraj zakrohotal: »Petdeset tisoč kron ... Ali ste znoreli ...?« »Petdeset tisoč kron po enoletnem, brezobrestnem čakanju ... To menda ni predolgo ...?« je ponovil in popravil oče s svojim suhim glasom. »Ne, nikdar in nikoli!« je zavpil sin in skočil pokonci. Ladeja je popadla naravnost sveta jeza, ker doma tako teptajo ne le njegovo dedno pravico, temveč človeško pravico sploh. To je zasmeh vsake pravice, to še navadna napitnina ni, kar mu ponujajo. Razjarjenost ga je hotela skoraj zadaviti in moral je napraviti nekaj korakov po sobi, da je spet prišel do sape. Nihče ga pri tem ni opazoval, šele ko se je postavil pred mizo, je mogel ujeti nekaj pogledov. Bil je trdno odločen, da se zdaj ne bo vdal. In začel je kričati: »Petdeset tisoč kron pri dveh posestvih, pri takem bogastvu ...! Samo pri Munku so gozdovi vredni milijon. Danes, pri današnji ceni, jutri bodo lahko vredni dva-, trikrat toliko in še več. Kaj pa mislite, ali mislite vse enemu vtakniti? Vse tistemu pritepencu. Rajši nič nočem, ako mi več ne daste. Zapomnite si to ...!« Njegova razjarjenost pa je izzvala razjarjenost drugih. Tudi oče se je dvignil in začel vpiti: »Ti misliš, da je tako, pa ni tako! Res je, da je pri Munku danes največja vrednost v lesu. Toda o milijonih nikar ne govori! Danes je les nekaj vreden, jutri je lahko še več ali pa manj. Cena lesu lahko pade, da morda ne bo vreden niti tistih petdeset tisoč kron. Tega nihče ne ve, niti ti, niti mi kmetje ... In kaj bo potem? Grunt mora biti trden, ako hoče živeti. Pri njem je potreben zdrav stržen, da lahko prenaša nesreče, bolezni, vojne in vse, kar lahko pride nad kmeta. To je naša politika in druge za kmeta ni. Kar hočeš ti, je boljševizem. Vse razdeliti ... In kaj naj počne potem lastnik? — Meni les ni nikdar hasnil. Ali nisva z materjo leto in dan vstajala ob treh, štirih ... Tisti, ki pride za menoj, in vseeno je, kdo pride, mora imeti stržen, mora imeti rezervo. Pri nas ne bomo delali, kakor delajo drugod, kakor so napravili pri Pavšetu, pri Mvačniku in pri drugih, kjer so dajali take dediščine, da je lastnik moral že prihodnji dan z grunta. Ta, ki ostane pri hiši, mora imeti največ ... Anza, jaz sem ti že prej rekel, da se ne smeš kar naprej zalivati ...« Malo je manjkalo, da ni Munk sinu Anzanu, ki je spet izkoriščal svojo brezposelnost pri mizi, iztrgal vrč iz rok in ga postavil na drugi konec mize. »Petdeset tisoč kron — nikdar, nikdar ...!« je trobil Ladej gluho dalje. »Tudi če bi mi ponudili dve sto tisoč, ne bi hotel privoliti.« Razjarjeni sin je zgrabil za vrč in pozabil, da se to zanj ne spodobi, si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo. Oče pa je dalje branil grunt: »Ne pozabi, sin, da si dediščino pravzaprav že prejel. Ali je tvoje šolanje bilo zastonj? Stalo je nekaj tisoč kron, ne sedanjih, temveč zlatih.« To je bilo znamenje za splošen napad na trdovratnega dediča, ki se ni dal kar tako spraviti od hiše, kajti to, kar so mu ponujali, je bilo res smešno malo. »Ti, Tadej, imaš tako in tako najlepšo dediščino,« je povzela mati stroga. »Ti boš hodil okrog z belimi rokami in jedel bel kruh, Munki in Bunki ga pa ne bodo ...« Tudi brat Anza se je tedaj vmešal: »Zakaj toliko sitnariš? Ali hočeš nama z Mojcko vse požreti? Ali nimaš službe? Poslušaj vendar očeta in mater, kaj ti pravita ...?« Sestra Mojcka pa je namrgodila obraz in se vsadila vanj s strupenim glasom: »Če bo preveč dolga, nočem prevzeti hiše.« Spopad za denar se je spet razvnel. Vsota, za katero se je bil boj, je bila za Munkovo premoženje tako malenkostna, da bi za to ne bilo treba izgubiti niti ene odvečne besede. Toda ljudem, ki so branili grunt, tu ni šlo za vsoto, ampak za načelo. Branili bi bili tudi desetkrat manjšo krivičnejšo vsoto, kakor je bila ta. Tadeja so spet lastni ljudje odrivali kakor nadležnega trota in celo Mojcka s svojim deviškim obrazom se je začela usajati. Kdo bi si bil mislil? In brat, ta Anza, kako je nastopal? Vedno sta skupaj kovala načrte, kako bosta gospodarila kot soseda, zdaj mu pa niti poštene dote ne privošči. Ladeju je od same ogorčenosti začela kri siliti v glavo. Da bi ne vzkipel, je spet zgrabil za vrč in začel hlastno črepati pijačo. Ko se je oddahnil, je skoraj s prosečim obrazom zastrmel v Anzana, češ spomni se vendar name, na svojega brata ... Toda pri bratu je to izzvalo ravno nasprotna čustva. »Kaj se boš delal poštenega, Ladej!« ga je iznenada nahrulil brat. »Koliko bi pa ti dal Mojcki? Še nedavno si mi dopovedoval, da bo imela dovolj deset tisoč kron. Ali ni res ...?« Anza je brata res kruto in neusmiljeno izdal in ga s tem skoraj razorožil vseh pravnih in moralnih sredstev. Ošinil ga je s pogledom, polnim neodpustljivega sovraštva, a vdati se tudi zdaj ni hotel, čeprav se je domačim že zdelo, da ga imajo pod klopjo. »Take beraške dote ne vzamem, ker me je sram, ako vas ni. Rajši grem prazen od hiše, zapomnite si ...!« je zatrjeval sin in postajal vedno srditejši. Ker tudi oče in mati nista hotela odnehati, je drugi del borbe za premoženje ostal brez pravega konca, čeprav je bilo iz vsega že tudi Ladeju jasno, da bo najbrž tudi sedaj podlegel. Kakor da bi sprevideli nesmiselnost nadaljnjega boja, so drug za drugim utihali in kmalu tudi drug za drugim zapuščali prizorišče. Prvi se je odstranil oče ter odropotal iz sobe, za njim je odšla mati, takoj za njo pa še Mojcka. Brata tudi nista dolgo sama strpela v hiši, in kakor da bi mlajši Anza imel nemirnejšo vest, se je prvi skušal izmuzniti se na prosto. V veži pa ga je dohitel Ladej, stopil tesno k njemu in ga vprašal: »Zakaj si pa nocoj tako proti meni ...?« Za trenutek sta si stala rodna brata iz oči v oči. Toda čeprav so bile obojne široko razprte, so bile vendar še premajhne, da bi mogla skoznje vsa jeza in vse sovraštvo, ki se je v zadnjih urah nakopičilo v njunih srcih in možganih. Zato si je sovraštvo iskalo še drugega izhoda. Od težke pijače motni možgani so otopeli. V svitu luči, ki je skozi špranjo padala iz sobe v vežo, sta se videla dva onemela obraza. Bratu Ladeju se je zdelo, da se Anzanov obraz zasmehljivo reži. »Zakaj se mi režiš ...?« je zapihal vroče vanj. Toda odgovora ni bilo več; brata sta se spoprijela in se koj nato zavalila po tleh. Tam sta se začela daviti, delovati s pestmi, z zobmi in nohti. Iz njunih možgan je izginila zadnja trohica človeške zavesti in razsodnosti; ko bi v tem hipu eden izmed njiju dosegel nož ali orožje, bi ga bil slepo in z naslado zasadil v bratovo telo. Tla so odmevala od butanja kosti in lobanj, usta pa so hropela od plamena živalskega sovraštva, ki je gorelo iz votlin. Ti glasovi so bili nazadnje tudi edina priča, da je gruda človeškega mesa pred vežnim pragom še živa ... Ropot v veži je vznemiril najprej Mojcko, ki je prihitela pogledat, a se je takoj umaknila, zbežala pred kuhinjska vrata in pričela kričati: »Oče, pojte pomagat, brata se bosta pobila ...!« Na pragu se je zdaj pokazala tudi Munkinja in s povešenimi rokami in sklonjeno glavo nemo gledala prizor v poltemi, vendar se njena usta niso odprla, le ustnice so se ji tresle, kakor da bi strmela nad sicer strašnim, a neogibnim dejanjem življenja. Medtem so se zunaj na stopnicah začule očetove težke cokle in takoj nato je Munk kakor ris planil v vežo. Najprej je odprl vežna vrata, potem pa sta se mu roki sklonili v živo gmoto na tleh, zgrabili, kar sta dosegli, ter vrgli vsaksebi s tako silo, da se je gmota takoj razdelila na dvoje; en del je zletel po veži tja za zid, druga polovica pa je zletela daleč ven pred hišni prag. Tako se je zgodilo, da je sin Anza zletel v vežo, sin Ladej pa iz hiše na prosto ... Ko je spet hotel zaloputniti vežna vrata, se je med podboji prikazal bledi, dostojanstveni obraz berača Moškopleta, ki je pozdravil: »Dober večer, oče, kaj pa počnete ...?« == ŠESTO POGLAVJE == V prvih povojnih letih se je kakor povsod moralno življenje tudi v Jamnici zelo poslabšalo. Človeška spola sta skoraj podivjala in pričela živeti v nebrzdani pohujšljivosti. Pankrti so se pojavljali kakor gobe po dežju, zreli dedci in poštene žene so skakali čez plotove, kakor še nikoli tega, toda na koruzi je živelo že nesramno veliko družin... Hčerke poštenih kmečkih hiš so druga za drugo postajale široke, dekle so rodile kar mimogrede, a ko je bilo treba napovedati očete, jih skoraj polovica ni mogla z besedo na dan. Ljudje so se muzali in šepetali o levih bratih in sestrah pri Ložekarju, pri Lumpeju, pri Mvačniku... Krona vsega tega pa je bila zanositev Cernjakove sirote, napol mutaste gospodarjeve sestre, ki je imela kot pri hiši. Govorilo se je o treh, štirih različnih očetih... Vendar te stvari še niso bile poslednje zlo — prvič se je v Jamnici pojavila tudi spolna bolezen. Najhuje je v tem pogledu seveda bilo z bajtami. Ker je bilo v Drajni največ bajt, je bil z njo tudi največji križ. Ker je Drajna mejila na Dobrije, je bila že zaradi tega privlačno bivališče za fužinarske delavce in podobne odvečne ljudi. Vse bajte so bile polne in parilo se je vse križem. Tudi v Hojevi globači, v kateri je imel svojo bajto Bajnant, ni bilo veliko bolje; prvič je v tej globači stanoval Dovganoč, kar je že tako dovolj pomenilo, razen tega pa je bilo še veliko drugih bajt, koder se je natlačilo polno podobnih ljudi, ki jim je ljubezen bila poglavitno opravilo... Stari ljudje so se posmehovali in si prikimavali: »Da, da, ljubezen je res siromakov beli kruh! Zdaj vidimo, da je to res...« Župnik Virej pa teh stvari ni jemal tako preprosto. S strahom je ugotavljal, da bo pri letošnji novoletni bilanci število nezakonskih otrok prekosilo število zakonskih, čeprav bodo zadnjim pomagale še navidezne zakonske postelje. Nedeljo za nedeljo je rohnel s prižnice nad farani in jih rotil k poboljšanju. Pri tem se je spozabil celo tako daleč, da je na vsem lepem začel udrihati po vojni, tem zlu, ki je pri ljudstvu razrušilo vso moralo in izpodkopalo temelje staremu redu, pozabivši pri tem na to, da je še pred nedavnim on sam in toliko njegovih tovarišev rotil isto ljudstvo, da naj vendar potrpežljivo prenaša vojno, ki ni nič drugega kakor očitna šiba božja, in da naj trdno stoji za vojskovodji, dokler ne bodo zmagali... Jamničani, ki so pridno zahajali v cerkev, so ga zvesto poslušali, mu celo pritrjevali ali se mu pa smejali, toda spreobrnil se ni nihče. Vojna s svojimi posledicami je res razjedla stare nazore in spremenila ljudsko miselnost ne le v političnem, temveč tudi v drugih pogledih. Vse je še vrelo in ljudje niso zaupali trenutnemu stanju, pričakujoč še nadaljnjih preobratov. Gospodarske razmere so bile še tako negotove, da so si upali ustanavljati nova ognjišča le gospodarsko najbolj zavarovani ljudje, večina se pa ni ženila in si je rajši pomagala, kakor je čula in vedela. Zato je bilo iznenadenje tem večje, ko se je jeseni istega leta zvedelo po Jamnici, da se bodo kar naenkrat poročili štirje pari. Pri Munku se bosta poročila sin in hči, prvi s Pernjakovo Lono, hči pa z Ardevovim Tonačem. Dalje se bosta poročila kmet Zabev in Permanova Neža, kot četrta v vrsti pa se bosta naposled vendarle vzela Cernjakov bajtar iz Drajne in njegova koruznica Lena. Za Jamnico je bil to kar lep začetek in župnik Virej je postal zadovoljnešji. Predvsem pa je bil zadovoljen z Munkovino. Ženitev mladega Bunka je imela svojo vrednost v tem, da bo Munkov Anza s tem enkrat za vselej trdno privezan na zakonski stan in ne bo več nevarnosti za kake druge sitnosti. Veliko večje vrednosti pa je bila možitev Mojcke z Ardevovim Tonačem. Že prej je župnik Virej večkrat namigoval Munkoma, da bi nemara bilo le bolje, ako bi drugi grunt dobila Mojcka, ne pa Ladej, ki je tako že preskrbljen, vendar se ju ta stvar nikoli ni prav prijela. Bal se je, da bi na Munkovo ne prišel za gospodarja kak nov politični zgagar, pri čemer se je župnik seveda grdo motil, kajti Ladej v temeljnih nazorih obstoječega družbenega reda, v socialnih ozirih ni bil nič manj konservativen kakor njegov oče Munk, čeprav se je prišteval k naprednjakom. Tudi z ženinom Munkove Mojcke, z Ardevovim Tonačem, je bil župnik zadovoljen. Bil je eden tistih redkih fantov, ki jih tudi vojna ni vrgla iz starega koloseka. Samo povod tako nagle in odločilne spremembe v korist Mojcke seveda ni bil prehvalevreden. Župnik ga je zvedel iz ust same Munkinje. Vendar se tudi Virej ni mogel ubraniti vtisa, da je pravilo, kako cilj posvečuje sredstvo, vendarle zlata vredno. Toda župnik Virej je bil postavljen še pred novo skušnjavo, preden so se vse stvari spravile v red. Nekega dne je Mojcka čisto nenadoma prišla v farovž. »Kaj bi pa rada, nevesta?« jo je vprašal župnik, ves zaskrbljen nad sencami, ki so pokrivale njen beli obraz. Namesto odgovora si je Mojcka z robcem zakrila lice in vzdihnila. Trajalo je precej časa, preden se je toliko umirila, da je mogla z besedo na dan: »Gospod župnik, ali smem na poročni dan imeti venec na glavi...?« Vprašanje, ki ga je pravkar slišal, je bilo za župnika kočljiva stvar; čeprav je v svojem življenju reševal mnogo zamotanejše stvari, zdaj ni mogel takoj najti odgovora. Mojcka, ki si je medtem že opomogla, je nadaljevala: »Nekateri trdijo, da ga lahko imam, drugi pa, da ne, ker sem ga že zapravila... Take, kakršna sem jaz, smejo baje nositi le polovico venca. To je pa rep... Mene pa je sram nositi rep. Tudi Tonač mi ne pusti. Kaj naj storim, gospod župnik? Saj se mi še nič ne vidi, kajne?« In Mojcka je pred starim župnikom vzravnala svojo drobno vitko postavo, ko da bi ne bila sedemnajstletno kmečko dekle, ampak kaka barska plesalka. Res bi ji še nihče ne mogel očitati, da je noseča. Medtem ko je bila še malo prej vsa ponižna, je je bila zdaj sama ženska nečimrnost. Župnik Virej se je naglo odločil: »Mojcka, kar venec si daj na glavo. Cerkev ti to dovoljuje; ker si dosihmal bila pridno dekle in ker sem prepričan, da boš odsihmal pridna, vzorna gospodinja, kakršna je bila tvoja mati. Kaj ti mar, če se bo kdo spotikal...« Mojcka je pomirjena zapustila župnišče. Zadnji ponedeljek je bila spet vsa Jamnica pokonci. Dan je bil meglen, a suh; kazalo je, da utegne kmalu začeti nasipati prvi sneg. Že pred dobrim tednom je pričelo zmrzovati in zemlja je bobnela pod koraki. Obetala se je lepa, suha zima z dobrim sanincem, kar je bilo za Jamnico velike važnosti; gozdovi okrog nje so bili polni za vožnjo pripravljenega lesa. Vsa druga dela so bila že opravljena in srežasta pokrajina je čakala le še na belo snežno odejo. Že zgodaj zjutraj so začeli pokati možnarji in oznanjati Jamnici, Hojam, Drajni, Sončnemu kraju in daljni okolici, da vstajajo ženini, neveste, camarji in družice. Najprej je začelo pokati pri Munkovih, a skoraj obenem pri Permanu, takoj nato pa pri Zabevu, pri Ardevu, pri Pernjaku, kjer so vstajali ženini in neveste; potem je pokalo pri Kupljenu, kjer je vstajala družica Permanove Neže, domača hči Roza, nato pri Mudafu, kjer je vstajal camar Munkovega Anzana, sin Jakej. Pri Munku, pri Ardevu, pri Pernjaku, pri Permanu in pri Zabevu so se kmalu nato oglasili tudi godci. Vsa Jamnica je prisluhnila odmevom možnarjev in glasovom godbe, ki so oznanjali, da se bodo po dolgem času slavile kar tri poroke po starih šegah. In čeprav Jamničani, vsaj kar se zunanjosti tiče, niso več živeli po starih šegah in niso nosili več narodnih noš, ampak so se oblačili po modi, so bili v takih rečeh za stare šege vendar navdušeni. To je namreč pomenilo, da bo kdaj spet vsega v izobilju. — Le pri Černjakovi bajti se niso oglasili ne možnarji, ne godba, tam sta svatovala dva reveža, ki sta bila skupnega življenja že vajena, in njuna zunanja združitev ni mogla nikogar zanimati. V Jamnici je bilo le malo hiš, kjer ne bi bilo svatov; ako niso bili svatje pri eni poroki, so bili pri drugi ali tretji. Najhrupneje je bilo pri Munku. Že samo Munkovih svatov je bilo okrog štirideset parov. Njim so se pridružili pozneje še Pernjakovi in Ardevovi. Že navsezgodaj sta jih ženin in nevesta sprejemala pred hišo. Stvar ni šla od rok s tisto brzino, kakor so si želeli Munki. Ura odhoda v cerkev se je vedno bolj približevala, toda manjkala je še polovica svatov. Ženin Anza, sedaj že mladi Bunk, je ves nestrpen stopical pred hišo in strmel proti gozdu pod njivami, od koder se je vila cesta iz soseske. Naposled je izgubil potrpežljivost in je glasno dejal: »Kadar se bom še enkrat ženil, bom napovedal prihod svatov namesto ob osmih ob štirih zjutraj. Takrat bo menda zadostovalo...« Svatje, ki so že bili pri hiši, so ženina, ki je že pred prvo poroko govoril o možnosti druge, debelo gledali in se na tihem muzali. Do zadnjega trenutka so pri Munku čakali na sina Ladeja, toda nazadnje so morali oditi brez njega. Najstarejši sin je s svojo odsotnostjo hotel pokazati vsej Jamnici, da je z domačo hišo pretrgal vse vezi in da so mu tisti, ki se ženijo in možijo, tujci. Poročna maša, ki so jo plačali Munki, je bila napovedana ob desetih, toda minila je že enajsta ura, a vseh svatov še vedno ni bilo. Župnik Virej je že nestrpno čakal nanje. Černjakov par je sicer pravočasno prispel, toda z drugimi radovedneži vred sta morala tudi ta dva čakati na glavne svate, ki jih še dolgo ni bilo v vas; še vedno je bilo od Permana in od Pernjaka slišati treskanje godb, ki sta zbirali zakasnele svate. Naposled so salve možnarjev vendar sporočile v vas, da so svatovski sprevodi zapustili obe hiši in da se bližajo vasi. Župnik Virej je moral zelo hiteti, da je stisnil mašo še pred dvanajsto uro, poročati pa je moral že popoldne. Najprej so prišli na vrsto Munki, za njimi Zabev in Permanova Neža, a najzadnja sta bila Cernjakova bajtarja. Sejmišče pred cerkvijo je bilo podobno kaki boljši nedelji, ko so jeli svatje zapuščati cerkev. Najprej so prišli Munki. Na čelu njihovih svatov, ki jih je bilo skoraj sto parov, kajti zbrani so bili žlahta in sosedje štirih gruntov, sta stopala oba ženina s svojima nevestama, mladi Bunk z ženo in mlada Munkinja z možem. Takoj za njima sta stopala oba para starešin, in sicer veleposestnik Dvornik z ženo in župan Stražnik z ženo. Nato sta šla oba camarja z družicama, Mudafov Jakej z Ardevovo Metko in Pernjakov Tevžuh s Skitekovo Lizo. Nato so šli v vrsti stara Munka, stara Pernjaka in stara Ardeva, za njimi pa podpeška godba in drugi svatje. Koj za njimi so prišli svatje Zabevove poroke z Zabevom in njegovo mlado ženo Permanovo Nežo na čelu, s starešinama, s camarjem Permanovim Ahacom in družico Kupljenovo Rozo, nato pa drugi povabljenci, ki jih je bilo tudi okrog trideset parov. Tudi ti svatje so imeli svojo godba, ki so jo dobili iz soseske. Kot zadnji so prišli iz cerkve Cernjakovi svatje s pričami in nekaj parov povabljencev. Brez kakih rediteljev in kakor bi se pokorili starim izročilom, so se Munkovi svatje postavili na desno, uglednejšo stran sejmišča, Zabevovi in Permanovi svatje so ostali na njegovem levem kraju, Cernjaki pa so se stiskali pri vhodu na pokopališče. Ljudje so si nazdravljali, se šalili, klicali drug drugemu, nekateri svatje so že vriskali, da se je razlegalo po vasi, vse pa so preglasili dvojni godci, ki so ves čas neutrudno godli in podžigali svatovsko razpoloženje. Medtem se je tudi dan začel popravljati; sivo nebo se je dvignilo tako visoko, da je odkrilo celo goro v ozadju in vsa pokrajina je postala svetlejša in prijaznejša, čeprav sonca ni bilo na spregled. Rahel, a oster veter, ki je bril od zahoda, je ljudem bistril obraze, da so bili še vedrejši, kakor jih je že barvalo svatovsko razpoloženje. Naslonjena na svojega moža in obdana s svati se je mlada Zabevka vesela smejala svetu. Nič je ni motilo, da je dobila starega moža, ki bi ji bil lahko oče, njen obraz je bil miren in njene oči zadovoljne. Tudi Zabev je bil videti srečen, ker je dobil mlado in lepo ženo in njegov obraz je bil poln drobnih, rahlih potez. Permanova Neža je bila v svoji sivi obleki res lepa in stasita nevesta; posebno kadar je odprla usta in pokazala svoje snežnobele in močne zobe, je od nje ženska moč kar bliskala. Vsi, ki so ju zdaj opazovali, so si na tihem priznali, da je ta zveza sklenjena po pameti. Naenkrat pa se je jela gruča, ki je obdajala Zabeva in Nežo, razdvajati in pred novoporočencema se je pojavila Brezniška Male, ki je Zabevu ves čas njegovega vdovstva kot dekla gospodinjila in je to službo šele pred kratkim zapustila. Male je bila nekoliko mlajša od Zabeva in je bila na glasu, da je še počasnejša od njega, čeprav je nikdo ni prišteval med slaboumnice. Lepa sicer ni bila, a tudi grda ne; a ne za eno ne za drugo stvar se kmetje niso zanimali, kadar so govorili o njej, temveč so vsi bili istega mnenja, da je Male ena najbolj pridnih in zvestih dekel v Jamnici. Pri Zabevu je z enim samim zaslužkom garala za dve dekli. Soseska je kmalu začela šepetati, da hodi Zabev k njej skrivaj spat. Nekateri so iz tega že prerokovali Zabevovo ženitev, čeprav niso radi verjeli, drugi pa tako daleč niti mislili niso, temveč so si mislili: »Kaj si hoče, priložnost je priložnost in človek navsezadnje le ni iz lesa...« Dober mesec pred ženitvijo jo je Zabev jel zanemarjati, vendar ji službe ni odpovedal. Zato pa je Male nekega dne, ko je zvedela, da se njen gospodar ženi pri Permanu, sama povezala culo in zapustila hišo, ne da bi mu pri tem rekla žal besedo, le njene dobre in vdane oči so bile nekoliko vlažne. Zabev si je oddahnil, ker tako lahke rešitve iz te zagate res ni pričakoval. Ljudje, ki so takrat še nekaj klepetali, pa so brž pozabili na to zgodbo in kmalu se nihče ni več spomnil razočarane sirote, ki je odšla služit nekam v sosednjo občino. Zato je bila množica tembolj prepadena, ko je na vsem lepem zagledala Malo pred seboj. Svatje niso niti utegnili pomisliti na to, da bi bila njih dolžnost zapreti Mali pot do novoporočencev. Preden so se prav zavedeli, je Male že stala vsa široka in raztlačena pred ženinom in nevesto in zaklicala z očitajočim, a umerjenim glasom: »Zabev, ti si lažnivec, velik lažnivec! Samo zato, da si se smel tevhati v moji postelji, si mi obljubljal, da me boš napravil za Zabevko. Ti lažnivec ti...« Pri zadnjih besedah je Male dvignila veliko, okorno pest in jo zavihtela proti prepadenemu ženinu, kakor da bi ga hotela udariti v lice. Toda to je bila le grožnja prevarane dekle. Šele po dolgem tuhtanju se je odpravila k obračunu v Jamnico, toda tukaj sredi množice ji je roka še pred udarcem omahnila. Njeno izdano, dobro srce je mahoma napolnil bridek gnev in odsev srčnega gorja se ji je razlil tudi po licu. Komaj je še nadaljevala: »Zabev, ti si lažnivec, goljuf!« Ženinu Zabevu se je prvi hip od presenečenja zavrtelo v glavi. Ne le da kaj takega ni pričakoval od Male, katero je tudi sam imel za žensko nekoliko kratke pameti. Hujša je seveda bila še sramota, ki mu jo je ta terba* s tem napravila. In ravno njega je moralo to zadeti? Saj vendar ni napravil kdo ve kaj. Kdo pa bi tega na njegovem mestu ne bil storil? Saj vendar ni nobenih posledic... za drugo se pa na tem svetu tako nihče ne meni. Sramota ga je tako stisnila, da prvi hip ni vedel, kje stoji. Tudi nevesta Neža prvi hip ni bila malo presenečena. Zavedala se je sramote prav tako kakor njen mož in vedela, da so take reči za sosesko prava dušna paša in da se bodo lastni svatje nad tem zabavali. To je žalilo njen ponos. Tudi ona je bila čula za Zabevovo skrivno razmerje z deklo, vendar se za te govorice pri odločitvi, ali naj ga vzame za moža, ni zmenila. Razmerje z manjvredno žensko je ni motilo in kakor toliko drugih, je tudi ona nad vsem tem skomizgnila z rameni. Kaj bo tako zijalo, taka pošast... Ženin in nevesta sta s svati vred nekaj časa molče strmela v Brezniško Malo. Po sejmišču je zavladala mučna tišina. Potem pa je nekdo skoviknil s škodoželjnim smehom. Tedaj je Neža stisnila moža za komolec in mu z močnim glasom rekla: »Pusti jo, gremo...« »Da, gremo, gremo,« so zaklicali še nekateri drugi svatje in se pričeli razmikati. Ko pa sta se novoporočenca hotela prestopiti, sta zadela ob Malo, ki jima je znova zastavila pot. Pravzaprav jo je obroč gledalcev, ki jo je obdajal od zadaj, pritiskal pred ženina in nevesto. Čeprav so nekateri svatje pozivali k odhodu, je bila gruča okrog Zabeva in obeh žena vedno večja. Prevarana Male je tedaj izvlekla iz svojega nedrja, katerega so njeni raskavi prsti hitro razpeli, svileno haderco* rumenkaste barve ter jo v hipu zagnala ženinu v glavo, zraven pa zatulila, da je njen glas odmeval po vsem sejmišču: »Tu imaš svojo cunjo, ki si mi jo prinesel s sejma. Naj ti zgori na tvoji črni duši...! Da bi nikdar ne imel sreče na tem svetu! Da bi se ti ta krivi zakon pokazil! To ti želim, ti črni zlodej ti...!« Zadnje besede so siroti od same togote šle skoraj na jok. Njene besede in še bolj njen bolestni, preklinjajoči glas je za hip zmedel še tiste, ki poprej niso izgubili prisotnosti duha. Toda le za hip, kajti tedaj se je začul glas neveste Neže, ki se je spet prva znašla. Mogoče bi do tega ne bilo prišlo, ako bi nevesta tedaj, ko je prevarana dekla odpirala nedrje in potegnila izza jopice od Zabeva podarjeno haderco, ne bila zapazila del golih Malinih prsi. Tega pogleda njena ženska bit ni mogla prenesti, čeprav so bile prsi manjvredne ženske. Medtem ko je bila prej mirna ter je na vse, kar se je okrog nje dogajalo, gledala nekako zviška, jo je zdaj popadla togota. Postavila se je tik pred Malo ter jo z desnico sunila v prsi, da je sirota omahnila proti gledalcem za njenim hrbtom: »Teslo, kaj hodiš sem. Kar si dobila, si dobila, zdaj pa nimaš več kaj iskati tukaj...« Pri tem Neža ni mislila na podarjeno haderco, ampak na druge stvari... Osupli obraz Brezniške Male se je nakremžil na jok. Toda ravno zaradi tega se je množica obrnila proti njej. Medtem ko so se poprej nekateri nad prizorom zabavali in je velik del te zabave šel tudi na račun ženina in neveste ter se je temu in onemu uboga reva na tihem celo smilila, se je zdaj javno mnenje obrnilo proti njej. »Korito, po kaj si pa prišlo? Izgubi se...!« se je zadrl nad Malo starešina in jo porinil od sebe. Njegovemu nastopu je takoj sledil sovražen hrup. »Domov se poberi, če imaš kam iti...!« »S kom si pa še ležala, avša...?« Med splošnim hrupom glasov, klicev, žvižgov in smeha so Malo porivali iz tesnobe. Preden je prišla iz gneče, je dobila marsikak krepak sunek s pestmi in komolci in le malo je manjkalo, da je niso pobili na tla in pohodili. Naposled je le pretrgala obroč in jo urno pobrala nekam po vasi. Vse to se je zgodilo v silni naglici. Nekdo je tedaj glasno zavpil: »Godci, kaj pa delate? Zagodite vendar kaj...« Kakor da bi se prebudili iz spanja, so zaigrali godci Zabevovih svatov hrupno in veselo koračnico. Nekdo v ozadju množice je začel vriskati in svatovsko razpoloženje je začelo takoj urno rasti; ljudje so mučni dogodek z Malo naglo pozabljali in kmalu se je po sejmišču razlegal prešeren smeh. Nikogar več ni bilo, ki bi sočustvoval s pravkar pregnano Malo. Kljub temu pa svatje pred cerkvijo niso imeli več pravega obstanka in naglo so se množili glasovi: »Gremo, gremo...« Najbolj se je seveda mudilo Zabevovim svatom, ki so jo takoj začeli zavijati proti Lukačevi gostilni, kjer jih je čakala pojedina. Tudi posamezni Munkovi svatje so se jeli obračati na cesto proti Hojam, kjer je pri Munku bila pripravljena svatba. Le obe godbi sta še neutrudljivo igrali pred cerkvijo, kakor da bi se kosali med seboj. Toda komaj se je sejmišče pričelo izpraznjevati, se je zgodilo še nekaj. Medtem ko so malo prej imeli senzacijo Zabevovi svatje, so jo kmalu nato imeli tudi Munkovi, čeprav ta ni bila tako neprijetna kakor prva. Med radovedneži je bil tudi Riharjev Miha. Naenkrat ga je sredi sejmišča popadla božjast in ga s tako silo vrgla ob tla skoraj pred noge obeh ženinov in nevest, da je pod njim zabobnela zmrzla zemlja in so blizu stoječi ljudje mislili, da mu je razbilo glavo. Nevesti sta od strahu onemeli in Munkova Mojcka je grozotno vzkriknila. Ako bi je njen mož Tonač ne bil zgrabil okrog pasu, bi se bila gotovo zrušila poleg božjastnika na tla. Ženina sta svoji nevesti takoj odvlekla stran, okoli Mihe pa se je zbrala velika gruča veselih in vinjenih svatov vseh štirih porok. Miha je imel danes posebno hud napad, ki se je ponavljal le vsakega pol leta enkrat; krči so ga davili z nečloveško silo in mu lomili roke in noge, da so se krivile, kakor bi bile iz testa, pri tem pa mu je hotelo oči poriniti iz očesnih jamic. Iz spačenih, pošastnih ust, kjer so nečloveško škripali zobje, so božjastniku prihajale belkaste, ostudne pene in se mu lepile po kocinasti, že več mesecev stari bradi. Iz vzbočenih prsi se mu je izvijal hropeči, živalskemu rjovenju podoben stok. Bila je podoba, da bo nesrečnika zadavilo. Prvi trenutek je okrog božjastnika zavladala grobna tišina, iz katere je bilo slišati le lomljenje njegovih sklepov, škrlinkanje njegovih močnih zob in hropenje glasov: »Ko — o — vah... ko — o — vah... o — ah...« Gledalcev, ki so se kopičili drug čez drugega, se je polaščal strah, obenem pa čudna, surova radovednost. Redki so bili tisti, ki so že bili priča Mihovim božjastnim napadom, toda vsi so vedeli, da napad kljub groznim mukam za božjastnika ni smrtonosen in da se bo končal, kakor so se končali že dotedanji: najprej bo božjastnika zdelalo do nezavesti, mu vrglo vse ude iz sklepov, nakar bo hropenje prenehalo in bo Miha obležal kakor mrtev na tleh. Potem bo ležal nezavesten dan ali dva, kakor ga bo pač zdelalo, nato bo začel strmeti okrog sebe in se ničesar ne bo spominjal. Z vrnjeno zavestjo se mu bo začel oglašati vprav zverinski glad, ki si ga bo najprej tešil s kako juho, s krompirjevko ali s prežganko, kar mu bodo pač dali ljudje, pri katerih bo obležal. Ko si bo spet opomogel, bo vstal in se molče odpravil od hiše do hiše, da se bo najedel kruha. Vse te misli so navdajale gledalce ob pogledu na kup zvijajočega se mesa in kosti na zmrzli zemlji. Stali so kakor pred strašnim pojavom narave, pred katerim ima človek zvezane roke. Tisti, ki so stali predaleč stran, so hoteli vedeti, kako je z božjastnikom. »Lomi ga...« so jim odgovarjali oni iz prvih vrst in skomizgovali z rameni. »Kaj naj to pomeni...?« je dejal nekdo. Mnogo oči se je zagonetno spogledalo. »In ravno pred nevesto ga je vrglo... Ne bo sreče.« Radovednežem je po živcih mrzlo zagomazelo. Podpeška godba, ki je hotela Munkove svate spraviti na noge in od tod, je hrupno igrala ne daleč stran, vendar brez pravega uspeha; le nekaj svatov je šlo za novoporočencema in za starešinstvom, večina pa se je še vedno motovilila na sejmišču. Edini uspeh godbe je bil ta, da je zadušila božjastnikovo hropenje in stokanje. H gruči, ki je obdajala Miho, je pristopila mežnarica Treza in dejala z očitajočim glasom: »Norci, kaj pa zijate vanj! Stran ga odnesite...« Trezi je besno škrlinkanje božjastnikovih zob in njegovo hropenje šlo skozi mozeg. Njenega nasveta pa ni bilo mogoče koj izvršiti, kajti Mihi je še lomilo kosti in če bi ga hoteli obvladati, bi se moralo nanj vreči pol ducata močnih mož. Iz skušnje pa je bilo znano, da bi to bolnika še huje zdelalo, zato so rajši čakali, da se napad sam poleže. To pa je trajalo še precej časa. Medtem so se radovedneži že vsega naveličali in sejmišče se je pričelo naglo prazniti. Zadnji Zabevovi svatje so se izgubili proti Lukaču, tudi Munkovi so v dolgem sprevodu odkorakali po polju proti Hojam. Daši sta obe godbi igrali poskočnice in so se slišali tudi vriski, so bili obojni svatje precej poparjeni. Ako so se najprej Munkovi svatje režali Zabevovim, so se zdaj Zabevovi posmehovali Munkovim, kajti vsem se je zdelo, da dogodek z Riharjem Mihanom nekaj pomeni... Zadnji so zapustili sejmišče Cernjakovi ljudje, ki so odšli k Apatu na liter vina in ki so še najbolje odrezali. Naposled je božjastnika toliko zdelalo, da je kakor mrtev obležal na tleh, ponehalo je tudi hropenje, le zelenkaste pene so mu še silile iz ust. Dovganoč je od nekod prinesel konjsko plahto, kamor so ga položili, potem pa so ga Dovganoč, Coflov Peter, Tehant in Prežvek odnesli v Mudafov hlev, kjer so ga položili na kup slame v kotu. Ko so odnašali Mihana s prizorišča, se je na sejmišču prikazala suha postava beračice Ajte. Nihče ni vedel, od kod se je vzela; zapazili so jo šele, ko je vsa mirna in lesena korakala po vasi. Sredi sejmišča pa je Ajta nenadoma obstala, pobrcala po tleh s svojo palico, ter se nato počasi sklonila in pobrala s tal pohojeno rumenkasto stvar. Ajta ni našla ničesar drugega kakor ono svileno haderco, katero je malo prej Brezniška Male vrgla Zabevu v lice in jo je potem množica pohodila in pozabila. Beračica je zadovoljnega lica ugotovila, da je ruta sicer povaljana in umazana, da pa ni raztrgana. Takoj je snela svoj žametni klobuček in si najdeno ruto navezala še vrh one rute, katero je že imela na glavi. Pri tem opravku se je njen rumeni obraz pokril z zagonetnim, samozadovoljnim nasmehom... Od Lukača je takrat zadonela godba k prvemu plesu, iz daljave pa ji je vriskajoče odgovarjala godba Munkovih svatov. Glasovi obeh godb so se dvigali nad vas, nad polja, nad gozdove proti pustemu nebu in vabili vsakdanjo Jamnico in njene vasi k veselju, k uživanju. == SEDMO POGLAVJE == Jamnica je bila za razne lesne črve, za domače in tuje lesne trgovce že odtihmal pravi raj, pa tudi prava skušnjava, odkar je les začel imeti ceno. Čeprav je to trajalo že nekaj desetletij, je vsa trgovska dobičkarska strast in vsi slabi časi niso mogli oropati njenega zaklada — prekrasnih smrekovih, hojevih in macesnovih gozdov. Res je, da so sčasoma nekateri kmetje propadli in da so njihove kmetije pobrali lesni barantači. Marsikatero jamniško rebro je kazalo svetu svojo goloto in marsikaka jama se je spremenila v puščavo. Vendar je bilo v Jamnici še dovolj lepega lesa tudi po svetovni vojni. Nekaj let imperialističnega klanja je jamniškim gozdovom zaradi zastoja lesne trgovine kar dobro storilo; bolj, kakor so se med vojno zredčile vrste jamniških mož in fantov, so se zgostili jamniški gozdovi. Prva povojna leta lesna kupčija ni šla prav posebno v klasje; kmetje so imeli dovolj denarja, razen tega pa je šepal izvoz. Toda za sedmimi suhimi leti, ki so jih lesni trgovci morali prebiti, je prišlo sedem debelih, mastnih let. Največ je k temu pripomogel račun, ki ga je ljudstvo plačalo za osvoboditev slovenskega naroda s tem, da je moralo iz svoje mošnje oddati tri četrtine gotovine. Posledice te poravnave seveda niso mogle izostati — vse se je podražilo. Tudi cene lesu so se začele hitro dvigati. In tedaj so se v bližnji in daljni jamniški soseski dvignili razni nosovi in se začeli obračati proti vasi pod goro, kjer so ovohali bogat plen. Duh jamniških lesov tudi domačima trgovcema, krčmarjema Apatu in Lukaču, ni dal mirno spati. Vsa ta žlot že bogatih ali bogatije željnih nastrigovalcev je imela natančno preračunjeno, koliko znaša jamniško lesno bogastvo in koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Niti kmetje sami niso tako dobro vedeli, koliko imajo, kakor pa lesni trgovci. Munkovi gozdovi so lesne črve seveda že desetletja jezili, ker se tja noter nikakor ni bilo mogoče zariti. Kdaj pa kdaj se je res dobilo kaj malega, kar pa je bilo treba drago plačati. A še teh redkih izjem so bili deležni le bogati veletrgovci iz okolice, medtem ko šušmarji in začetniki pri Munku niso nič opravili. Zdaj pa je vendarle prišel čas, ko bo tudi v teh gozdovih zapela sekira, kajti pri Munku in pri Bunku so gospodarili mladi ljudje, ki sicer niso bili zadolženi, a so nekaj gotovine v prvih časih vendar potrebovali. Podobno je bilo tudi pri nekaterih drugih posestnikih, ki so zadnje čase prevzeli kmetije in so morali izplačevati dote. Tako je bilo pri Ložekarju, pri Tumpeju, na Gradiši in drugod. Povsod so se obetali zaslužki. Med oboževalce lesnih trgovcev je spadal tudi mladi Perman iz Drajne, ki se s svojim bogastvom sicer ni mogel meriti z Munki, ali je za razmere v Drajni, kjer je bil svet suh in borov, imel vendar lepe dorasle gozdove. Godni gozdovi pa tu še niso zadostovali, kajti Permana niso tiščali k poseki dolgovi. Najprej je prodal del svojega gozda mladi Bunk. Tudi njega ni gnal kak dolg, ali potreboval je nekaj gotovine za začetek, za modernizacijo in izboljšanje svojega gospodarstva. Takoj za njim je prodal mladi Munk najstarejši del starodavne temnozelene straže nad domom. Tudi Munk ni potreboval vsega denarja, ki mu ga je les vrgel, zakaj vsota, ki jo je dolgoval sinu Ladeju, je bila v primeri z izkupičkom malenkostna. Tako Munka kakor Bunka pa so zapeljale visoke cene, ki so jima bile ponujane, obenem pa strah, da bi lesne cene kmalu ne padle, kakor so to prepričevalno prerokovali vsi lesni trgovci. Celo stari Munk, ki je pri obeh kupčijah odločilno posredoval, se je misli na prodajo lesa vdal le iz strahu pred skorajšnjim padcem cen. Oba gozdova je kupil star hišni prijatelj, lesni trgovec Obertavc iz Dobrij, a ne v svojem imenu, kakor je delal dosihmal, ampak za lesno družbo »Podjuna«, ki je bila pravkar ustanovljena in katere soustanovitelj je bil. Ta stvar je posebno smrdela staremu Munku, vendar se je dal potolažiti, ko je zvedel, da so poleg samega Obertavca člani družbe še nekateri drugi lesni magnati iz doline, o katerih je vedel, da so denarni. Kaj več mu o delniških družbah prijatelj Obertavc seveda ni nič povedal. Nekega dne pa se je zvedelo, da je tudi Perman prodal svoj gozd in to krčmarju Lukaču iz Jamnice. Zaradi tega je nastalo precej razburjenja in ljudje niso mogli zdobriti, zakaj je Perman prodal kar dve tretjini svojega gozda, ko vendar ne potrebuje denarja, drugič pa, zakaj ga ni prodal kakemu težjemu kupcu, ampak Lukaču, ki je bil prav za prav šele začetnik in o katerem se je vedelo, da nima kapitala. Pred kratkim se je priženil k Lukačevi krčmi in je poleg nje imel še majhno trgovino z mešanim blagom. Kaj drugega pri hiši ni bilo. To so bile največje poseke, ki so jih tisto leto prodali v Jamnici in kakršnih že dolgo ni bilo. Drugi kmetje so prodajali manjše dele, da je bilo denarja za sproti. Največ tega je pokupil Apat. Komaj je preteklo dobrih štirinajst dni, odkar so bile te kupčije sklenjene, ko so po Jamnici že pričeli šušljati, da so kmetje prodali les mnogo prepoceni, ker se cene zdaj še nagleje dvigajo, kakor pa so se prej. Lesni trgovci ponujajo že tretjino več. Zraven pa so se širile novice, da les nikakor še ni dosegel najvišje cene, ker so se medtem odprli stari trgi za dragoceni koroški les na Ogrskem in na Laškem. Potemtakem so si Munk, Bunk in Perman zavrgli sto tisoče. Posebno Perman je bil s tem hudo prizadet, ker je prodal največji del, medtem ko sta Munk in Bunk imela še bogate zaloge lesa. Kmalu je vsa Jamnica govorila, da si je Perman, ki je prodal les za okroglo dve sto tisoč kron, zavrgel kar celo tretjino. Ni preteklo štirinajst dni, ko so že govorili, da si je zavrgel kar polovico, in kmalu so ljudje na ves glas trdili, da si ni zavrgel samo polovice, ampak da je prodal les enkrat, dvakrat prepoceni... Pri tem so se nekateri hitro spomnili tudi Permanovega Ahaca in mlade Zabevke, katerima brat ni hotel ničesar pridodati k starim, razvrednotenim dotam, ter govorili: »Bratu in sestri ni hotel nič dati, namesto njima pa je dal doto Lukaču...« Prodajalce je seveda hudo grizlo, posebno še, ker so bili vsi znani kot posebno zgubeči ljudje. Vendar sta Munk in Bunk ponosno molčala in se tolažila s tem, da sta prodala le majhne dele svojih gozdov. Drugače pa je bilo s Permanom, ki je izgubil skoraj polovico premoženja. Lukač je brž po sklenjeni pogodbi poslal delavce v gozd in so začeli takoj podirati, tesači pa so sproti hiteli z obtesavanjem stavbenega lesa. Skraja je Lukač pri svojih obiskih v gozdu hodil vedno tudi k Permanu, toda soseska je šepetala o zavrženih Permanovih stotisočakih. Ker so Permanu zaradi nesrečne prodaje kmalu začeli vstajati lasje na glavi, je nekaj dni zaman oprezoval, da bi Lukača zalotil v gozdu in se z njim pametno pogovoril. Ko ni mogel strpeti, se je nekega večera napotil k njemu v gostilno. Ko je vstopil, je našel v sobi le župnika Vireja in veleposestnika Ložekarja, ki sta se že popoldne pričela kosati, kateri bo izpraznil več steklenic piva, in sta imela konec mize že precej zastavljen s praznimi posodami. Perman ni prisedel k njima, ampak si je izbral mesto pri mizi za vrati. Družba, ki jo je našel, mu ni bila preveč pogodu. »Perman, kaj boš pa pil?« ga je pozdravil Lukač z vsakdanjim glasom, ker ga Permanov nenadni prihod ni popolnoma nič presenetil in je bil že na vse pripravljen. Perman je naročil pol litra mošta. »Kaj, mošt boš pil?« se je začudil krčmar. »Vino pij zdaj, ko si les tako dobro prodal.« Po Permanovem licu je švignil bridek nasmeh, toda ostal je pri že naročeni pijači. Sam zase je kmet žulil pijačo in molče kadil cigareto za cigareto; čakal je, da bo Lukač prisedel k njegovi mizi, kakor je to delal dosihmal. Toda krčmar je odhajal iz sobe in se spet vračal, časa zanj pa ni našel. Perman je naročil še eno mero, še vedno upajoč, da bo pričakal zaželeni pomenek. Bil je tako poln lastnih misli, da ga pogovor med župnikom in Ložekarjem, ki sta se po stari navadi prepirala zaradi politike in je župnik hvalil Jugoslavijo, Ložekar pa sosednjo Avstrijo, ni prav nič zanimal. Ker je čas tekel, je Perman poklical krčmarja in mu poltiho rekel: »Ti, jaz bi se pa s teboj rad nekaj pomenil.« »Kaj pa?« se je Lukač delal neumnega. »No, saj sam dobro veš! Zaradi lesa...« »Zaradi lesa...! Dobro, pa pojdi z menoj.« Lukač še ni imel svoje pisarne, kakor jo imajo večji lesni trgovci, zato je Permana odpeljal v trgovino, kjer sta bila sama. Ne da bi sedel na ponujani stol, mu je Perman takoj dejal: »Čuj, Lukač, zaradi lesa sem prišel. Sam veš, da sem ti ga dal mnogo prepoceni; nekaj mi moraš še dodati, pa bova lepo bot...« Kmetov glas je bil sicer nekoliko zadržan, a še vedno zaupljiv kakor njegov obraz, ki je bil ves uprt v trgovca pred seboj. Lukač in Perman sta bila enakih let in sta skupaj hodila v šolo in skupaj odraščala. Nikdar ni bilo med njima kakega nesporazuma in veljala sta kot prijatelja. Tej njuni medsebojni naklonjenosti se je Lukač imel tudi zahvaliti, da mu je Perman prodal tako množino lesa v času, ko Lukač kot lesni trgovec med kmeti še ni imel pravega zaupanja in potrebnega kredita. Tudi Lukačev obraz je bil domač, brez vsake napetosti, ko mu je mirno odgovoril: »Perman, jaz res ne vem, kaj naj bi še besedovala, ko sva vendar že podpisala pogodbo. Vem, kaj trobijo ljudje o cenah, a ne verjemi vsega, kar trdijo nepoučeni ljudje. Stvari niso take, dragi moj...« Permanu je ušel kratek nasmeh. »Beži, beži, saj se mi krave smejejo, tako poceni sem prodal...« Lukač mu je namesto odgovora natočil frakelj žganja in mu ga ponudil. Kmet je pokusil in nadaljeval: »Takrat, ko sva delala pogodbo, je bil čevelj lesa po osem, a zdaj ga plačujejo že po petnajst, a ne takega, kakršen je moj. In cene še rastejo. Sprevidi sam in pridaj mi nekaj! Saj niti ne zahtevam vsega tvojega profita, ker vem, da mora trgovec tudi živeti in da ne dela za božji glas.« »Res je, Perman, kar praviš, da se je cena medtem nekoliko dvignila. Toda jaz lesa še nimam obdelanega in tudi ne prodanega; do takrat, ko bo vse pripravljeno, cene spet že lahko padejo. Saj veš, kakšni časi so dandanes. Nadalje ne smeš pozabiti, da se dvigajo tudi stroški, delavski zaslužki, davki in vse, kar hočeš. Ni vse zlato, kar se sveti...« Lukač je hotel biti prepričevalen, zato je govoril počasi in s poudarki. Vendar se njegove besede Permana niso prijele. »To je vse res, kar praviš, toda razlika v ceni je prevelika. Nekaj mi moraš pridati. Koliko boš dal iz svoje lastne volje?« »Nič...!« je vrgel trgovec vanj kratko in odločno. »Ne uganjaj neumnosti, Lukač. Saj vendar sprevidiš, da ti lesa ne morem tako rekoč podariti...« Permanov glas je postal vroč, njegove oči so se zapičile v trgovčevo postavo. Toda Lukač mu je zopet odbil s prejšnjim mirom: »Perman, ne bova spreminjala pogodbe! Cene so se res dvignile in morda se bodo še. Vse to je resnica. Toda vprašam te, Perman, kaj bi pa bilo, ako bi cene po sklenitvi najine pogodbe padle? Ali bi se to ne moglo zgoditi, ali se ni že lani, predlanskim? Kaj bi bilo potem...?« Na tak odgovor kmet ni bil pripravljen, zato je za trenutek obmolknil in iskal drugega izhoda. Toda Lukač je hotel izkoristiti Permanovo zadrego in je neusmiljeno tiral dalje: »Ako bi se to zgodilo, ali bi mi potem popustil pri ceni? Čisto po pravici, po tvoji pošteni vesti mi odgovori, Perman: Ali bi mi popustil pri ceni, ako bi se ne dvignila, ampak bi padla...?« Vsa Permanova zunanjost, njegova postava, oči, stisnjene ustnice, vse je kazalo, da bi v tem primeru tudi on ostal trd, neizprosen. Njegova kmečka lokavost pa tega ni mogla priznati, zato se je pričel izvijati: »To bi šele videli. Mogoče bi pa...« »Ne govoriči, Perman!« je vzkliknil Lukač zmagoslavno. »En host bi mi ti popustil! Ne ti in ne kdo drug. Sam bi moral trpeti škodo, kakor bi vedel in znal. Tako je na tem svetu. Če ne boš ti mene, bom pa jaz tebe. To je trgovina, Perman...« Mladi trgovec seveda ni hotel povedati kmetu še ene povsem verjetne možnosti: ako bi si bil kupil les predrago, bi ga kmetu preprosto ne plačal po dogovorjeni ceni, ker bi mu namreč kmet ne imel kaj vzeti in bi se moral zadovoljiti s tem, kar bi od njega dobil. In kakor je Ahac pred nekaj meseci sedel pred bratom Permanom, ko mu je ta hladno zabrusil v obraz: »En host boš dobil!« tako je sedaj Perman sedel pred Lukačem ves strt in razorožen. Toda tudi zdaj se Perman ni spomnil upravičene zahteve svojega brata in svoje sestre po zvišanju dote, ampak je mislil le na svojo nesrečo. Smilil se je sam sebi, ko je sprevidel, kako ga hoče ta njegov mladostni prijatelj hladnokrvno ociganiti morda za nekaj sto tisoč in s tem tako rekoč na cesti pobrati trud nekaj permanških rodov. On bi danes ne sedel tukaj pred trgovcem, ako bi njegovi predniki živeli, kakor se ljudem spodobi, ako bi si privoščili, ne pa stradali in bodili na pol goli naokrog. Ves ta les, za katerega se zdaj prepirata, bi bili lahko sproti pojedli. Nastal je kratek, a mučen molk, med katerim je Lukač gledal proti vratom, Perman pa je strmel v tla. Iz gostilniške sobe se je slišalo rogoviljenje pijanega Ložekarja, ki je spet vpil: »Tri dni pa oleja ni...!« Kmet je naporno razmišljal o tem, ali naj Lukaču takoj vrže v obraz poslednjo grožnjo ali ne. Bil je namreč pretrdoglav, da bi se bil že vdal v usodo. Imel je na razpolago še eno sredstvo, o katerem je zadnje čase veliko razmišljal, in to je bila sodnija. Vendar kot kmet ni imel dovoljnega zaupanja niti v postave niti v tiste, ki postave merijo. Po kratkem preudarjanju pa je vendar bruhnilo iz njega: »Dobro! Če nočeš zlepa, boš moral zgrda. Sam dobro veš za postavo, da kupčije, sklenjene za polovico prepoceni, niso veljavne. Kakor hočeš.« Lukač se je nasmehnil: »Stori, kakor se ti zdi, toda rečem ti, da ne boš nič opravil. Les ni grunt...« »Dobro, ako je to tvoja zadnja beseda, se bova pa drugod pogovorila.« Permanca je kuhal srd, zato je vstal in zapustil hišo, ne da bi poravnal popito pijačo. Odstranil se je predvsem zato, ker se je bal, da bi nesramnega kupca ne udaril in si s tem nakopal še kakih nepotrebnih sitnosti na glavo. Tudi lepa pomladna noč, ki je bila razgrnjena čez tiho pokrajino, ga s svojim svežim, toplotnim zrakom, s svojimi brezštevilnimi lučkami na jasnem nebu ni mogla razvedriti. Gredoč je preklinjal vse trgovce tega sveta in delal načrte, kako bi se izkopal iz mreže, kamor se je zamotal. Ves moker od razburjenja je prišel domov. Doma pa je storil to, kar še nikoli ni naredil: preden se je ulegel spat, je odšel v klet in se hlastno napil mošta, hoteč si pogasiti žejo, ki ga je neznansko mučila. Prihodnje jutro pa ni storil tega, kar je bil sinoči zagrozil Lukaču. Namesto na sodnijo je odšel v gozd. Čeprav je bilo še zelo zgodaj, je vendar našel tam že Lukačeve delavce, ki so podirali in tesali. Tehant in Prežvek sta z nekaterimi drugimi delavci lupila, a Dovganoč, Coflov Peter in drugi so tesarili. Dasiravno so delavci bili šele dober teden v gozdu, je vendar nastalo že pravo razdejanje, ki ga je Perman šele zdaj z bolestjo občutil. Skrčenega srca je strmel po belem, lepem lesu, ki je na debelo pokrival tla. Zaradi doraslega gozda je s podiranjem nastajala prava golota in Perman se je zavedal, da tukaj on ne bo nikdar več sekal lesa, morda tudi njegovi otroci še ne. Ob pogledu na to ga je navdala še večja odločnost in že od daleč je začel vpiti nad delavci: »Nehajte podirati, takoj odnehajte in se mi izgubite iz gozda!« Delavci so ga debelo gledali, vendar so se kmalu prepričali, da se Perman ne šali. Razumeli so ga tem laže, ker so sami najbolj poznali lesno kupčijo med Permanom in Lukačem ter vedeli, koliko si je kmet pri tem zavrgel. Vendar kar tako dela niso hoteli zapustiti. »Kdo nam bo pa šilite plačal?« je izpraševal Dovganoč. »Kdor hoče, zaradi mene sam zlodej!« je vpil Perman dalje in razgrajal, ko da bi bili tesači tisti, ki so ga oskubli. Videč, da delavci res prenehavajo z delom, se je umiril in postal prijaznejši. »Sami boste sprevidi, da moram tako ravnati. Ali so Permani mar zato garali, da bo zdaj nekdo tretji obogatel? Tu sem jaz gospodar in nihče drug...« Trenutno ni bilo za delavce drugega izhoda, kakor da so oprtali orodje in zapustili gozd, čeprav se jim je zadeva zdela zelo neverjetna. Vesel, da je s tako lahkoto uspel, jih je Perman gredoč povabil na grčo mošta, česar se delavci seveda niso branili, čeprav je bilo še zelo zgodaj in so bili še vsi tešč. Zaradi tega so ga kmalu čutili in, ko so odhajali proti dolini, so poskušali vriskati. Sredi poti pa jih je srečal Lukač. Ko je zvedel, za kaj gre, je delavce oblastno zavrnil: »Takoj nazaj, v lesu imam jaz besedo...« Delavci so se z Lukačem na čelu vrnili v gozd in nadaljevali z delom. Odmevi sekir so kmalu privabili Permana nazaj; med prodajalcem in kupcem se je razvnel srdit prepir. Perman je postal kar divji in si ni dal nič dopovedati. Naposled se je zagnal v stole, na katerih je tesal Dovganoč, in jih prevrnil z lesom vred. Delavci so bili med dvema ognjema; Lukač jih je silil k delu, kmet jim je branil delati. Ker se je bilo treba ozirati na oba, so delavci prenehali delati in čakali, kaj bo. Naposled so z Lukačem vred zapustili Permanov gozd in odšli v Jamnico, kjer naj bi počakali na odločitev. Lukač jih ni pustil nikamor, trdeč, da se bo še tisti ali vsaj prihodnji dan odločila njegova pravica in bo Perman moral plačati delavcem zamujene šilite. Čeprav je bilo sredi tedna, so delavci ostali in začeli piti. Ker se zadeva z lesom ni odločila niti prihodnji, niti tretji, niti četrti dan, so delavci ostali pri Lukaču do nedelje in zapili vse, kar so imeli pri trgovcu prisluženega, ter se nazadnje še zadolžili. Lukač in Perman pa sta hodila na sodnijo. Lukač je imel lažje stališče kakor Perman, ker je imel podpisano pogodbo, in izid prepira je bil tako rekoč vnaprej jasen. Vendar je najeti advokat Permanu obljubljal, da bo pravdo on dobil, da jo tako rekoč mora dobiti, ker je pravica na njegovi strani. Perman je res dosegel začasno prepoved sekanja ter odstranitev že posekanega lesa iz gozda. Toda že v prvi instanci je pravdo izgubil, razen tega je bil obsojen še na plačilo škode, ki jo je trgovec Lukač zaradi zamude utrpel pri trgovini njegovega lesa, dasiravno ni imel prav za prav nobene škode, ampak je s tem pričakal še večji dobiček, ker je cena lesa še poskočila. Izgubil je pravdo tudi v drugi instanci. Perman je divjal in na potu domov razgrajal proti pravici, ki jo je sodnija odmerila, trdeč, da je postava naperjena proti kmetom, da je sploh ves svet proti njim. Spotoma je pil že v Dobrijah in proti večeru vinjen prispel k tretji jamniški gostilni pri Cernjaku, ki je stala ob občinski cesti iz Dobrij v Jamnico. Tam je našel že nekaj pivcev, ki so srebali žganje in pili mošt. Vstopivši v gostilno je Perman zavpil: »Štefan vina na mizo! Če je šlo danes pol grunta, naj gre še cel...!« Perman je iz obupanosti vso noč popival ter napajal cel trop pijancev. Kakor da bi se v njem nekaj zlomilo, se je odtihmal ves premenil, postajal delomrzen in se vedno huje vdajal pijači. Jamnica pa je skomizgala z rameni in rekla: »Perman bo pač šel...« == OSMO POGLAVJE == Po dolgem času je jamniški župan Stražnik spet sklical sejo občinskega odbora. Od zadnje seje se je nakopičilo že toliko raznega gradiva, uradnih in drugih vlog, da je niti tak človek, kakršen je bil župan Stražnik, ki je iz dna svoje duše sovražil dolgovezna posvetovanja in prerekanja, ni mogel več odlašati. Županu kakor vsemu občinskemu odboru je volivna doba sicer že davno potekla. Prav ob izbruhu svetovne vojne bi morale biti nove volitve, ki pa jih seveda ni bilo, in tako so bili občinski možje zdaj že deseto leto na krmilu, ker jih je politična oblast kot pripadnike slovenske stranke tudi po prevratu pustila pri miru ter jih ni nadlegovala s kakim gerentstvom. Med vojno je ta izjema županu Stražniku bila kar dobrodošla, ker mu zaradi tega ni bilo treba k vojakom, po vojni pa je njemu kakor mnogim drugim občinskim možem zaradi mnogih novotarij in drugih homatij stvar začela presedati in večina si je želela novih volitev, ki bi jih rešile neprijetnih občinskih opravkov. Zunaj je bil mračen jesenski dan, v občinski sobi pa je bilo prijetno in toplo, ker je v peči prasketal ogenj. Seja je bila napovedana koj po maši, vendar je učitelj Jank, ki je opravljal posle občinskega tajnika, moral dolgo čakati, preden so se občinski možje zbrali. Ker pa je bil tega že navajen, je mirno sedel pred kupom papirjev in strmel skozi okno proti sejmišču pred cerkvijo, kjer so nekateri odborniki še vedno postajali, kakor bi ne vedeli, kam naj se denejo. Čeprav je župan Stražnik pred cerkvijo izklical polno pest raznih uradnih oznanil, ki jih je prebivalstvo z nezaupanjem poslušalo, je bil vendar prvi v pisarni. Takoj za njim je prišel stari Munk, ki je bil vedno najtočnejši. »Pri vas ste pa gosposki, ker že zdaj netite peč,« je namesto pozdrava zbodel župana in tajnika. Župan Stražnik se je v zadregi obrnil k tajniku Janku, ker je bil on kriv te potrate, toda ta se še zmenil ni za Munkovo opazko in je dalje nepremično strmel skozi okno. Počasi, drug za drugim so prihajali tudi drugi odborniki, najprej Mudaf, Pernjak in Ardev, potem Dvornik, za njim Obad in Černjak. Občinska seja bi bila zdaj že sklepčna, toda po stari navadi so čakali še na druge zamudnike. Potem je pridirjal še Mudaf. Sedaj je župan že hotel pričeti s sejo, toda Mudaf ga je zaustavil, rekoč: »Počakajmo še na Kupljena. Rekel mi je, da pride.« Vsi so se spogledali, kajti odbornik Kupljen že dalje časa ni prihajal na seje, zaradi česar pa se nihče ni pritoževal, ker je bil Kupljen znan kot velik sitnež, kateremu ni bilo nikoli nič prav. Zato so znova čakali. Medtem je prišel še bajtar Kovs. Kupljena še vedno ni bilo. »Zdaj pa začnimo. Kdo bo vedno čakal na tega zamudnika?« se je pričel jeziti stari Munk, ki je nestrpljivo osal na svojem stolu. »Kam se ti tako mudi, saj si vendar že preužitkar?« ga je pičil Obad iz Sončnega kraja. Obad je bil pred desetimi leti izvoljen kot kandidat prvega razreda na nemški listi in se z Munkom, ki je vodil slovensko stranko, nikdar nista mogla. Naposled se je Kupljen vendarle prikazal in seja se je mogla pričeti. Manjkal je sicer še dvanajsti odbornik, kmet Tumpež, ki pa zadelj starosti tako ni prihajal na seje. Vseh enajst mož, ki so bili zbrani, je zadnja leta na zunaj pripadalo prav za prav eni sami politični stranki, čeprav sta bila Obad in Kovs svojčas izvoljena na nemški listi. Bajtarja Kovsa so izvolili nemškonacionalni oportunisti prvega volivnega razreda, čeprav je Kovs bil volivec tretjega razreda in socialni demokrat, to pa zato, da bi jim socialno demokratska stranka pomagala pri slovenski nacionalni večini v drugem in tretjem razredu do zmage. Vendar je ta kompromis med bogatimi in siromaki ostal brezuspešen, ker je v drugem in tretjem razredu zmagala Munkova stranka. Edini rezultat dogovora je bil, da je prišel v jamniški občinski svet tudi delavec Kovs. Da sta Obad in Kovs tudi po nastanku nove države lahko ostala v občinskem svetu, sta morala oba podpisati posebne izjave. S tem je enotnost jamniškega občinskega sveta bila na zunaj dosežena. Z deljenimi občutki so odborniki strmeli v učitelja Janka, ki je sedel pri mizi, kakor da bi ne spadal zraven. Večina ga ni marala, dasiravno ni vedela, zakaj. V njem so kmetje gledali pač pripadnika omražene oblasti, čeprav je ta oblast šele pred kratkim premenila svojo zunanjost in postala slovenska. Potem so videli v njem gospoda, ki živi od dela njihovih rok, čeprav so vsi vedeli, kako uborno prav za prav živi. Vsi so ga poznali kot čudaka, ki živi samotarsko življenje, se izogiblje gostiln, a se vendar vsake kvatre enkrat tako rekoč mimogrede napije. Vsa Jamnica je vedela, da ima nadučitelj Jank samo dvoje hlač. Pred letom dni je Jank v eni sapi pridirjal z enimi izmed obeh hlač k jamniškemu krojaču Juriju in ga zarotil, da mu jih mora do prihodnjega dne popraviti, ker jih nujno potrebuje. Krojač Jurij se jih je res takoj lotil, čeprav je bil še pijan, toda Janka ni bilo po hlače ne prihodnji dan, ne prihodnji teden, ne prihodnji mesec in vsa Jamnica je vedela, da hlače še danes visijo pri krojaču, ki jih razkazuje soseski, rekoč: »Poglej, to so Jankove hlače...!« Naposled se je seja vendarle pričela, čeprav brez pravega prehoda na dnevni red. Tajnik Jank je pričel brati razne uradne spise višje oblasti, ki jih je bilo treba vzeti na znanje, kar so navzoči odborniki molče storili. Vse te reči niso bile zvezane s kakimi izdatki. Nekaj časa je šlo vse gladko in enodušno od rok, ko pa je prišla na vrsto poprava mostu čez potok Jamnico na veliki cesti proti Dobrijam, je bilo enodušnosti na mah konec. Občina je predlagala napravo novega betonskega mostu, in sicer je župan Stražnik utemeljeval predlog z dokazovanjem, da stane občino večna poprava lesenega mostu že zadnjih deset let toliko, kolikor bi občino stal nov, betonski most, ki bi vzdržal pol stoletja, če ne še več. Občina bi s takim mostom le pridobila. Mučen molk, ki je nastal po županovih besedah, je pretrgal Kupljenov suhi glas: »Dobro, betonski most... Ali imate že pripravljen potreben denar za to...?« Po Kupljenovih besedah je nastal še mučnejši molk kakor prej po županovih. Nekateri odborniki so gledali v župana kakor v sovražnika, medtem ko so drugi topo strmeli po sobi. Župan Stražnik, ki je bil sam kmet in se je kakor njegovi tovariši bal novih izdatkov za občino, je začel z opravičevalnim glasom razlagati, da so mu napravo novega mostu nasvetovali na glavarstvu, ker je stari most na tem, da se vsak hip podre. Dostavil je še, da bi stroški za tak most ne bili tako silni, ker je vse gradivo kar na licu mesta, le cement in delo bi bilo treba plačati. Zdaj so se razvezali jeziki tudi drugim. Dvornik je bil za to, da se napravi betonski most. Z njim je prvi potegnil krčmar Černjak, ker je bil prepričan, da bi nov most tik pred njegovo gostilno ne bil napačen; Kupljen, Pernjak in Ardev so bili odločno za popravo lesenega mostu, medtem ko se Munk, Obad in Kovs še niso dokončno izjavili, za kaj so prav za prav. Tedaj se je naenkrat oglasil Kupljen: »Most naj popravijo tisti, ki ga rabijo, tisti, ki so starega razdrli. Saj smo ga šele pred nekaj leti popravili. Lesni trgovci in tisti, ki prodajajo les...« Besede skopuškega Kupljena so se takoj oprijele nekaterih odbornikov, čeprav se jim je zdelo, da mlati prazno slamo, ker je bila cesta, na kateri je bilo treba napraviti novi most, glavna občinska zveza z drugim svetom. Takoj so se jeli spogledovati in ker v občinskem svetu ni bilo nobenega lesnega trgovca, so skoraj vse oči obstale na starem Munku in ga izzivalno gledale. Iz njegovih bivših gozdov so to leto izvozili velike količine lesa. »Jaz čez ta most še nisem peljal lesa,« je godrnjal Kupljen dalje, ko je opazil učinek svojih besed. Za kratek čas je nastala zmešnjava, toda kmalu so se Munk, ki je predstavljal hočeš ali nehote lesno trgovino, dalje Dvornik, Obad in Černjak, ki so imeli vsak dan po par konj na cesti, znašli v skupnih koristih in jeli pobijati Kupljenov predlog. »Bodi vesel, Kupljen, da pride z lesno trgovino denar v občino,« je na široko razlagal Munk. »Kaj bi pa soseska počela, če bi les ne šel v denar. Berači bi bili mi kmetje in tudi delavci bi ne imeli zaslužka. Koliko ljudi živi od sečnje, od vožnje, od prodanega lesa. Tebi je lahko, Kupljen, ker nimaš nobenih izdatkov, ker imaš le enega otroka, toda poglejmo druge. Ničesar nimam proti temu, da bi tudi lesni trgovci kaj prispevali za popravo ceste. O tem se lahko posvetujemo. Toda most na naše sklepe ne bo čakal, ker je že na kupu.« Njemu je pritegnil tudi Obad in z enako vnemo zagovarjal takojšnjo popravo mostu. Obad, ki je bil v duši še vedno pristaš svoje nekdanje oportunistične stranke in za Munka nikakor ni maral, se je zdaj znašel na istem stališču kakor njegov nasprotnik. Drugi odborniki so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu. Kazalo je, da bo zakrknjeni Kupljen pogorel, toda tisti, ki so mislili, da so ga že ugnali, so se grdo motili. Znova je zazijala njegova brezzoba čeljust: »Naj pa država popravi most, ker nas je za toliko ociganila...« Vsi so vedeli, kam Kupljen meri. Pri nedavnem kolkovanju starega avstrijskega denarja je skril doma baje celih petdeset tisoč kron, ker ni hotel izgubiti treh četrtink denarja, v upanju, da bo pokrajina z Jamnico naposled le pripadla Avstriji. Ker mu je to upanje zaenkrat splavalo po vodi, je začel ponujati denar po davkarijah in pri oblasteh, kjer je namesto uspeha žel zasmeh in škodoželjno zbadanje. Nekaj časa je starec besnel in norel, nato pa se je navidezno umiril in se oklenil tajne propagande tiste stranke, ki je začela delovati za revizijo versajskega miru, ne meneč se za to, da v Avstriji, kamor je spet želel priti, denar ni izgubil le tri četrtine svoje prejšnje vrednosti, ampak je popolnoma propadel. Tudi danes je pozabil, da ga je pred leti slovenska nacionalna stranka poslala v občinski svet kot svojega vernega pristaša, in je brezobzirno izlil svoj gnev tovarišem v obraz. Čeprav v občinskem svetu ni bilo niti enega, ki bi ne bil prepričan, da stari sitnež že davno ne spada več na sedež občinskega moža, je njegov izpad takoj povzročil, da so posamezni odborniki spremenili stališča. Napad je veljal predvsem staremu Munku kot glavnemu predstavniku slovenske nacionalne misli v kraju. Njega je Kupljen v prvi vrsti krivil zaradi izgube svojega denarja. Obad je bil takoj na Kupljenovi strani, tudi Kovs, ki mu je bilo prav tako žal stare države, se je nagibal na njegovo plat, na tihem pa je bil tudi Ardev z njima. Celo župan Stražnik ni bil popolnoma zanesljiv. Stari Munk je vse to dobro vedel. Toda kot spreten politik je odbil proti njemu naperjeno ost s skoraj zmagoslavno izjavo: »Dobro, pa napravimo prošnjo na glavarstvo za podporo pri zgradbi novega mostu.« S tem so bili nasprotniki na mah poraženi in predmet, o katerem so razpravljali tako neradi, je bil spet v vsej svoji goli nujnosti pred njimi na mizi. Treba ga je bilo rešiti. Večina je slutila težko odločitev, mračni obrazi so se sklonili na prsi ter pričakovali, kdo bo rekel prvo besedo. Vendar je nenadoma prišla še ena rešitev, ki je odločitev vsaj za nekaj minut odložila. »Prekleta vojska, ki nam je vse pokvarila!« je zaklel Obad s prepričevalnim glasom. »Pred vojsko smo vedno dobivali podporo od dežele za našo cesto, zdaj pa ni niti dežele niti kaj drugega, kamor bi se lahko obrnili za pomoč. Vsega tega je kriva vojska...« »Da, vojska, vojska...« so pritegnili Ardev, Mudaf, Pernjak in drugi, vsi veseli, da se jim še ni treba odločiti za glasovanje. »Da, ta vojska je res vraga naredila,« je zamrmral tudi župan Stražnik, kakor da bi vzdihnil. Vsa družba se je spet oddaljila od predmeta in se zazibala v brezciljno razmišljanje. Nekaj časa je bilo popolnoma tiho v sobi, potem pa se je zganil stari Munk, kateremu je bilo že dovolj tega cincanja, ter dejal z izzivalnim glasom: »Vojska... Bila je seveda veliko zlo za tiste, ki so jo plačali z življenjem ali z zdravjem. Za nekatere pa ni bila tako veliko zlo... Niso redki tisti, ki so po njej obogateli. Tudi mi kmetje se nimamo pritožiti... Vojska... Poglejmo le nekoliko nazaj, kako je bilo pri nas v Jamnici pred desetimi leti. Razen nekaj izjem je bila vsa Jamnica do vratu zadolžena. Ali ni tako...? Kje bi bili danes Ložekar, Hravat, Gradišnik, Mvačnik in toliko drugih, ako bi jih vojska ne rešila dolgov? Vse bi šlo na kant. Tudi ti, Mudaf, in tudi ti, Obad, bi lahko o tem kaj povedala. Tako je bilo... Časi so bili slabi in kmet se je še komaj držal. Vse je drlo v mesto, v tovarne, kmetije pa so druga za drugo propadale in prehajale v gosposke roke. Pa danes poglejmo okoli sebe in videli bomo čisto drugačno podobo. Ali ni tako...?« Munk je bil sam sebi všeč in je z bleščečimi očmi pogledal po omizju. O takih stvareh je rad razpravljal in bil pri tem celo neprizanesljiv. Prvi je Munku pritegnil Mudaf, ki je vzdihnil: »Da, to je res... Toda čeprav je vojska trajala štiri leti, pri nas celo pet, je vendar še toliko ljudi preveč na svetu...« Tudi Mudaf je bil eden izmed tistih, ki je bil celo vojno doma za pečjo, kjer je naglo bogatel. Toda večina ni bila zadovoljna z Munkom, govoril ji je preodkrito. Tako kmet ne more in ne sme nikdar govoriti. Zato ga je Černjak ošinil z neprijaznim pogledom in pikro dejal: »Ti Munk lahko tako govoriš, ker si že pri polni skledi, mi, ki še fretamo, ne vemo, kaj nas še vse čaka. Kdo ve, kako bo spet v desetih letih...?« Nato so govorili o vojni in njenih posledicah na dolgo in široko, dokler jih ni zmotil glas nadučitelja Janka: »Možje, kaj bomo pa z mostom napravili...?« Res, nobeni marnji niso pomagali, zaradi mostu se je bilo treba le odločiti. Spet so gledali drug drugega in čakali, kdo bo prvi spregovoril odločilno besedo. Bil je Pernjak, ki je dejal: »Pa ga popravimo še enkrat iz lesa, betonskega pa naj delajo tisti, ki bodo prišli za nami. Mi tako ne bomo več dolgo vladali...« Predlog je bil brez nadaljnje razprave sprejet. Druga točka dnevnega reda je bila ustanovitev tretjega razreda pri vaški šoli. V Jamnici se je namreč število otrok po vojni nenavadno povečalo in število šolarjev je že preseglo številko sto petdeset. Oba razreda sta bila prenabita z otroki ter sta učitelja komaj zmagovala pouk. Višja šolska oblast je pritiskala na ustanovitev tretjega razreda in nadučitelju Janku se je posrečilo, da je bil predlog v šolskem odboru sprejet. Sedaj ga je moral potrditi še občinski odbor. Dvornik, Kovs, Černjak in Ardev, ki so bili člani šolskega odbora, so zdaj v zadregi povesili oči, pogledi vseh drugih mož pa so se očitajoče obrnili k njim kakor h krivcem velikega poraza. Vsi so se zavedali, da bodo z novim razredom nastali tudi novi stroški, ki jih bo treba kriti z novo občinsko novico. »Prekleta šola...!« je prvi vzdihnil Mudaf in s tem odprl zapah splošne zadrege. »Ali mora biti?« je vprašal Pernjak razdraženo. »Mora, ker tako zahteva šolska oblast. Razen tega vlada zdaj v šoli zares obupno stanje. Otroci se ne uče, kakor bi se morali. Sicer pa s tem ne bo tako huda reč, ker prostor za novi razred že imamo...« Dvornik je bil načelnik šolskega odbora ter je skušal zagovarjati njegov sklep. Razen tega je bil izmed vseh občinskih mož tudi najnaprednejši ter se šole in novih stroškov tudi ni tako bal kakor drugi, ker jih je kot veleposestnik laže zmagoval. Vendar je njegov glas tuje odmeval po sobi. Da bi spravil stvar z mrtve točke, je župan Stražnik kratko in malo rekel: »O tem naj pa gospod nadučitelj več pove.« Oči vseh so se zdaj obrnile proti Janku. Iz njih je sijalo nezaupanje, iz nekaterih pa tudi odkrito sovraštvo, ker je večina njega imela za krivca novega zla, le Munk in Dvornik sta ga opazovala nedoločno, kakor da bi bila radovedna, kako se bo Jank izmotal iz zagate. Čeprav Jank ni bil govornik in tudi drugače ni imel daru prepričevalnosti, se je vendar z vso vnemo lotil posla ter je začel dokazovati potrebo novega razreda. Besede so mu kar vrele iz ust in poznalo se mu je, da mu je stvar pri srcu. Z neverjetno spretnostjo je popisoval razmere v šoli in če bi večina občinskih mož šole ne sovražila, bi jih bil gotovo ganil, tako prisrčno je znal opisati muke šolskih otrok v prenapolnjenih prostorih ter težave in neuspehe učiteljstva pri takem pouku. Trdil je, da se v takih razmerah otroci ne morejo kaj prida naučiti, da veliko otrok sploh ne prihaja v šolo, da jih uprava niti ne more siliti, ker je šola prav za prav vesela, če jih ni blizu. Namesto da bi šola bila ponos občine Jamnice, je pravo leglo raznih bolezni. Končal je s trditvijo, da tako ne more iti dalje in da pod takimi pogoji ne bo ostal noben učitelj v Jamnici; bolje bi bilo, da se šola sploh zapre. Uspeh njegovega govora je bila precej dolga, tiha zadrega, ki se je brala na vseh obrazih in ki jo je končal Pernjak z dolgim, vzdihu podobnim vprašanjem: »Koliko bo pa ta špas veljal...?« Nadučitelj Jank je imenoval neko približno vsoto, ki je znašala morda komaj desetino dobička, katerega je družba »Podjuna« z enim samim podpisom pogodbe z Munki vtaknila v žep, toda vsota je v občinskem svetu vzbudila vihar ogorčenja in strahu. »Kaj, kdo bo pa to plačal...? Že zdaj ima Jamnica najvišjo novico v vsej okolici. Ali naj kmetje res propademo? Kaj nam bodo rekli davkoplačevalci? Kdaj bo neki konec teh novotarij? Včasih je bilo mnogo bolje na svetu, ko še ni bilo toliko šol...« so vzkliknili vsevprek najzakrknjenejši odborniki kakor Kupljen, Pernjak in še nekateri. Člani šolskega odbora so sramežljivo molčali, molčal je tudi Munk. Ker je sam imel sina učitelja, mu je bilo sploh težko govoriti, razen tega je bil šoli prijaznejši kakor večina njegovih tovarišev. Čutil je, da počivajo na njem nezaupljivi pogledi njegovih lastnih pristašev. Čeprav ni bil več davkoplačevalec, se novih izdatkov tudi on ni veselil. Razburjeni glasovi se še niso polegli, ko je tudi on skočil pokonci: »Šola je šola in mora biti. Tudi moj sin je učitelj. Toda zajec tiči za nekim drugim grmom. Zakaj je pa toliko otrok — kar naenkrat...? V Jamnici sto petdeset, ali kakor pravi gospod učitelj, že skoraj dve sto šoloobveznih otrok. Moj Bog, kam bomo pa prišli, ako bo šlo tako dalje? Dokler je Jamnica bila še kmetska, tega ni bilo, zadostoval je celo en sam razred. In vendar je število gruntov v Jamnici vedno enako, odkar pomnimo. Ali se spominjate, da bi pri nas kdo napravil, izkrčil in skopal nov grunt? Nihče se tega ne spominja. Vsega tega so krive bajte, ki rastejo kakor gobe po dežju. In v teh bajtah se kvotijo vsi ti odvečni otroci. Temu se ni treba čuditi, saj ljudje, ki prebivajo v bajtah, tudi nimajo kaj drugega delati... Kdo živi v njih? Koruzniki, razne dobrotnice in izgubljenci, ki prej ali slej padejo občini v breme. To je javna nadloga... Tega je največ v Drajni. Poglejte samo tisto globačo ob cesti. Samo bajta pri bajti in okrog vsake je kar črno otročjih dros. Največ nezakonskih otrok je iz Drajne. Vsega tega so krivi tisti kmetje, ki gradijo bajte, ki dajejo svet, da se postavijo nove bajte. Poglejte, ali niso v zadnjih treh letih v Drajni zrastle tri nove bajte? In kdo je v njih? Ne kaki preužitkarji, niti ne domačini, ampak neki tujci iz spodnjih krajev, ljudje, ki delajo na fužinah. Eden izmed teh ima menda osem otrok, drugi pet. To je vse od drobljenja gruntov, kmetske zemlje. Večina otrok je iz Drajne, Jamnica, ti pa zidaj nove šole, plačuj novico. Poglejte, to je zlo, ki razjeda kmečki stan in ki nas vse skupaj ugonablja...« Podoba je bila, da so besede starega izkušenega Munka potegnile za seboj ves občinski svet. Večini je govoril iz srca, le Kovs se je kislo namrdnil, ko je Munk začel udrihati po bajtah in po Drajni. Toda kakor Munku, ki je s svojimi drobnimi, sivimi očmi gledal po omizju, se je zdelo tudi drugim občinskim možem, da je vse to, kar so pravkar slišali, sicer gola resnica, a da je boj proti bajtarskemu zlu podoben boju z zmajem, ki ima devetero glav in kateremu od vsake odsekane zrastejo tri nove... Res je bilo, da je bližina fužin privabljala tudi v Jamnico nove prebivalce, vendar so se bajte največ polnile z lastno krvjo, s prirastkom same jamniške zemlje... Ker je bila ta resnica prebolestna, so možje iskali mazila, ki bi neprijetno pekočino omililo. In našli so ga hitro. Odbornik Ardev se je obrnil proti somišljeniku in sorodniku Munku in mu s pikrim glasom oponesel: »Zakaj vidiš le Drajno, Hoj pa ne vidiš? Ali ni Hojeva globača tudi polna bajt? Poglej samo v Podpeški kot. Bajta pri bajti! In kaka žlot je tam doma? Poglejmo Dovganočevo droso, Tehante, Kumre. Kaj hočeš še več? Ni samo Drajna tisto zlo. Tudi drugod prihaja na dan...« Munk se ni več upiral in branil svojega stališča, poglavitno je bilo, da je prišlo na dan to, kar mu je ležalo na srcu in mu ga olajšalo. Z izjemo Kovsa so bili vsi odborniki kmetje, a celo Kovs je bil s tretjino svojega boja za vsakdanji kruh navezan na zemljo. Dobro se je zavedal, da bi moral zdaj on povzdigniti glas za obrambo bajt, toda temu se je uprlo v njem neko močno čustvo in trajalo je precej dolgo, preden je mogel dejati: »Ali so res same bajte krive vsega tega? In če so, saj so v njih večinoma kmečki otroci, ki nimajo iti kam drugam. Otrok pa je tudi po kmečkih hišah dovolj. Je pač tako...« Mogoče so kmetje iz delavčevih ust pričakovali ostrejših besed, ker jih pa ni bilo, so se počasi pomirjali, vendar so še vedno letele neprijazne besede na račun šole, države in vse te dragocene in neprijetne navlake, s katero se niso mogli sprijazniti, čeprav so že rodovi in rodovi njih krvi živeli sredi nje. Ko so si izpraznili žolč proti brezobzirno nastopajoči dobi družbenega razkroja, ki je tukaj pred njimi v obliki tretjega šolskega razreda režala vanje, so drug za drugim obmolknili. Vprašanje tretjega razreda pa je bilo še vedno nerešeno. Nadučitelj Jank sicer ni bil človek, ki bi znal ljudi okrog prstov navijati, toda danes se mu je to posrečilo. Da bi že prenehalo neprijetno jezikanje na račun šole pa tudi na njegov račun, je hitro predlagal, da s tem, ako se občina odloči za nov razred, tega še ne bo treba koj odpreti, ker bo potrebno še veliko drugih administrativnih priprav, pisarij in tako dalje. Najbrž se bo razred odprl šele čez leto ali dve. »Torej ste vsi za to?« je vprašal župan Stražnik. Odgovoril mu je zbor mrmrajočih, pol neodločnih, pol pritrjujočih glasov. S tem je Jamnica dobila svoj tretji razred ljudske šole. Medtem se je zunaj še bolj stemnilo in čeprav je bilo šele poldne, je bil dan podoben večeru. Polagoma je začelo deževati in okna so se pokrila s polzečimi dežnimi kapljami. V sobi je postalo še neprijazneje. Občinski odborniki so grdo gledali skozi okna in se pričeli glasno jeziti na vreme. Jesen je bila še zgodnja in malone vsi jesenski pridelki so bili še na njivah, ozimina pa še ne v zemlji. Zavoljo splošnega nerazpoloženja občinskih mož je bila prihodnja točka dnevnega reda vzeta na znanje z velikim nezadovoljstvom. Ako bi bil župnik Virej le količkaj slutil, da bo ta dan na vsem lepem pričelo deževati, bi bil županu Stražniku gotovo rekel, da naj ne daje na dnevni red poprave farovških poslopij. Obširna jamniška farovška poslopja z mogočnim farovžem, velikim hlevom in pritiklinami so delala videz reda in trdnosti, v resnici pa je vsa Jamnica vedela, da so strehe že v skrajno slabem stanju, da se podi na nekaterih mestih že skoraj vdirajo in da se je kmetu Mudafu, ki je imel v najem farovška polja in gospodarsko poslopje, nedavno en vol skoraj ponesrečil, ko je zapeljal voz mrve na skedenj. Popravo farovških poslopij so na občini že večkrat obravnavali, toda ker je bila dozdaj še vedno odložena, je prišla danes ponovno na vrsto. Župan Stražnik je možem najprej temeljito obrazložil nujnost vsaj poglavitnih popravil, kakor strehe na vseh poslopjih, položitve novega poda na gumnu in v kuhinji, ter poudaril, da se že res godi škoda, ki je vsak dan večja, in da bodo pozneje tudi stroški popravil večji kakor zdaj. Nato pa je čakal, kaj bodo možje rekli. In kakor se je malo prej dvignil vihar proti izdatkom za šolo, tako se je zdaj dvignil vihar proti izdatkom za farovške potrebe. Še hujše opazke kakor poprej na nadučitelja Janka so zdaj letele na račun odsotnega župnika Vireja, čeprav so z izjemo odbornikov Obada in Kovsa vsi odborniki pripadali isti stranki kakor župnik. Pri tem pa so bili vsi odborniki možje, ki so brez pridržka priznavali cerkvene nauke in mislili, da se jih v življenju tudi drže. Najhuje so se repenčili tisti, ki so bili gotovo vsako nedeljo v cerkvi. »Zakaj moram pa jaz sam popravljati moja poslopja, če so potrebna?« je trdil Mudaf in izzivalno gledal po omizju, češ kaj mislite vi drugi. »Župnik ima vendar svoje dohodke, ki niso tako majhni. Naj pa manj hodi v gostilno,« je dejal Obad, ki je vendarle našel priložnost pokazati svojo strankarsko razliko kot pripadnik naprednjaštva. Kupljen pa je šel še dalje in je vprašal, kam gre neki tisti denar, ki ga ob nedeljah pobirajo v cerkvi? Tudi Kovs se je postavil v bran in zahteval, naj cerkev iz lastnih sredstev popravlja farovška poslopja. Tako so govorili, čeprav so vsi dobro vedeli, da mlatijo prazno slamo, ker je občina tista, ki popravlja cerkvena poslopja. Vendar jim je bilo laže, da so si mogli izprazniti žolč vsaj v ožji družbi, ne da bi se jim bilo bati kake zamere. Župan, Munk, Dvornik in Mudaf, ki so bili tesneje zvezani s farovžem, pa so rajši molčali, čeprav tudi oni niso bili navdušeni za nove izdatke in je ta ali oni tudi napravil kako dvoumno opazko na račun popravil. Kljub vsemu so bili le davkoplačevalci. Naposled se je vihar polegel in nastala je mučna tišina. Tudi najglasnejši kričači so sklonili glave in zamišljeno strmeli predse. Zdelo se je, ko da se je mož začela polaščati neka skrivna, nevidna sila, tista sila, ki je njih kakor toliko prejšnjih jamniških rodov držala v tesnem objemu in v nekem strahu do vsega, kar je bilo zvezano s cerkvijo. Mistika zemlje, mistika onega sveta, o katerem sicer nihče ni vedel ničesar določnega, jih je držala kakor vprežene v jarem. Svet čustev, domnev in navad jim je začel legati na možgane, in molk, ki je nastal, je bil posledica čudne negotovosti... Jank je čakal z zapisnikom. Dvorniku je postalo že neprijetno, zato je prvi spregovoril: »Nekaj moramo storiti, ker nam sveti Peter ne pomaga. Postava je postava. Vsaj streho moramo dati popraviti, ker je škoda zgradb. Kaj mislite...?« Po kratkem, toda že ne več tako hudem prerekanju so sklenili, da se za silo pokrijejo in popravijo strehe, da vsaj noter ne bo teklo, glavno popravilo pa naj se odloži, da bo tudi novi občinski odbor imel za kaj skrbeti. Druga neprijetna točka dnevnega reda je bila s tem odpravljena. Toda ta dan je bil kakor zaklet, kajti zdaj je prišla na dnevni red zadeva, še stokrat neprijetnejša od prejšnjih. Tumpež, trden kmet iz Ploj, je namreč sporočil občini, da ne more dalje vzdrževati svojega betežnega hlapca Foltana in da je zaradi razmer primoran prepustiti ga občinski oskrbi. Foltan je imel sicer šele nekaj čez šestdeset let, toda nogi sta mu že popolnoma odpovedali, tako da skoraj ni mogel več hoditi. Od svoje mladosti si je služil kruh pri kmetih, najprej kot pastir, potem pa kot hlapec. Kdaj pa kdaj ga je služba zanesla tudi izven jamniške domovinske občine, toda vedno se je vrnil spet v Jamnico. Pri Tumpežu je služil vsega skupaj čez dvajset let, čeprav je službovanje pri tej hiši dvakrat ali trikrat za kratek čas pretrgal in se potem spet vrnil. Zadnjih deset let pa je bil stalno pri hiši, kjer je zadnji dve leti mogel le še steljo sekati. Od letošnje pomladi pa niti za to delo ni bil več poraben. Občinski možje so sicer že davno slutili, da bo Foltan prej ali slej prišel na občino, ako ga prej ne pobere smrt, zdaj pa, ko se je to naposled le zgodilo, je legla nanje težka mora. Mučila jih je odgovornost za novo občinsko breme, razen tega pa se je v njihovih srcih oglašala tudi neka neprijetna, dasi rahla zavest, ko da bi se nekomu godila krivica. Toda ta rahla zavest je zelo hitro izginjala iz njihovih možgan, namesto nje pa se je tja naseljevalo neko drugo, tuje čustvo, ki se je kmalu izprevrglo v jezo do Foltana. Edino Kovs ni podlegel temu in je z radovednimi očmi opazoval svoje zamuljene tovariše, kako so se zvijali na stolih. Potem so odborniki začeli počasi tipati okrog sebe. »Hm, sitna stvar, zopet novi stroški. Kakor da bi že ne imeli dovolj siromakov na občini...« je prvi zamrmral Černjak. »Foltan je bil sicer priden delavec in je tudi pri meni služil. Toda denar se ga ni držal. Ko bi ne bil vse sproti zapil, bi danes ne bil občini v breme,« je dejal Mudaf. »Saj to je tisti hudič! Prej vlij, potem pa na stara leta rit zabij,« je poudaril Pernjak. Kupljen pa mu je takoj segel v besedo: »To, kar ti praviš, ni nič. Če bi bil Foltan tudi zbiral denar, kakor ga sicer ni, bi bil danes na istem, kakor je sedaj. Izgubil bi ga bil, kakor ga je toliko drugih. Če tako pomislimo, je bolje, da ga je zapil, ker je imel vsaj nekaj od tega...« Zlobni Kupljen s tem ni nameraval braniti Foltana, ker mu je bil prav tako neprijeten kakor drugim, v resnici pa ga je nehote le branil. Kar je trdil, je bilo res in zato je na sejo legla očividna zadrega. Potem je Munk hotel vedeti, če je Foltan res še vedno pristojen v Jamnico in če se ni kdaj v kaki sosednji občini tako dolgo zadržal, da bi si bil tam pridobil domovinsko pravico. Možje so nato na dolgo in na široko prerešetavali Foltanovo uborno življenje ter nazadnje na veliko jezo dognali, da novi občinski revež najbrž iz gole sebičnosti nikjer ni vzdržal tako dolgo, da bi bil izgubil jamniško domovinsko pravico. Račun je tako pokazal, da je bil vedno Tumpež tisti, ki ga je stalno jemal nazaj v službo. To je izzvalo ogorčenje in Ardev se je začel hudovati na neprevidnega kmeta. »Zdaj pa ima čorbo skuhano. Če bi ga Tumpež ne jemal nazaj, bi Foltan gotovo ostal kje na Selah ali na Vrheh. In mi bi se ga zdaj lahko iznebili...« Tedaj se je opogumil tudi Kovs, katerega je jezik že dolgo srbel, a si še ni prav upal z barvo na dan. »Vraga — meni se pa čudno zdi, da tak kmet, kakor je Tumpež, rine svojega hlapca na občino. Saj je vendar pri njem pustil največ svojih moči. Pet in dvajset let ali kaj služiti pri eni hiši! To je prava sramota... Vsi vemo, da Tumpeži niso siromaki. Naj ga imajo pri hiši do smrti...« Kovs je govoril, kakor je mislil in kakor mu je narekoval njegov socialni čut, kmetje pa so mislili, da govori iz njega gola politična, strankarska strast. In ker so vedeli, da Kovsova stranka s kmeti mačehovsko ravna, je njegova izjava pri vseh izzvala politični odpor. In medtem ko je bolehni hlapec Foltan tisti čas ležal na zatohli slami v zadušnem, a toplem Tumpeževem hlevu na Hojah ter se pogovarjal s svojimi rogatimi, prežvekujočimi sostanovalci, kakor je vedel in znal, se je na občini razvilo hudo prerekanje o njegovi življenjski pravici. Deset občinskih mož zdaj ni več branilo občine pred novimi izdatki, ampak je odločno branilo Tumpeža pred hlapcem, je branilo svoj razred pred drugim razredom. S tem, da so se s Tumpežem vred otepali odsluženega in njim popolnoma nepotrebnega prisklednika, so načelno branili stališče, da povprečen slovenski kmet dejansko ne more iz svojega nadomeščati socialne preskrbe svojih poslov, ker takšen, kakršen je, sam komaj živi. In z golim socialnim čutom, kolikor so ga imeli, si niso znali mnogo pomagati. Medtem ko so drugi možje Kovsa srepo gledali, se ga je Munk naravnost lotil: »Če misliš, da je to tako lahka stvar, se motiš, Kovs. Kam pa bi mi kmetje prišli, ako bi moral vsak posameznik vzdrževati tiste, ki ne morejo več delati? To bi bilo preužitkarjev po hišah! Sami preužitkarji... Zato imamo občino tukaj. Vi imate bratovsko skladnico, ker pa naši posli te nimajo, imajo občino. Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): »Prepričan sem, da Foltana tudi Tumpež ne bo pustil popolnoma na cesti, ampak mu kdaj pa kdaj še kaj dal. Toda zahtevati, da ga popolnoma vzdržuje, ne moremo – ako sam tega noče ...« »Zakaj pa potem kmetje vedno vpijete, da noče nihče več služiti, da vse dere v mesta, v tovarne. Neumen bi bil tisti, ki bi ne šel!« mu je uporno odgovarjal Kovs. »Kaj boste pa potem delavci in mestjahi žrli, ako nihče ne bo delal na zemlji. V fabrikah kruha ne delate ...« Troje, četvero čeljusti je hkrati sovražno zarežalo v nergača. Prav tako sovražno jim je odgovarjal Kovs: »Sramota, pravim, sramota. Za pet in dvajset let dela pri eni hiši pa beraška palica ...« Iz tišine, ki je potem nastala, se ni slišalo drugega kakor naporno, razburjeno dihanje nekaterih pljuč. Podoba je bila, ko da se hočeta dve tajni sili dejansko spopasti in se raztrgati z golimi zobmi. Polagoma pa je tista sila, ki je navdajala ogromno večino, začela čutiti, da se nasprotna sila čuti ogroženo, nadvladano in da popušča. Zdelo se je, kakor da nekje v ozračju pokajo napete kite in se vdajajo ... Vsi so še prisluškovali, le nadučitelj Jauk je bil edini, ki se ni vživel v ta strastni boj dveh svetov, ker ga ni razumel, in je ves čas odsotno strmel skozi okno, za katerim je neprenehoma lilo. Čez nekaj časa je odbornik Dvornik spregovoril že s čisto mirnim, navadnim glasom: »Škoda, da nimamo svoje hiralnice ...« »Da, toda kdo bi jo vzdrževal ...?« se je takoj prestrašil Ardev. Župan Stražnik je skušal zadevo spraviti na svoj tir in je začel razlagati, da stvar morda ne bo prehuda, ker Foltan najbrž ne bo dolgo trave tlačil. Nadušljivce, kakršen je bil ta hlapec, navadno hitro stisne. Toda uspeha ni imel. »He zlomka, na to se je zanesti kakor na sit trebuh,« je hladnokrvno dejal Pernjak in lokavo poškilil po omizju, kakor da bi hotel reči: Pazimo, da nas ta hlapec ne bo prelisičil. Munk, ki je z Dvornikom vred razen Kovsa edini imel nekaj smisla za modernejšo urejevanje takih sitnih primerov, je prišel z novo mislijo na dan: »Kaj pa, ko bi Tumpež Foltana obdržal pri hiši za mal denar. To bi bilo še najpametneje ...« Dvornik in Kovs sta bila takoj za to in tudi županu in Obadu se misel ni zdela napačna, toda drugi so se takoj obrnili proti njej. »Spet novi izdatki. Kdo bo pa vse to plačal,« se je uprl Mudaf. »Najbolje bo še tako, da storimo s Foltanom, kakor se je delalo dosihmal, da gre od hiše do hiše. Saj tak betežnež ne sme veliko. Pri meni je lahko nekaj tednov ...« »Pri meni tudi,« je menil Černjak. Medtem ko so bila kmečka srca še malo prej trda ko skale v gori nad Jamnico, se je tesni prostor okrog njih pričel zdaj napolnjevati s toplo, velikodušno usmiljenostjo, ki je rasla z upanjem, da se bo ta zadeva vendar ugodno rešila. Izjema je bil le Kupljen, ki je še vedno ostal trd. »Hum, stari pijanci so znani kot veliki snedeži ...« Munk, Dvornik in Kovs pa so še dalje vztrajali pri predlogu, naj se stvar s Tumpežem tako uredi, da ga ta za majhno mesečno odškodnino obdrži pri hiši, trdeč, da je tudi zanj sitno, ako bo njegov dolgoletni hlapec moral romati od hiše do hiše. Kmalu se jim je pridružil še Obad in ko je župan Stražnik dodal, da bo pri tem občina imela le dobiček, je bila za predlog pridobljena potrebna večina. In nekako isti čas, ko je hlapec Foltan v Tumpeževem hlevu srebal iz velike sklede svojo krompirjevo juho, ki mu jo je prinesla domača hči v hlev, se je na občini odločila usoda zadnjih, morebiti še dolgih dni njegovega življenja ... Čas se je nagnil že čez poldne in nekateri odborniki so pričeli postajati že nestrpni; njihove oči so nezaupljivo uhajale na mizo, kjer je Jauk še vedno sedel pred plastjo nerešenih papirjev. »Koliko pa je še tega?« je zeval Črnjak, kateremu se je zaradi gostilne najbolj mudilo domov. In res, kolo nesreč se ta dan za jamniški občinski odbor še ni nehalo sukati. Prvi papir, ki ga je tajnik vzel s kupa, je bila prošnja stare Pernatovke za občinsko podporo njenima vnukinjama. Starka je občini sporočala to, kar je vsa okolica vedela, da je namreč zaradi bolezni postala za delo skoraj nesposobna in da ne ve, kako bi preredila svoji siroti. Njej da za življenje tako ni več, toda skrbita jo vnukinji, ki sta zaradi tega obsojeni na gladovno smrt, ako se jih občina ne bo usmilila. Brž ko je tajnik prošnjo prebral, je večina bruhnila po sobi: »Koga? Kdaj bo pa konec teh štorij ...?« Nekatere je začel oblivati znoj strahu in groze. Zdelo se jim je, da se občinska soba spreminja v grozno, temno žrelo, kamor se vse skupaj z njimi vred počasi, a nevzdržno pogreza. Ko da bi se ves svet zarotil proti Jamnici in jo hotel pogubiti. Zdaj ni bilo treba šele Munka, da bi začel razvijati svoj nazor o škodljivosti mest, ker so Ardev, Kupljen in Pernjak skoraj drug drugega preklicali, ko so rohneli: »Vedno ista stvar: nihče noče delati na kmetih, vse dere v mesto in hoče igrati gospodo, se lepo oblačiti in hoditi v rokavicah naokrog ... Poznamo take reči. In potem se vračajo dekleta nazaj s pankrti ... Kaj pa je bilo treba hoditi v mesto tej Pernatovi Lizi ...? Mar bi ostala doma! Ti, ubogi kmet, pa redi potem vso to žlot. Ničesar ne damo ...!« »Saj vendar baba prosi! Kaj pa hoče še več?« se je ves ogorčen vpraševal Ardev. Govorili so, kakor bi bila Jamnica občestvo samih svetnikov in jo župnik Virej na novega leta dan, ko je s prižnice razlagal moralno bilanco minulega leta, ne bi bil primerjal z jamo prešuštnikov. »Pri tebi je Liza nazadnje služila ...« je skoraj očitajoče zaklical Mudaf Munku čez mizo. »Seveda! Toda ali mislite, da ji je bilo mogoče ubraniti iti v mesto? Kakor da bi bilo vse zakleto ...« je tožil Munk s svečanim glasom in zatajil, da je Liza pravzaprav morala od hiše, ker jo je bil nekega večera zalotil v hlevu s še skoraj negodnim sinom Ladejem. Ko je bil dotok odvečnih ljudi z dežele v mesta že dovolj in vsestransko obdelan, se je ogorčenje poleglo. Nesrečni papir s prošnjo Pernatovke je negibno ležal na mizi pred tajnikom in izzival oči večine odbornikov. Toda najsi so ga še tako prebadali s pogledi, nesreče vendar niso mogli zadušiti. Tudi če bi do noči tako sedeli, bi stvari ne mogli rešiti. Zato je župan Stražnik dejal: »Po toči zvoniti je prepozno, kar je, je. Otrok vendar ne moremo pustiti kar tako. Najbolje bi bilo, ako bi siroti kdo vzel za svoje ...« »Kaj pa je z očetom?« je vprašal Kovs, kot da bi bil preslišal županov predlog. »Z očetom ali z očeti ...? Moj Bog, saj nobenega ni mogoče iztakniti. Oče mlajše sirote je neki oficir, kakor je izpovedala Liza pred smrtjo, toda išči ga zdaj v sosednji državi, ko je vse propadlo. Tudi s prvo siroto je tako.« »Koliko je star večji otrok?« je vprašal Pernjak preudarno čez nekaj časa. »Pet let, mlajša pa šele tri ...« je razložil župan z malodušnim glasom. »Moj Bog, še dve leti ne bo za pašo!« je vzkliknil Pernjak razočarano. »To zelo hitro mine, čez dve leti boš imel že pastiričko, čez nekaj let pa deklo. Dobro delo pa tudi nekaj velja,« je hitel Pernjaku prigovarjati Munk. »Vem, kako je s temi rečmi. Ko bo odrasla, ti bo pa figo pokazala,« je odgovarjal Pernjak, a po kratkem premisleku vendar dodal: »Kljub temu bi dekletce vzel v rejo, samo z materjo se moram še prej zmeniti. Toda, koliko bi pa dobil rejnine za otroka, dokler ni za rabo?« Pernjak je zvedavo pogledal po možeh. Malo prej je še sam z drugimi robantil zbog nepotrebnih stroškov za take pankrte, a zdaj, ko je šlo za njegov žep, ga ni bilo sram zastaviti vprašanja. Toda mož je videl same dolge obraze, podobne tisti pasmi svinj, ki so jih redili na ložeški graščini. Kdo ve, kako bi se bila ta reč zasukala, ako bi takrat Dvornik ne izjavil bahato: »Jaz vzamem mlajšo deklico v rejo, ne zahtevam pa nič.« Pernjak zdaj ni mogel drugače: »Starejšo pa jaz. Menda nas takle pankrt ne bo zdelal.« »Ta zadeva je bila pa hitro rešena!« je veselo vzkliknil župan in se z dlanjo udaril po kolenih, kakor po kaki dobro uspeli kupčiji. Tisti čas, ko je tajnik Jauk s škrtajočim peresom zapisoval sklep občinskih mož v zapisnik, je stara Pernatovka ležala na postelji, poleg katere sta stali njeni mali vnukinji in ji strmeli v okrvavljene, bolne oči. Njena slabotna roka je božala drobni glavici otrok in njena brezzoba usta so polglasno govorila: »Oh, vidve sirotici moji. Nikoli vaju ne bom zapustila. Ko bom spet zdrava, bosta imeli spet dovolj kruha. Za zdaj bodo pa dobri ljudje pomagali. In ko bosta odrasli in bom jaz že popolnoma na kupu, bosta pa vidve meni pomagali. In tako bomo skupaj, vedno skupaj, dokler bom živa. Saj nimam nikogar drugega na svetu kakor vaju ... Moji drobni sirotici ...« Zadeve, katere je bilo po tej točki še treba rešiti, niso bile tako zamudne kakor že rešene in zato je občinskemu svetu posihmal šlo delo hitreje od rok. Bila je tu seveda še prošnja reveža Vohneta za podporo, dalje prošnje nekih dobrodelnih društev ter raznih odborov za postavljanje spomenikov širom po domovini, toda vse te reči občinskim možem niso belile glav. Domače zadeve niso bile pereče, tuje prošnje pa so kratkomalo soglasno odklonili. Seja se je naglo bližala svojemu koncu. Bil pa je tudi že čas, ker se je popoldan močno nagibal, možem pa je začelo kruliti po želodcih. Že prej se je zunaj v veži čulo ropotanje težkih korakov in, ko je občinski svet ravno reševal zadevo Pernatinih sirot, so se vrata na pol odprla in noter je pogledala glava beračice Ajte. Šele ko jo je župan Stražnik nahrulil, je glava izginila in so se vrata spet zaprla. Ko so se pa možje pričeli dvigati s sedežev ter glasno preklinjati slabo vreme, ker je večina bila brez dežnikov, so se vrata spet odprla in v sobo je stopila najprej Ajta, za njo pa stara Kozjekinja iz Drajne. Medtem ko je Kozjekinja boječe obstala pri vratih, je Ajta stopala s počasnimi, enakomernimi koraki proti mizi, pri kateri je sedel še tajnik Jauk v pogovoru z nekaterimi možmi. Njen obraz je bil trd in mrzel, njene oči pa kakor mrtve, ko je spregovorila s svojim navadnim, votlim glasom: »Ljubi moji možje! Ko ste doslej toliko govorili, naj bo zdaj še meni dovoljeno, da rečem besedo. Kaka pravica pa je to, da sme eden vse imeti, drugi pa nič. Bogati Obertavc je iz Bunkovega in Munkovega gozda dobil zastonj nekaj sto kubikov lesa, jaz pa niti toliko tresk ne bi smela odnesti, kolikor jih morem na glavo naložiti. Ko sem šla zadnjič skozi Bunkov les, sem hodila po samih treskah. Ker doma nimam s čim netiti, sem naredila butaro in jo hotela odnesti v bajto. Tedaj pa je skočil iz hoste mladi Bunk in začel vpiti nad menoj kakor obseden: »Ajta, le nagrabi, le odnesi, kolikor moreš! Vse boste požrli, le nosite, le žrite, da se boste enkrat nažrli ...« Nato mi je iztrgal butaro iz rok in jo razmetal na vse strani. Povejte mi, možje, kakšna pravica je to ...?« Pri tem se starka ni ozrla v nobenega in se niti zmenila ni za pristojnost starega Munka, ki ji je napeto prisluškoval. Nastala je mučna zadrega in možje so se jeli skrivaj spogledovati. Stari Munk je pozelenel, nekaterim pa je začelo iti na smeh. Toda glasu nihče ni dal od sebe. Mirni in čisto vsakdanji pojav te stare ženske s strahotnim, neznansko starim glasom je vse zmedel. Ajta je bila kakor prikazen z onega sveta. Nihče se ni maral spuščati z njo v prepir, ker so vedeli, da bi jo vsak izkupil, kajti beračica je vedela za skrivne grehe slehernega Jamničana. Nekateri so bili mišljenja, da je najbolje, če jo čimprej odkurijo. In Dvornik, Pernjak, Mudaf ter Obad so se res obrnili proti izhodu in se mislili na tihem izmuzniti. To pa jim je preprečila druga starka, Kozjekova preužitkarica, ki je ostala pri vratih in je zdaj razširila roke, kakor da bi branila izhod ter začela vreščati z jokajočim, obupanim glasom, ki je bil pravo nasprotje Ajtinega mirnega glasu: »Možje, za božjo voljo, usmilite se me ...! Ta mladi mi je peč podrl, moj lastni sin mi je peč podrl ... In zdaj na zimo, pomislite, na zimo ... Ta mlada Cafuta ga je nahujskala. Mene pa tako rado zebe ... Pomagajte, pomagajte ...!« Občinski svet je bil mahoma zagozden med dve veliki zadregi; ena starka je stala kakor štor pri mizi in je še vedno zahtevala odgovor od nadučitelja Janka, ki se je zgrbil kakor jež in sramežljivo strmel v kup papirjev pred seboj, druga starka pa je kričala pri vratih in še vedno z razpetimi rokami branila izhod. Z lic tistih mož, katerim se je še malo prej vse skupaj dozdevalo smešno, je izginil zadnji smeh. Šele čez nekaj časa so si možje iz ihtenja stare Kozjekinje mogli napraviti pravo sliko: Mladi Kozjek, večji bajtar iz Drajne, ki nikoli ni premilo ravnal s staro materjo, je svoji preužitkarici podrl peč v njeni kamri, da bi ne mogla kuriti in tratiti drv. Starka je imela pri hiši zapisan boren kot, ni pa imela zapisanih drv. Če bi bilo pri Kozjeku vsega toliko, kolikor je bilo drv, bi bil Kozjek brez dvoma najbogatejši posestnik v Drajni ... Iz zagate je občinski svet rešila sama Ajta, ki se je, ne da bi čakala na njegov pravdorek, naenkrat obrnila od mize in s trdimi koraki molče odšla proti vratom, odrinila stran še vedno stokajočo preužitkarico ter odropotala na cesto. Zdaj je bila pot odprta in nekaj mož je takoj planilo za njo pod milo nebo, ne oziraje se na dež, ki je lil, kakor da bi se bil kdo obesil. Kot bi trenil, so v sobi ostali le še Kozjekinja, župan in občinski tajnik. »Domov pojte, mati, mladega bomo pa enkrat na občino poklicali,« je še mimogrede župan Stražnik dejal obupani starki, nato pa tudi on naglo izginil skozi vrata ter v nekaj skokih dosegel vhod v Apatovo gostilno, kamor se je bila zatekla tudi večina občinskih mož. == Drugi del == == PRVO POGLAVJE == Pretipkano in urejeno besedilo iz odlomka romana Jamnica (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc): Dobro leto pozneje je bila vsa Jamnica podobna kotlu, ko najhuje vre. Prvič po dolgih letih so spet bile razpisane občinske volitve, s katerimi je bilo občanom dano, da si lahko izvolijo novo občinsko upravo. Stare so se res že vsi naveličali, saj se že skoraj niso mogli spomniti, kdaj je bila izvoljena. Tudi občinski možje so se že sami sebe naveličali. Na občini je šlo vse navzdol; prišli so novi časi, nove razmere, nove potrebe in novi izdatki, ki so delali občinskim možem sive lase. Vedno več je bilo tudi občinskih revežev, ki jih je bilo treba podpirati, a od starih ni hotel nobeden umreti. Celo Ajta je še zmerom tlačila travo po Jamnici. Najzgovornejši dokaz propadajočega občinskega gospodarstva pa je bila cesta, ki je Jamnico vezala z zunanjim svetom, z Dobrijami. Nekdaj je bila ta cesta ponos vseh Jamničanov, ker je bila lepša kakor sama deželna cesta, sedaj se pa spremenila v pravo reko blata, luž in kotanj. Drugače tudi biti ni moglo, ker se je zadnja leta vsak dan vila po njej procesija domačih in tujih vpreg, s katerimi so odvažali les iz Jamnice na postajo in na dravski brod. Spočetka so kmetje prodajali les zaradi dobre cene, pozneje, ko so cene znatno padle, so ga prodajali še več, da so mogli z izkupičkom kriti svoje vsakdanje, stalno naraščajoče potrebe. Ceste pa skoraj niso popravljali. Poskušali so sicer naložiti lesnim trgovcem poseben davek, kar pa občini ni uspelo. Lesni trgovci so zagrozili, da bodo ta davek odbijali kmetom pri lesnih cenah. In tako je vse ostalo pri starem in čakalo boljših časov. In ti časi so, kakor je kazalo, zdaj nastopili. Novost pri razpisanih občinskih volitvah je bila, da je zdaj smel voliti vsak polnoleten prebivalec občine in da je tudi vsak, komur se bi ljubilo, lahko vložil svojo listo. Kmetje so sicer majali z glavami nad takimi volitvami, toda večina se ni menila za to in ljudje so dobili pravo veselje do njih. Drajna, ki je imela največ volivcev, je rekla, da bo vložila svojo listo. Hoje so grozile z isto stvarjo. Kmalu so tudi tesači, ki jih je zdaj kar mrgolelo po Jamnici, začeli trditi, da bodo storili isto, in Dovganoč se je očitno hvalil po gostilnah, da bo tudi on nosilec liste. Najprej se je z vso resnostjo pričela pripravljati na volitve stranka, ki je bila po razpadu Avstrije pravzaprav edina stranka v občini in ki je dosihmal bila tudi na krmilu. Njej se sicer ni bilo treba bati za oblast, ker kake organizirane nasprotnice ni imela, toda ker so bile razmere tako razburkane in nestalne, so jo vendar pričele obhajati razne skrbi. Ta stranka tudi ni imela pravega vodstva, kakršnega je imela včasi. Sedaj je bil stari Munk, ki je svoje dni bil njena duša in je s pomočjo farovža vse take reči dobro pripravil in vodil, kot preužitkar tudi na političnem polju potisnjen v kot. Dvornik je bil sicer najvidnejša oseba njegovega nasledstva, toda bil je še premalo izkušen in kot veleposestnik tudi ni imel pravega vpliva na vse te nemaniče, ki so naenkrat lahko soodločevali na občini in bili tako rekoč v večini. Župnik Virej je bil seveda na svojem mestu, na čelo vsega gibanja pa vendarle ni mogel stopiti, ker zaradi novih razmer ni kazalo, da bi bil farovž preveč na očeh. Razen tega je pri teh volitvah manjkal tudi glavni adut, ki ga je ta stranka imela v rokah pri volitvah v propadli Avstriji in ki je močno vžigal, namreč nacionalna borba proti imperialističnemu nemškemu življu. Vse te stvari so vodilni stranki delale dovolj preglavic. Na drugi strani res še ni bilo ničesar, kar bi spominjalo na kako stranko. Bila je tu le velika množica tako imenovanih prostih ljudi, delavcev, bajtarjev, poslov in podobnih, ki niso bili povezani v kako opozicijo. Ta množica je sicer slutila, da je nekje neka vodilna moč, ki bi jo mogla združiti, čutila je tudi željo in potrebo po taki združitvi in po skupnem nastopu, toda vse to je bilo neotipljivo, kakor v nedosegljivi višini. Kmalu pa je začela po Jamnici brenčati neka taka sila, ki je mahoma vzbudila pozornost vsega prebivalstva. Ta sila so bile fužine v sosednjih Dobrijah. Znano je bilo, da je delavstvo v tovarni organizirano pri socialistih in da bodo delavci pri volitvah v Dobrijah to pot pomedli z dosedanjim gerentstvom. Iz Jamnice je hodilo v tovarno kakih trideset delavcev, ki so bili po večini seveda tudi pri socialistih. In njihov vpliv je kmalu začel brneti po jamniški kadunji. Za jamniško občinsko večino je bila sreča le v tem, da dobrijanski delavci sami niso bili enotni, temveč razcepljeni na desno in levo strujo. Vendar tej razcepljenosti voditelji vladajoče jamniške stranke niso kaj prida zaupali, boječ se, da bi se obe struji utegnili zediniti, kadar bi šlo za pridobitev novih pozicij v okolici. Najbolj so se bali Permanovega Ahaca, ki je že nekaj let delal v tovarni, a se je še vedno imel za Jamničana in je ob vsaki priložnosti prihajal v vas. O njem je bilo znano, da se je kmalu po svojem prihodu na fužine priključil drobni levičarski skupini in postal njen zagrizeni pristaš. Svoje stike z Jamnico je vedno vztrajno izkoriščal za širjenje ideje, kateri je pripadal. In nezadovoljnih ljudi, katerim so bile take reči všeč, je seveda tudi v Jamnici bilo več ko dovolj. Tu je bil potem še stari Kovs, katerega je strankarska žila gotovo še vedno srbela. Ako bi ti ljudje res zlepili kako listo, je bila nevarnost, da se ji ne bi pridružila vsa bajtarska in druga žlot, iz česar bi potem lahko nastal neprijeten položaj za večino. Prva leta, ki jih je Permanov Ahac preživel v tovarni, so kajpada nanj močno vplivala. V tovarno je prišel kot nezadovoljen, z zemlje pregnan kmetski človek, ki tovarne ni ljubil in je delo v njej imel le za manjše zlo. Z zemljo je ostal še nadalje povezan s svojimi čustvi, mislimi in sanjami. Njegova želja, da bi se čimprej mogel povrniti k zemlji, ako ne drugače, pa vsaj s kako primerno priženitvijo, je bila tudi največji vzrok, da se še vedno ni oženil, čeprav mu nevest ni manjkalo. Kakor skoraj vsi novinci, tako se je tudi on hitro vpisal v socialistične organizacije. Toda čudno je bilo, da v njih in v novem življenjskem krogu ni našel pravega miru in zadovoljstva. Program, katerega so ga njegovi tovariši pričeli učiti, mu ni dajal vseh potrebnih tolažb. Bil je prenaglo vržen iz enega življenjskega toka v drugega, da bi se v novem mogel takoj zakoreniniti. Kakor okrog njega, tako je vrelo tudi še v njem. Še vedno mu je manjkalo nekaj in še vedno mu je pogled iskal novih rešitev. In prav ta stalni nemir, ta nezakoreninjenost ga je nevede pognala še dalje po toku, hitreje kakor mnoge njegove, v tovarni in političnih borbah že precej otopele tovariše, zato se je kmalu znašel pri manjšini na skrajni levici. Tam je bilo glasneje, vihraveje, a tudi topleje in je njegovim čutom in mislim mnogo bolj ugajalo, čeprav si je svoje vsakdanje življenje s tem precej zagrenil in se večini tovarišev hudo zameril. Toda Ahac je bil v novi skupini zadovoljen ter se mu je zdelo, da je tu našel odmev tistih tajnih misli, ki so ga v času, ko je bil vojščak, prečestokrat obhajale. Njegov življenjski neuspeh, njegovo pregnanstvo z zemlje ga je navdajalo z maščevalno silo proti vidnim in slutenim krivcem in ta sila ga je z vedno močneje občuteno socialno krivico vred v novem življenju delala naravnost strastnega, nepomirljivega pristaša levega dela dobrijanskih fužinarjev. Ves čas svojega bivanja v Dobrijah je ostal z Jamnico v tesnih zvezah. Več kot pol njegovega čustvenega življenja se je izživljalo še v njej; tam je imel mater, sestro, znance, prijatelje. Tudi z bratom Permanom, s katerim nista govorila več kakor leto dni po tisti lepi nedelji, ko ga je ta tako surovo odbil, sta se pozneje sprijaznila in vsaj za silo govorila, čeprav mu Ahac na tihem še vedno ni mogel odpustiti njegovega ravnanja z dediščino. Daši je tudi on črtil trgovca Lukača, ker je ta obogatel na račun njegovega brata, se vendar ni mogel ubraniti tudi nekega skrivnega čustva škodoželjnosti, da je brat imel smolo in da mu je šlo vse narobe. Ko so bile razpisane občinske volitve, se je Ahac takoj spomnil svoje domače Jamnice. Najprej mu je postalo silno žal, da ni ubogal matere, ki ga je tolikokrat vabila, naj se preseli k njej v Drajno, ker bi zdaj imel v Jamnici volivno pravico ter bi lahko naravnost posegel v volitve. Takoj pa se je odločil, da bo tudi kot nevolivec posegel vanje. K temu ga je gnala neka potreba, neka sla, vznemiriti Jamnico z opozicijsko listo ter se tako maščevati svoji rodni občini, ki ga je tako lahkosrčno izločila iz svoje srede. Takoj so pričeli sklepati s tovariši o udeležbi pri volitvah v Jamnici. Stvar se ni zdela pretežka, ker je za udeležbo že bil na razpolago potreben stržen akcije. Ta stržen so bili delavci, ki so delali v tovarni in stanovali v Jamnici. Tu je bil Kovs in še nekaj drugih, ki bodo takoj dali potrebne podpise za vložitev liste. Preden so utegnili pričeti s pripravami, je nekega dne Permanov Ahac dobil nepričakovan obisk. Na njegovo stanovanje je prišel Munkov Ladej. Ahac in Ladej sta se zadnji dve leti zelo redko in le po naključju srečevala, čeprav sta oba živela v eni in isti občini. Skraja se je Ahacu zdelo, ko da bi se Ladej nekaj kisal zaradi tega, ker ni držal besede in se pridružil Ladejevim političnim krogom, ki so pričeli vedno krčeviteje stikati za pristaši med samim delavstvom. To je bilo tudi res, na srečo pa Munkov sin zaradi neuspeha z lastno dediščino ni imel preveč časa in smisla za prehudo kujanje. Pozneje sta se včasih videla kakor dva človeka, ki sicer živita drug poleg drugega, a živita vsak svoje življenje. Vendar je imel Ladej za Ahacovo politično pripadnost vedno le zbadljiv nasmeh. Ahac se nenadnemu obisku ni mogel dovolj načuditi, toda preden je utegnil uganiti njegov vzrok, je Ladej že sam prišel z njim na dan. »V Jamnici bodo občinske volitve. Slišal sem, da ti nekaj vrtaš. Prišel sem ti povedat, da sem tudi jaz tukaj, ako potrebuješ moje pomoči ...« Ahac se je zdaj še bolj začudil, ker je pričakoval vse kaj drugega kakor pa to. Ladej se je doslej očitno rogal njegovemu političnemu prepričanju. V samih Dobrijah je bil celo eden najhujših nasprotnikov Ahacove struje. Ahac pa je takoj zvedel za pravi vzrok prijateljeve gorečnosti in navdušenosti. »Tem zakrknjenim farskim kidejem* je treba pokazati. Zdaj je najboljša priložnost za to. Zadnji čas je, da se farovžem iztrga oblast. Saj bi Jamničani ne bili tako slabi, ako bi jih ta Virej ne imel v svojih krempljih. On je tudi največ kriv, da jaz nisem dobil Munkovega ... Bal se je pač naprednega človeka v občino, takega, ki bi poleg tega imel še gospodarski vpliv. Njemu so seveda ljubši taki kideji, kakršen je ta Ardevov Tomič. Zato jim je zdaj treba posvetiti. Vsekakor moramo napraviti opozicijsko listo ...« Ko je slišal, za kaj gre, sta Ahaca takoj prevzeli dve misli: prva je bilo takojšnje nezaupanje do ponudnika, druga pa, da je našel sodelavca, s katerim ga veže neka močna, nepolitična sila. Kot delavec in levičar ni imel mnogo zaupanja v ljudi Ladejeve vrste, toda tisti sorodni čut, ki ga je vezal nanj in ki ni bil drugega kakor zavest skupne usode in užaljenosti, je bil dokaj močan in Ahac je takoj začel sam pri sebi tehtati težino novega zaveznika. Uspeh tega tehtanja je bil sedaj še dvomljiv, ker si je moral priznati, da Ladej nima doma kakih posebno vplivnih prijateljev, ki bi jih lahko privabil v tabor njegove liste. Kvečjemu bi bil to nadučitelj Jank. »Mene se ni treba bati, Ahac,« je nadaljeval učitelj Ladej po kratkem molku. »Jaz ne računam na mandat ali na kake strankarske koristi ter vam bom popolnoma nesebično pomagal. Imam le en sam cilj, in ta je, da tem ljudem pošteno posvetimo ...« Ahacova skupina, ki je pripravljala listo v Jamnici, je z različnimi občutki vzela na znanje Ladejevo ponudbo. Nezaupanje do novega zaveznika iz takega tabora so imeli vsi; nekateri so glasno trdili, da jim tak pomočnik lahko več škoduje kakor koristi, ker je stranka, kateri pripada učitelj Munk, med ljudstvom osovražena in ker taka pomoč lahko marsikoga odbije. Na drugi strani pa so si bili edini, da bi jim mogel tak agitator v Jamnici tudi koristiti, posebno med kmeti. Naposled so na Ahacov predlog vendar sprejeli Ladejevo sodelovanje s pogojem, da se ne bo vmešaval v njihove stvari pri sestavi liste, pri izbiranju v poštev prihajajočih kandidatov in v podobnih stvareh. Čas volitev se je naglo bližal in treba je bilo sestaviti listo; zanjo je bilo treba vsega skupaj štiri in dvajset podpisnikov, in sicer dvanajst kandidatov in dvanajst namestnikov. Sklenili so, da bo nosilec liste bajtar Kovs iz Drajne. Kovs sicer ni pripadal levičarjem – bil je na desnici delavskega gibanja – toda za Jamnico to sedaj ni prihajalo kdo ve kaj v poštev. Ta sklep je potrdil sum večinske stranke, da se ne sme preveč zanesti na delavsko razcepljenost, kadar gre za stvari, kakor je vdor v tako nasprotno trdnjavo, kakršna je bila Jamnica. Toda že pri nosilcu liste so se takoj pokazale težave: Kovs za nič na svetu ni hotel podpisati liste. »Kaj bom jaz, ki sem že prestar za take reči? Delovanja v občini sem že do grla sit in se nočem več mešati v občinske zadeve. Izberite si kakega drugega. Volit bom že šel, toda na listo ne grem ...« Delavskemu volivnemu odboru se je zdelo, da ima Kovs še druge in tehtnejše pomisleke zoper nosilstvo liste. V prvi vrsti so sumili, in to čisto upravičeno, da Kovs kot desničar nima zaupanja do tovarišev levičarjev in da jih misli pustiti na cedilu. Nemara je njegovega zadržanja bil kriv tudi obzir na večino v soseski in kdo ve kaj še vse. Ahac, njegovi tovariši in učitelj Ladej so se kmalu prepričali, da prvotni veliki optimizem, ki so ga vsi skupaj gojili, nikakor ni bil upravičen, kajti kmalu so zadeli na nove težkoče. Kot drugega podpisnika je bilo treba dobiti na listo kakega kmeta, ki bi še druge pritegnil za seboj. Tu pa je nastal še večji križ kakor z nosilcem liste. Ahac, ki je mnogo dal na svoja stara znanstva in prijateljstva, se je nekega dne lotil dobrega mladostnega prijatelja, mladega Bunka, katerega je nekega dne srečal v gostilni v Dobrijah in ga začel pridobivati za opozicijsko listo. Toda ta je pričel rohneti nanj: »Kaj? Ali misliš, da sem že popolnoma znorel? Da bi šel z vami – s prekucuhi ...? Še na pamet mi ne pride! Mi bomo že sami napravili našo listo, takšno, ki bo ustrezala našim interesom ... Ahac, kaj pa se ti pravzaprav mešaš v jamniške zadeve? Saj še volivne pravice nimaš pri nas. Ti si Dobrijan, pusti nas pri miru ...« Ahac sicer že spočetka ni imel velikega upanja na uspeh pri mladem Bunku, ali da ga bo njegov nekdanji znanec odbil tako odločno in surovo, in s tako politično jasnostjo, tega si pa le ni predstavljal. Neuspeh ga je močno zabolel. Tedaj je Munkov Ladej vzel na piko kot drugega kandidata kmeta Obada iz Sončnega kraja. Čulo se je, da je Obad zelo rezko odklonil kandidaturo na listi večinske stranke. Ladej sicer nikoli ni maral Obada, ker ga je imel za starega avstrijakanta, vendar bi bil za njegove namene zdaj kot nalašč, ker je bil ugleden in prebrisan kmet in je bil v marsičem blizu njegovih idej. Toda tudi Obad je odločno odbil, ko je čul, za kaj gre: »Ne – ne, podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. Jaz sem sicer proti prvi listi, ker sem naprednjak, toda kako naj se kot kmet podpišem na listi, za katero agitirajo Dovganoč, Coflov Peter in celo Prežvek, ta lenuh. Najbrž se bodo vsi ti tudi podpisali na njej. Interesi takih ljudi in naši kmečki se pač ne ujemajo. Iz te moke ne bo kruha ...« »Tudi kot nosilec liste ne ...?« »Tudi kot nosilec liste ne ...!« Z raznimi izgovori je podpis zavrnilo še nekaj drugih kmetov. »Listo podpisati ...? Ne, tega pa ne morem storiti. Ali naj se sosedom kar v zobe dajem ...? Le napravite listo, ker je potrebna, da ne bodo vedno eni in isti smrdeli na občini. Volit vas bom tudi šel, toda podpisati se ne morem ...« Nekateri pa so odbijali s hudovanjem: »Vraga, pravite, da je vaša lista delavska in kmečka. Zakaj pa se potem oni Munkov učitelj tako poganja zanjo ...?« Tukaj je dobeseden prepis nadaljevanja besedila iz romana Jamnica: Drugi pa so spet godrnjali: »Vi že, vi — ko bi le onih Dovganočev ne bilo zraven.« Ahac, Ladej in tovariši so kmalu spoznali, da pri politični opredelitvi prijateljstvo, staro poznanstvo in podobne reči nimajo kdo ve kakšnega pomena; Ladej je spoznal tudi še to, da Jamničani nazadnje le niso taki kideji, kakor je on mislil. Ker je bila vložitev liste že pred durmi, odbor ni mogel drugače, kakor obrniti se do tistega, o katerem niso dvomili, da bi jih pustil na cedilu, čeprav ni bil privlačen za volivce. Ahac se je napotil k svojemu bratu Permanu. Z njim je zadnje čase šlo zelo navzdol, ker se je vedno bolj zapijal in vedno bolj zanemarjal gospodarstvo, toda bil je vendarle kmet, ki je plačeval davke kakor drugi. Z njim je šlo mnogo laže, kakor si je brat predstavljal: »Podpisal bom samo zato, da bom one malo razkačil. Saj so tako vsi proti meni in že komaj čakajo, da me bo vrag vzel. Naj vedo, kdo sem jaz! Za vse drugo, za tisto vašo politiko mi je pa toliko kakor za lanski sneg.« Tako je delavsko-kmečka lista dobila podpis, ki jih je tako dolgo zadrževal, da niso mogli pobrati še drugih. S temi je šlo laže, čeprav tudi ne brez težav. Nekateri prosti ljudje so se bali podpisati, ker se niso hoteli izpostavljati sitnostim in preganjanju svojih gospodarjev, delodajalcev, boječ se za stanovanje, za delo... Drugi so se morali spet ozirati na žene, ki so bile preveč pod vplivom farovža. Stvari so se razvijale tako, da so naposled listo res morali podpisati še Dovganoč, Coflov Peter in nekaj podobnih siromakov ter tveganih ljudi, katerim je soseska poleg siromaštva lahko očitala še druge stvari, ako so hoteli listo vložiti še o pravem času. In ko je bila lista naposled vložena, so se njeni organizatorji globoko oddahnili. Bili so prepričani, da bodo pri volitvah bolje odrezali, kakor pri pobiranju podpisov. Obenem pa so se prepričali še o marsičem drugem: prepričali so se predvsem o tem, da je na tem svetu človek lahko tudi pijanec, prešuštnik in najgrši pohujševalec, ako se pri tem lahko skrije v kak še tako prozoren plašč družabnega položaja, ugleda, veljave, bogatije ali strahovanja soljudi. Siromaki, ki takega plašča nimajo, postanejo preveč očitni grešniki, ob katere se spotikajo celo siromaki. Tudi jamniški večinski, ali kakor se je zdaj imenovala, kmečki stranki se pri nabiranju kandidatov in podpisov za volivno listo ni godilo veliko bolje kakor njihovim nasprotnikom, dasiravno so njene težave bile popolnoma drugačne. Tej stranki kandidatov in podpisnikov res ni primanjkovalo, čeprav se je tudi njej pripetilo, da je ta ali oni, ki so ga imeli za trdnega pripadnika, podpis odbil, toda težave so bile prav zaradi prevelike izbire kandidatov. Seveda so te težave nastale predvsem zaradi nasprotne stranke. Ko bi ne bilo teh prekucuhov, bi se ne bilo treba ozirati na vse mogoče ovire in lastnosti pristašev. Voditelji kmečke stranke so se nasprotnikov bolj bali, kakor pa je to bilo treba. Imeli so pač nemirno vest sredi same nestalnosti, v kateri so živeli. Stari Munk liste ni mogel več podpisati, ker je postal preužitkar. To še ni bila taka stvar, ker sta na njegovo mesto lahko stopila mlada gospodarja na Munkovini in na Bunkovini. Tudi Ardev, Pernjak in Mudaf se niso podpisali, trdeč, da so občine že čez glavo siti. Župana Stražnika, ki se je med vojno mnogim občanom zameril, stranka sama ni hotela več kandidirati, prav tako tudi starega sitneža Kupljena ne. Največje težave pa so nastale pri izbiri nosilca liste, kar je bilo toliko, kakor skoraj že vnaprej določiti bodočega župana. Samo za izbiro primernega prvega moža so imeli že celo vrsto sestankov, a dosihmal še vedno brez uspeha. Stvar pa seveda tudi ni bila tako preprosta. Veleposestnik Dvornik, ki je s pomočjo župnika Vireja prav za prav veljal za voditelja stranke in je tako rekoč vodil vse priprave za volitve, bi bil po svoji neoporečnosti in sposobnosti gotovo najpripravnejši mož za nosilca liste. Toda imel je le eno veliko napako in ta je bila, da je bil — veleposestnik. Daljnovidni župnik Virej se je najodločneje uprl njegovi kandidaturi na prvem mestu: »Dvornik ni primeren za nosilca liste. Za župana ga lahko potem izvolite, toda zdaj naj bo na drugem ali tretjem mestu. Pomislite: veleposestnik nosilec kmečke liste, medtem ko se nasprotniki lahko bahajo z bajtarjem in delavcem. Ne pozabimo, v kako razburkanih časih živimo. Dandanes noben volivec ni zanesljiv in na take stvari prežijo tudi naši pristaši. Sami veste, koliko volivcev je med prostimi ljudmi. Izberimo koga drugega.« Kakor pri opoziciji, je bilo tudi pri kmečki stranki laže reči: izberimo koga drugega, kakor pa to storiti. Nekateri so mislili na Lukača, ki se jim je zadnja leta začel vztrajno približevati; ta bi res imel najbolj pisan čas za županske stvari, toda ker je bil lesni trgovec, še misliti niso smeli nanj, da si ne bi odgnali kar polovice kmetov. Mlada Munk in Bunk sta bila še premlada za to, kmet Tumpež, ki bi sicer prišel v poštev, pa ga je polomil s tistim svojim hlapcem Folianom, ki še vedno ni umrl, čeprav je že več ko dve leti jedel občinski kruh. Po zopetnem dolgem preudarjanju se je nekdo domislil posestnika Rudafa iz same vasi Jamnice. Vsem posvetovalcem se je zdelo naravnost čudno, zakaj se dozdaj še nihče ni spomnil nanj, saj je bil kakor nalašč mož za to in je povrhu bil še pred nosom. Rudaf je imel vse vrline za tako mesto: bil je trden, dasiravno ne posebno bogat kmet, živel je, kakor se je spodobilo, svoje krščanske dolžnosti je v redu opravljal, skratka: ni mu bilo kaj očitati. Razen tega je bil tudi zvest njihov pristaš, čeprav ni nikdar silil v ospredje, kar pa je bilo za njegovo sedanjo vlogo kakor nalašč. In nekega ne preveč vedrega novembrskega dne so se k Rudafu napotili trije možje: Dvornik, Černjak in mladi Munk. Ko bi bili možje količkaj slutili, kaj jih tam čaka, bi se bili za nosilcem liste rajši odpravili na konec sveta. Rudafova hiša je stala za cesto kraj vasi. Prostorno dvorišče sta od ene strani zakrivala hiša in gospodarsko poslopje, z druge strani pa ga je obdajalo polje in sadovnjaki. Ko so možje prikorakali na dvorišče počasnih in skoraj prazniških korakov, jih je zajel tisti zimski mir, ki vlada po kmečkih dvoriščih, kjer je vsako delo lepo in o pravem času opravljeno. Dvorišče je bilo lepo pometeno in očiščeno tudi tistega snega, ki je pred nekaj dnevi za spoznanje pobelil jamniško kadunjo. Drvarnica in steljnica sta bili kar nabiti za dolgo prezimovanje. Pred hišo se je mirno sprehajalo nekaj kur, ki se za prihajajoče niso prav nič zmenile; tudi psu se ni zdelo vredno zalajati in je le glavo pomolil iz svoje luknje pod mostom, ki je držal na skedenj. Od tiste strani, s katere je dvorišče obdajal kos polja, je gledala vanj široka zimska prostranost s praznimi, belimi polji, z robom gozda za njimi in s pobočji že nevarno izsekanih drajniških reber. Skoraj hkrati z njimi je z druge strani stopila na dvorišče beračica Ajta v svoji navadni obleki, katero je nosila tudi o kresu. Ne da bi se bila zmenila za može, se je tudi ona radovedno ozirala po praznem dvorišču, čudeč se, kje neki so domačini. »Hudič, smolo bomo imeli,« je dejal Černjak in grdo pogledal proti Ajti. »Najbolje bi bilo, da se vrnemo...« Delegacija je mislila kreniti že v hišo, ko je mladi Munk zapazil Rudafico na odkritem hodniku, ki se je vlekel okrog gospodarskega poslopja. Munk je hotel kmetico pravkar pozdraviti, ko se je ta obrnila proti njim in jim začela mahati, naj bodo tiho. Vse obnašanje Rudafice je bilo tako proseče in hlastno, da so možje z Ajto vred kar onemeli na dvorišču. Med dajanjem čudnih znamenj je Rudafica kdaj pa kdaj pokukala skozi planke v parno, kot bi tam kaj zanimivega opazovala. Potem se je spet obrnila na dvorišče in pričela mahati tamkaj stoječim, naj pridejo bliže. Ker se na dvorišču nihče ni premaknil, je Rudafica z veliko vztrajnostjo še dalje mahala in vabila k sebi. Pri tem pa ni pozabila z eno roko kazati na usta, naj bodo tam doli tiho. »Kaj neki ima Rudafica ...?« so si mislili možje, začudeni nad njeno tajinstvenostjo, toda ubogali je še niso. Tedaj je Ajta, ki je dotlej kakor štor stala na dvorišču, pričela korakati proti hodniku s svojim navadnim, enakomernim korakom, ki ga ni pospešila niti potem, ko je kmetica očividno nestrpno začela hitreje mahati, češ da naj pohiti, ako hoče sploh še kaj videti. Zdaj tudi delegacija ni več strpela ter se je napotila čez dvorišče proti mostu, ki je vodil do hodnika. Gospodinja, ki je bila kakor zamaknjena, jih z eno roko ni nehala vabiti k sebi; z drugo pa je še vedno dajala znamenja, naj stopajo previdno, neslišno. Vse njeno obnašanje je bilo tako zagonetno, da se je vdala celo Ajta in se popolnoma neslišno približevala kmetici, čeprav je imela težke cokle na nogah. Ko se je Ajta pritipala do Rudafice, se ji je ta neslišno umaknila, da je mogla beračica pokukati skozi planke. Kaj je starka tam videla, je bilo z njenega obraza silno težko razbrati. Starkin obraz se namreč tudi potem ni čisto nič spremenil, ko se je odmaknil od špranje v plankah. Ajta se je počasi obrnila od kmetice in z enakimi koraki, s kakršnimi je prišla, tudi odšla na dvorišče. Ko je bila spet na trdnih tleh matere zemlje, se je vendarle zdelo, kakor da bi pospešila korake in jo z nenavadno naglico, katere pri njej še nihče ni opazil, ucvrla na cesto ... Za Ajto je stopil k špranji Černjak, ki je bil najradovednejši izmed delegacije. On se je nekoliko dalje pomudil pri špranji kakor Ajta in, ko se je naposled umaknil od nje, je bil njegov obraz pokrit s čudnim sijajem, ki ni bil podoben ne smehu angela ne režanju peklenščka. Komaj pa je napravil prostor svojemu nasledniku, je tudi že planil s hodnika, a s tako neslišno prožnostjo, kakršne bi človek njegovim zgaranim udom nikoli ne bil mogel prisoditi. Z dvorišča je izginil še hitreje kakor malo prej Ajta ... Za Černjakom je pokukal skozi špranjo Dvornik, toda umaknil se je od plank prav tako hitro, kakor se je bil prej prislonil. Njegov obraz je bil ves prepaden; bil je podoben človeku, ki je nenadoma dobil smrtni sunek v srce. Okrog njega se je vse zazibalo; da bi se ne sesedel, se je mož z obema rokama zgrabil za rob hodnika. Toda slabost ga je takoj zopet minila, nakar se je v dveh, treh skokih pognal s hodnika na dvorišče in jo hlastno odkuril na cesto ... Zadnji je prišel na vrsto mladi Munk. Njega je radovednost že kar zvijala in početje njegovih prednikov mu je bilo vse prepočasno. Naglo je pritisnil oko na ozko špranjo v plankah, skozi katero se je pa dobro videla v s senom in slamo natlačena parna, po kateri je zimska luč metala svoje bledikaste pramene skozi okroglo odprtino v nasprotni steni. Kaj je zagledal tam...? Nič drugega kakor to, kar je najprej odkrila Rudafica, potem videla Ajta, nato Černjak, nato pa Dvornik: Rudaf se je z deklo Ančko valjal po kupu slame... Na mladega Munka je nenavadna prikazen delovala popolnoma drugače kakor na njegove predhodnike. To ni bilo nič čudnega, ker je bil še premlad, da bi se mogel zavedati vseh posledic takega dejanja. Najprej mu je skoraj ušel iz ust poreden smeh, ki pa ga je še pravočasno požrl. Potem se je naglo zasukal in jo, kar so ga noge nesle, pobral na cesto, od tam pa tja, kamor sta se bila zatekla že njegova tovariša — čez potok in na drugi konec vasi v samotno Lukačevo krčmo . .. Rudafica je med tem sicer le nekaj kratkih minut trajajočim dogodkom ves čas nepremično in tiho stala na hodniku; njen vedno bledi, a lepi obraz zrele ženske je razodeval čuden, slasten mir in čudno, nepojmljivo notranjo samozadovoljnost. Vsej Jamnici se je pozneje zdelo čudno, kako je mogla ta vročekrvna, stroga in oblastna žena tako dolgo ostati hladnokrvna spričo tega izdajstva in ponižanja. Kmetica si je že dolgo vlekla na uho, da z njenim možem in z domačo deklo Ančko nekaj ne more biti v redu. Medtem ko je na vse strani podesetorila svojo opreznost, se je na drugi strani znala spremeniti v najravnodušnejše in najzaupljivejše bitje na svetu. V taki pripravljenosti je tedne in tedne kot divja zver čakala na tisti trenutek, ko bo lahko kriknila v svet bolečino ogoljufanega srca. In ta trenutek je naposled prišel. Ta dan je vedela, da bosta gospodar in dekla pripravljala rezanico za živino, zato se je pod pretvezo, da gre v Dobrije, odstranila iz hiše. Rudaf in Ančka sta bila brez skrbi. Toda Rudafica se je neopaženo vrnila domov ter se ravno o pravem času priplazila k parni, kjer ju je zalotila... Mladi Munk se je še komaj dobro ognil na cesto, ko se je z Rudafico zgodila čudna sprememba. Njen prejšnji hladni, vzvišeni mir ji je mahoma zginil z obraza, vanj pa je planila strašna togota zveri, ki je dotlej v zasedi čakala na svoj plen. V njene tople, skoraj vdane oči je zdajci šinil strupen ogenj. Telo se ji je napelo in kakor divja mačka se je zagnala v vrata, jih z enim samim reskom odrinila ter z nečloveškim krikom planila v parno nad osupla ljubimca. Z enim samim skokom je bila pri paru; preden sta se onadva prav zavedela, je mož že dobil dva udarca s preklo v tilnik, da se mu je izza ušesa pocedila kri. Koj nato je mož že pridirjal ven in stekel nekam za hleve. Iz parne pa se je med vpitje Rudafice mešalo prestrašeno napomaganje zalotene dekle, ki pa ga je krik kmetice takoj zadušil. Kmetica se je vrgla na deklo kakor blazna. Vsa bolečina, ki jo je doslej zadrževala v svoji duši, je zdaj planila iz nje. Toda nekaj Rudafici ni dalo, da bi s svojo nasprotnico obračunavala med štirimi stenami, temveč jo je gnalo, da obračuna z njo na prostem, pred očmi cele vasi. Z eno roko jo je zgrabila za krila, z drugo pa za lase in jo tako odvlekla ven na most, kjer se je z nečloveškim krikom spet vrgla nanjo in jo pričela obdelovati z rokami in nogami. »Ha-a-aaa ... vlačuga, kurba, prašiča, psica ... Ti hočeš žreti moje meso...? Kuzla, jaz ti bom že pokazala, kaj se to pravi! Kje imaš svojo sramoto, da ti jo iztrgam ... Ho-o-ooo ...!« Dekla se je otepala, kar se je mogla, toda ves njen trud, da bi se osvobodila nasprotnice, je bil zaman. Njeno vpitje je v primeri z divjim hropenjem Rudafice bilo podobno slabotnemu čivkanju. Z velikim naporom si je dekla poskušala zakriti tudi gole noge, toda Rudafica jih je vedno znova odkrivala, trgajoč ji krila s telesa, ko da bi ji bilo v posebno tolažbo, gledati in svetu razkazovati nagoto svoje nasprotnice ter z golimi nohti grebsti po njej. »Ho-o-ooo ... prašiča, svetnica ... Jaz ti bom pokazala nositi Marijo. Fej te bodi....« je tulila Rudafica kakor obsedena. Že na prvo vpitje so prihiteli k hiši prvi vaški radovedneži, misleč, da se je pri Rudafu zgodila kaka nesreča. Prizor pred skednjem pa jih je takoj poučil, za kaj gre. S sito radovednostjo so opazovali obračunavanje med ženo in priležnico. Ker vpitja ni hotelo biti konec, so prihajali vedno novi radovedneži, ki so od daleč zasedli vse dohode na Rudafovo dvorišče. Le Ajte, Dvornika, Černjaka in mladega Munka ni bilo več na spregled ... Ob prisotnosti gledalcev je bila razjarjenost Rudafice vedno hujša in vedno brezobzirneje so njene noge in roke mesile po dekli. Polotil se je je pravi spolni bes; še z večjo vnemo kakor doslej je razkrivala deklino telo, da so njene gole noge bleščale tja do strmečih gledalcev. Zraven je vpila s sladkosnedim glasom zavržene, izdane žene: »Ljudje božji, poglejte no sem! Ali je njena sramota boljša od moje...? Pri moji duši da ni... Fej te bodi, taka zelenoba ...« Potem je znova pričela vlačiti deklo po tleh. Ljudje so se pričeli že glasno muzati. Naposled se je dekli le posrečilo, da se je izmuznila iz Rudafičinih pesti, se pobrala in glasno kričeč vsa kuštrava in razgaljena pobegnila nekam na vas. Kmetica pa še ni nehala besneti; prsti in nohti so jo še vedno skeleli od mesa njene pobegle nasprotnice in, ker se niso mogli več ohladiti v njeni vroči krvi, se je spomnila njenih oblek, ki so bile shranjene v veži. Takoj se je zakadila v vežo in, čeprav je deklina skrinja bila zaklenjena, je zadostoval en sam pritisk njenega telesa in pokrov je kakor pero odletel kvišku. Njene skeleče roke so se takoj z nepopisno naslado zagreble v skrinjo; prihodnji hip je vsa njena vsebina že zletela v velikem loku čez hišni prag na dvorišče. Rudafica pa se ni zadovoljila le s tem, da je zmetala iz hiše vse dekline skromne obleke in druge stvari, njena ženska užaljenost je hlepela še po nadaljnjem uničevanju nasprotnice. Iz veže se je zagnala nad stvari, ki so ležale raztresene pred hišo, ter jih tam še dalje razmetavala in teptala v tla. Pri tem so se ji na ustnicah prvič pojavile belkaste pene. Naenkrat je zagledala pred seboj na tleh pomandrano belo obleko, ki jo je dekla Ančka nosila pri procesijah kot nosilka Marije. Z obema rokama je dvignila v zrak pomandrane bele cunje in jih z veliko naslado začela razkazovati radovednežem, ki so se medtem pričeli umikati že na cesto: »Poglejte svetnico, našo svetnico, našo psico... Fej te bodi...!« In kot bi obleka v njenih rokah pričela smrdeti, jo je v visokem loku zagnala pred noge odmikajočih se radovednežev. Ko je bilo vse, kar je smrdelo po dekli, že razmetano, pohojeno in uničeno in ko se je zdelo, da se je Rudafica že popolnoma izčrpala in da je že na koncu svojih moči, se je z njo znova zgodila nenadna sprememba. To je bila že tretja sprememba njenega bitja v času ene same kratke četrt ure. Medtem ko je bila Rudafica pri odkritju moževe nezvestobe mirna in je skoraj samozadovoljno opazovala svojo nesrečo ter se je nato spremenila v besnečo uničevalko posteljne nasprotnice, se je zdaj, ko je bilo njeno spolno sovraštvo že izčrpano, mahoma izprevrgla v obupano, izdano in nesrečno ženo in mater. Medtem ko se v svoji drugi podobi niti z besedo ni spomnila nezvestega moža in je njena bit klela in teptala le njegovo priležnico, je v svoji tretji spremembi začela objokavati in tožiti tudi svojega moža. In ko je še malo prej bila vsa strašna, visoko vzravnana, napadajoča žena, se je zdaj skrčila v gubo velike, uničene nesrečnice. Z obema rokama si je zakrila obraz in iz prsi se ji je izvil presunljiv, jokajoč glas, ki v ničemer ni bil podoben prejšnjemu: »Joj meni, nesrečnici, kaj sem dočakala ...? Kaj sem storila, ti moj mož, da si mi to naredil...? Vse je proč, proč in ni mi več živeti. O jej, o jej...« Tisti radovedneži, ki so do kraja vzdržali, so se pri tretji spremembi Rudafice pričeli dolgočasiti; bojevita, napadajoča žena jih je zanimala, a jokajočih, nesrečnih žen niso bili ževčni* gledati. Medtem ko so bili prej vsi brez izjeme na njeni strani ter odobravali njeno početje, so se zdaj nekateri pričeli očitno zmrdovati in začulo se je polglasno mrmranje: »Kateri gospodar pa še ni imel svoje dekle...?« Nato so se še bolj umaknili od nesrečne žene. Toda tudi Rudafici je prazno dvorišče postalo pretesno in gnana od nekega čudnega strahu pred osamljenostjo, je tudi ona planila na cesto, kjer je začela še obupneje jokati. Njeno ranjeno srce je zahtevalo prostora, zraka, tolažbe in sočutja. Bilo ji je v velikansko zadoščenje, ako je s svojo žalostjo mogla spraviti na noge čim več ljudi. Zato je to, kar se je ravnokar zgodilo, z nepopisno žalostnim vekom oznanjala dalje po vasi. »Joj meni nesrečnici...! Moji otroci, moji otroci...! Poslušajte, ljudje božji! Ali sem si to zaslužila...?« Vsa razmršena in kuštrava, kakor kaka velika spokornica, je hodila po vasi. Najprej je izkričala svojo usodo v vežo Apatove hiše, od tam se je odpravila k Žerjavu, s katerimi so bili v sorodstvu, od Žerjava je letela k Honečniku, nazadnje pa se je vsa izčrpana in uničena napotila proti farovžu . . . Dva dni pred volitvami je dninar in postopač Prežvek, kandidat na listi delavcev in kmetov, stopil v Lukačevo krčmo. Prišel je prav za prav vedrit, ker je bilo zunaj zelo slabo vreme. Pred nekaj dnevi je namreč nastopilo južje, zemlja je postala tala in cesta, ki je vodila v Jamnico, je bila spet neznosna. Povsod se je vdiralo do kolen, a da bi bila žlobudra še večja, je že od jutra padal mrzel, neprijeten dež. Prežvek je brez kakega posebnega namena stopil v krčmo, kajti denarja tako ni imel. Navzlic slabemu, mrzlotnemu vremenu je bil oblečen zelo slabo; kratek jopič mu skoraj ni mogel pokriti dolgega hrbta, na nogah pa je kljub žlobudri nosil navadne cokle. Ko se je na hišnem pragu najprej znebil največjega blata na obuvalu, je odprl vrata v gostilniško sobo in, ne da bi se dobro ozrl po gostih, važno dejal: »Veliko rajši nosim cokle kakor pa kako drugo obuvalo. Noga je v coklah veliko prostejša in gibčnejša in človek mnogo laže hodi v njih kakor pa na primer v škornjih, ki te stiskajo kot kleščar.« Tako je govoril Prežvek, kadar ni imel drugega natakniti na noge kakor cokle. Kadar pa je sredi leta bil oblečen v kožub in obut v močne, svetle škornje, je samozadovoljno potrkaval s petami po tleh in govoril: »Veliko rajši nosim škornje. Noga je v taki obuji bolj na suhem in se veliko bolje počuti...« V sobi sta bila le dva gosta — že nakajeni graščak Ložekar, ki je bil že dva dni zdoma, in mladi Bunk, ki je šele prišel pit. Ker sta se silno dolgočasila, posebno pa Ložekar, ki je že dva dni zastonj oprezoval za župnikom Virejem — ta se je zaradi volitev zadnji čas gostiln ogibal — sta takoj planila nad novega gosta. »Hej, kandidat, pojdi no pit!« ga je klical k sebi Ložekar. »Boš pa kaj povedal, kako gre agitacija.« In kar bi se sicer nikoli ne bilo pripetilo, se je zgodilo zdaj: pivca sta Prežveku napijala iz svojih steklenic. Prežvek je moral prisesti in piti. Kmalu potem je na Ložekarjevo zahtevo moral krčmar prinesti novemu gostu posebno mero, kar je bilo tembolj čudno, ker Ložekar nikdar nikomur ni dajal za pijačo. Dninar je bil vedno v nekaki zadregi in tudi zdaj ga je veljalo precej truda, preden se je privadil nove družbe. Kmalu sta ga pivca zopet začela zbadati z volitvami. »Še pred tednom dni sem mislil nate, da bi mi prišel in nasekal steljo za zimo, zdaj pa, ko si stopil k tisti stranki, te več ne maram,« mu je skoraj strupeno očital Bunk. »Vidiš, Prežvek, ti si lahko kandidat, jaz pa ne morem biti, čeprav sem prvi davkoplačevalec v občini,« mu je oponesel Ložekar, ki je bil v opoziciji proti vsem strankam. Prežvek se je držal kakor lipov bog; o politiki sploh ni rad govoril, s tema dvema, ki sta pripadala tako rekoč njegovim delodajalcem, pa se o tem ni imel kaj pomeniti. Le tedaj, ko sta postajala že preveč nadležna, jima je kratko odgovarjal: »Dva dni še počakajte, pa boste videli...« »Kaj bomo videli?« sta silila vanj pivca. Ker sta postala prevsiljiva, jima je Prežvek zabrusil čez mizo: »Zakaj bi enkrat tudi siromaki ne smeli imeti svoje stranke?« Prežvek je bil preprost siromak, ki ga je socialna krivica že v mladih letih vrgla na tisto pot, po kateri se je sedaj klatil. Malo se je preživljal z delom, malo pa s postopanjem. Soseska ga ni marala, ker ga je imela za delomrzneža in neodkritega človeka, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je v njem videla bodočega občinskega reveža. Ljudje so sodili, da mu je vseeno, ali je bel ali črn kruh. Svoje življenje je Prežvek pred ljudmi zagovarjal s tem, da je na svetu mnogo ljudi, ki tudi nič ali še manj delajo kakor on, pa vendarle dobro in udobno živijo. Čeprav Prežvek ni bil bojevit človek, ampak je spadal med neodporneže, se je opozicijski listi vendarle pridružil iz gole solidarnosti ter z najboljšimi in čistimi nameni. Kaj več o politiki ni razumel in tudi ni želel razumeti. Tudi ni imel do ljudi, ki so ga pridobili, večjega spoštovanja kakor do pristašev nasprotne stranke, kajti do njega so se skoraj vsi enako oblastno in prezirljivo vedli, pa naj je bil to siromak Dovganoč ali bogataš Munk. Vendar mu je neznansko ugajalo, da volitve ne bodo potekle brez njega. Ložekar, ki je stal nad obema strankama, je kazal čudno slast, da bi oba strankarja, Bunka in Prežveka, spravil v lase, zato je skrbel, da je imel Prežvek vedno kaj piti. Bunk si je v svoji zagrizenosti hotel nasprotnika dobro privoščiti. Toda Prežvek je vsak njegov napad odbil s skomizganjem ram in z ravnodušno izjavo: »Dva dni še počakajmo, pa boste videli...« Tedaj ga je Bunk vprašal s premetenim glasom: »Ali nisi ti že vbogajme sprejemal, Prežvek ...?« »Kdaj...?« se je začel hudovati Prežvek. »Pred dvema letoma je moj oče obdaroval občinske reveže in ti si bil tudi zraven. Veš, da taki, ki so bili že deležni občinskih dobrot, nimajo volivne pravice...« Prežvek je zardel kakor mlada devica ob kvantah, potem pa je skušal vzrojiti: »Saj ni res, tvoj oče mi je sam dal kruh!« Vendar se je možu poznalo, kako mu je neprijetno. Ložekar, ki je precej zavohal, da Bunk nekam meri, ju je pričel navidezno miriti, toda glas je imel tak, da bi ju lahko še huje razvnel: »Molčita in pijta. Tri dni pa oleja ni...« Nato so spet pili. Kdaj pa kdaj je Prežvek imel mir, potem pa sta se sita posestnika, ki sta ne ve se kako prišla do lepih premoženj in sta jih lahko brezskrbno zapravljala, spet začela kavsati. Večkrat je prisedel še krčmar Lukač, ki jima je pomagal. Prežveku je nekaj dopovedovalo, naj vstane in odide ter se jima tako ogne, toda neprijeten občutek pred slabim, mrzlim vremenom mu ni dal zapustiti tople sobe in polne mize. Ko je nastala noč, je bil kandidat opozicijske liste že čisto mehak od zaužite pijače, saj jo je ves čas vlival v prazen želodec, medtem ko sta Ložekar in Bunk pila na dobro podlago. Kmeta sta ga opijala dalje, čuteč pri tem veliko škodoželjnost, kot bi s tem opijala vso delavsko kmečko listo. Že pozno zvečer je Ložekar naenkrat vprašal Prežveka: »Kako si pa ti sploh podpisal listo, ko pa ne znaš pisati...?« »Saj nisem sam podpisal. Pernjak je podpisal zame,« se je v zadregi branil Prežvek. »Ti si se pa podkrižal, kaj?« ga je kakor brez namena pobaral Bunk. »Tudi podkrižal se nisem. Zakaj naj bi se podkrižal?« je odgovarjal že popolnoma pijani in vrtoglavi siromak. »Ha-ha-ha.. .!« se je glasno zakrohojal Bunk, poln strankarskega veselja. »Ha-ha-ha...!« se je za njim zakrohotal Ložekar, poln stanovskega veselja. Potem so še dalje pili, a Prežvek je imel zaradi volitev mir. Bilo je menda že blizu polnoči, ko je krčmar hotel hišo zapreti. Lukač se je obrnil k Prežveku: »Kam boš pa hodil ob takem vremenu? Lahko prenočiš pri meni.« Lukač ni imel navade, da bi ponoči obavljal siromake pri sebi. Toda Bunk ga je takoj prestrigel z besedo: »Ne, Prežvek pojde z menoj. Pri meni je topel hlev in tudi v sobi lahko leži, če ni drugače. Steljo bo pa le sekal pri meni ...« In res je Bunk vzel Prežveka s seboj na dom. Bog ve kaj se je ta večer zgodilo z Bunkom. Ko sta prikolovratila domov, kmet ni gnal siromaka takoj spat, ampak ga je posadil še za mizo, gospodinja mu je morala skuhati klobaso, sam pa mu je postregel še z vrčem mošta. Šele potem mu je prinesel v hišo otep slame in mu postlal pri topli peči, kamor se je pijani Prežvek zvrnil, ne da bi se mu sanjalo, kaj pomeni vsa ta velika skrb sicer dovolj neprijaznega in zgubečega gospodarja ... Ko so v nedeljo zjutraj prišli prvi volivci na občino, so namesto volivnih skrinjic našli na občinskih vratih nabit odlok okrajnega glavarstva, da občinskih volitev ne bo, ker je delavsko-kmečka lista zaradi krivičnih podpisov razveljavljena in je edina, pravilno vložena lista sama od sebe izvoljena ... == DRUGO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila iz romana Jamnica, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: Moškoplet je tisto noč spal na Permanovi parni. Perman že od nekdaj ni maral beračev, zdaj pa, ko je pri hiši šlo vse narobe in je bil že sam sebi na potu, jih je še teže prenašal. Moškoplet je vse to vedel, a je nalašč ostal čez noč pri hiši, čeprav bi pred temo še lahko šel h kakemu sosedu. Spal je zelo dobro, toda prihodnje jutro ga je navsezgodaj zbudilo brušenje kose tik pod parno. Nevoljen si je pričel mencati oči in godrnjati tako glasno, da ga je človek, ki je kosil, lahko slišal: »Sama sveta nedelja, pa ti kosijo pri nogah in pri glavi. Kako more pri taki hiši biti blagoslov ...« Navzlic svojemu bogotajstvu je Moškoplet ob nedeljah in praznikih vendar hotel imeti svoj mir, razen tega pa še kaj boljšega v skledi. Ker vsega tega pri Permanu ni bilo in tudi ni bilo pričakovati, je vstal, si očedil z obleke poslednjo rušo mrve, nato pa odšel h koritu, kjer se je umil. Medtem je prišla izza hleva stara Permanca z jerbasom mlade trave za svinje; ta je namreč že tako zgodaj kosila. Moškoplet je ni pozdravil, zato pa ga je pozdravila Permanca: »Dobro jutro, Moškoplet! Že tako zgodaj pokonci?« Berač ji ni odgovoril, temveč je ponosno zapustil dvorišče in se obrnil proti cesti, ki je vodila v dolino. Permanca je nekaj časa osuplo strmela za njim; beračev prezir jo je zabolel v srce, ker je mislila, da velja propadajočemu Permanovemu domu. Tudi ji ni bilo pogodu, da gre berač brez zajtrka od hiše, ker to v Jamnici ni bila navada. Trajalo je precej časa, preden je mogla zamrmrati: »No, pa pojdi, moškopletska preobjestnost...« Berač Moškoplet pa je stopal nizdol med njivami in travniki s takim korakom, kakor bi bil ves svet njegov. Njegov korak ni imel nobenega pravega cilja; bil je podoben koraku gospodarja, ki stopa po svojem posestvu in uživa nad svojo oblastjo. Bilo je tako zgodaj, da sonce še ni vstalo izza štajerskih gora in je vsa jamniška kadunja bila še prevlečena z jutranjimi meglicami. Sama vas Jamnica se sploh ni videla, ker je ležala pregloboko na dnu kadunje, toda videli so se vsi više ležeči kraji. Videla so se rebra Drajne z dremajočimi hišami in bajtami; onstran dolgega, meglenega jezika, ki se je nad potokom stegal do soteske, v kateri so ležale Dobrije, je molel kvišku okrogel vrh Sončnega kraja s svojim gozdnatim čopom na temenu; zadaj za kadunjo so se razprostirale široke in mogočne Hoje v dolžini pet, šest kilometrov z zakritim vznožjem in z že odkritimi pobočji, s katerih so se belili zidovi mogočnih domačij. Zadaj nad Hojami pa se je vzdigovala široka gora, spodaj črna od samih gozdov, više gori pa siva in belkasta od samih skal in pečin. Njen topi, bunkasti vrh je gorel v žarkem plamenu prvih sončnih pramenov, ki so ga iz vsemirske daljave pokrili s tako lepimi barvami, da jih nihče drug na svetu, razen gore same, ne more pokazati... Vsa ta prečudna lepota zgodnjega vigrednega jutra je do vrha napolnjevala Moškopletovo bit. Njegovo uho ni slišalo posameznih glasov vstajajočega življenja naokrog, njegove oči niso razločile lepote posameznih barv in njegovo brezskrbno, potepuško srce ni čutilo zlivanja posameznih krasot, toda vsa njegova bit je čutila eno samo veliko, prečudno razkošje narave in življenja. Ta občutek je dvigal jamniškega siromaka visoko nad samega sebe in njegov prezirajoči pogled je postajal še prezirnejši, njegov trdi korak pa še smelejši. Vse, kar so dogledale njegove oči, kar je moglo objeti njegovo srce, se mu je zdelo njegova last, njegovo kraljestvo. Poln svojega lastnega doživetja in uživanja se je Moškoplet spuščal s hriba v nižavo, ne da bi se zavedel, da ga je gredoč obdal gozd, in da je v dolini spet prišel iz njega. Šele tedaj se je zavedel svoje okolice, ko je stopil na trdo cesto. Ne da bi razmišljal, ali naj krene na desno ali na levo, je usmeril korak na levo proti kadunji, proti gori. Megla nad cesto in okrog nje se je pričela topiti in že so se pred njim začeli bliskati s soncem pokriti bregovi Sončnega kraja. Kmalu je prispel do Černjakove krčme, ki je stala ob cesti in je zaradi zgodnje ure bila še zaprta. Moškoplet bi bil gotovo mirno šel mimo nje, ako bi ga ne bili pritegnili kričavi, bolestni glasovi, ki so se razlegali z dvorišča. Obstal je in prisluhnil. Takoj je vedel, da se dere Černjakova Terba, slaboumna gospodarjeva sestra. Nihče drug v Jamnici ni imel tako izrazitega, zadirčnega, revskajočega in blaznega glasu kakor ona. Kakor cela Jamnica, je vedel tudi Moškoplet, da ima Černjakova Terba pri hiši zapisan dosmrten kot, ki ga pa že od smrti njenih staršev, starih Černjakov, preživlja v kotu živinskega hleva. Vedel je tudi, da je pri hiši ne marajo, da jim je na potu ter da bi najrajši videli, ako bi je zmanjkalo, oziroma, ako bi jo bog vzel k sebi, čeprav je pri hiši zalegla za hlapca ali za deklo, kajti bila je na nogah od zore do mraka in je opravljala najtežja in najslabša dela. Na gnoju pred hlevskimi vrati je stala Terba, visoka, suhljata ženska tridesetih let, manj grda kakor neumna. Glave ni imela pokrite, zato so se ji videle debele, krasne kite kostanjevih las, ki so nekoliko razmršene ležale v velikem svitku za tilnikom. Njen goli vrat je bil lep in čeprav ni bil umit, je vendar bleščal v spočiti ženski lepoti. Raztrgana in od vrha nezapeta jopica je izdajala polnost lepih prsi. Tudi nogi, ki sta do gležnjev tičali v gnoju, sta bili lepo oblikovani. Glede zunanjosti narava ni skoparila pri tej siroti, le njeni možgani niso bili v redu in njene preizrazite, pregloboke, skoraj vedno prestrašene ter s prekošatimi obrvmi zasenčene oči so ji kazile obraz. Razen tega je bila še na pol gluhonema, in vse to je zadostovalo, da je tridesetletna ženska, Černjakova Terba, bila izobčena iz vsakdanjega človeškega življenja ter bila prisiljena živeti življenje zanemarjene, poživinjene sirote. Moškoplet, ki je bil gluh za vsako žensko mesenost, je ob pogledu na prizor pred hlevom začutil hkrati dve veliki zadovoljnosti; prva je bila ta, da ljubi bog še vedno ni vzel k sebi Černjakove sirote in da njeno bitje še vedno vznemirja to hišo, druga pa je bila ta, da je Terba bila pravkar tepena. Černjakova fanta — prvemu je bilo deset let, drugi je bil dve leti mlajši — sta jo vsak z enim krepelcem v roki na vso moč tolkla po bedrih in stegnih in, kadar so jima bile napoti terbine roke, ki so hotele zakriti boleča mesta, sta tolkla po njih. Terba je tulila, da je šlo skozi mozeg in da so jo slišali k sosedom, a dečka sta molčala, kakor da bi bila popolnoma zaverovana v posel, ki ga je bilo treba temeljito opraviti. Ne daleč stran je lajal domači pes in se zaganjal z verigo proti kupu gnoja, kot bi se tudi on hotel zakaditi v siroto. Zadaj za hišo so po kamenju ropotale težke cokle, kar je pomenilo, da je nekdo domačih že tudi bil na nogah, vendar ga prizor, mimo katerega je šel, očividno ni zanimal. Pred Moškopletovimi očmi se je godilo to, kar se je pri Černjakovih dogajalo zelo pogosto, ako ne vsak dan: otroci so se iz dolgega časa znašali nad domačo siroto. Brž ko so se pričeli zavedati življenja, so lahko opazovali, da je Terba, ki jim je prav za prav bila rodna teta, neprijeten, popolnoma odvečen ter nezaželen član hišne družine. Čeprav je oče in mati nista pretepala, sta jo vendar z drugimi vred očitno prezirala in sem pa tja jo je kateri mimogrede vendarle hrnil. Tudi pri mizi zanjo ni bilo prostora, temveč je smela jesti v kakem kotu to, kar je drugim ostalo. Pri vsem tem pa so se starši pred drugimi ljudmi delali, kakor da jim je bog s hišno Terbo naložil kdo ve kakšno kazen. Vse to se je seveda prijelo tudi otrok, ko so, kakor vsi drugi otroci, začeli dojemati tisto življenje, sredi katerega so odraščali, in so si iz pridobljenih vtisov oblikovali značaj. Čestokrat so se s Černjakovega dvorišča ali s polj razlegali obupni, bolestni kriki domače Terbe. Skraja so ljudje dvigali glave, ko da bi jih nekaj neprijetnega zbadalo. »Černjakovo Terbo že spet tepejo...« so rekali in skomizgali z rameni. Polagoma pa so se tega vpitja že navadili in le redkokdaj je kdo pri odmevu blaznih krikov še rekel: »Johtana, menda jo bodo ubili...!« Še huje je postalo, ko se je Terbi, kakor so ljudje sodili, pripetila velika nesreča. Čeprav je bila na pol neumna ter do moških ni kazala ne le nobenega nagnjenja, ampak jih je skoraj mrzila, kar je vedno izpričevala z glasnim kričanjem, ako se ji je kateri preveč približal, je bilo vendarle znano, da se je včasih kak pijanec, ki je iz gostilne zašel okrog oglov, poželjivo ozrl za njenimi polnimi udi. Marsikoga so tudi že obdolžili, da do Černjakove sirote ni tešč. Zgodilo se je tudi, da je Terba ponoči nenadoma zbežala iz hleva in začela kričati okrog hiše kakor blazna. Pred dvema letoma pa je nenadoma postala noseča. Odsihmal so jo še bolj zaničevali in še huje preganjali. Soseska sicer ni z enakimi očmi gledala na vse to in mnogim se je Terba smilila ter so Černjakove celo glasno obsojali. Vendar je bil Černjak še vedno ugleden mož, ki je krčmaril, hodil s svojo družino v cerkev in se obnašal kakor vsak drug Jamničan. In ljudje so soseskovali s Černjaki, kupčevali z njimi in se mirno usedali z njimi za mizo kakor z vsemi drugimi. Te lepe in rosne nedelje zjutraj sta bila Černjakova dečka zelo slabe volje, ker sta morala zaradi paše zgodaj vstati, zato pa sta se iz jeze že navsezgodaj jela znašati nad siroto. Vsa zmešana, ker ni vedela, zakaj je tepena, je Terba od bolečin glasno vreščala: »Av - av - va - a - a ... Hu - u - u ...« Njen tožeči glas je bil tako zagrljen, da ni bilo mogoče razumeti nobene jasne besede, ki jih je skušala izkričati v svojo obrambo. Dečka sta jo neutrudljivo tolkla dalje in ko bi sirotin krik ne prevpil vsega, bi se gotovo slišalo njuno napeto sopenje, posebno mlajšega dečka, ki je vihtel v rokah pretežak oklešček. Medtem ko sta skraja molčala, je starejši pričel zdaj kričati: »Na, kurba, tu imaš, kurba...« Moškoplet je nekaj časa z veliko naslado gledal na dvorišče ter si od veselja mel roke, potem pa ni več vzdržal ter je fantoma glasno zaklical: »Le dajta jo, le dajta jo... Kaj bo taka baba...?« Fanta sta res krepkeje pritisnila, da je sirota še glasneje vzkrikala. Moškoplet je tlesknil z rokami in navdušeno zaklical: »Po goli riti, po goli riti...« Starejši deček je tedaj res hotel s prosto roko privzdigniti siroti modrikasto krilo, da bi lahko uspešneje mazal po goli koži. Takrat pa se je sirota menda zavedela svojega položaja, izpustila iz prsi hropeč, sovražen vzkrik, se dečkoma iztrgala iz rok ter se v nekaj dolgih skokih pognala okrog hleva, od koder je bilo še dolgo potem slišati bolestno javkanje. Izza hišnega ogla se je prikazal gospodar in zavpil proti fantoma: »Paludje, kaj pa zganjate? Ženita no že past...« V tem glasu ni bilo toliko očitanja dečkoma, kolikor splošne nevolje na vse tri, da so že navsezgodaj napravili tak hrup pri hiši. Tudi Moškoplet je bil po svoje zadovoljen ter se je spet z istimi ponosnimi koraki, s katerimi je prišel, odpravil dalje po cesti proti Jamnici. Takrat, ko je postalo že očitno, da je Černjakova Terba res v drugem stanu, je zavalovil po Jamnici cel požar zlobnih, resničnih ter neresničnih govoric. Ljudje so na vse pretege ugibali, kdo bi bil kriv, ter so dolžili najrazličnejše dedce, predvsem pa pijance, ki so zahajali k Černjaku. Sum je šel od Coflovega Petra preko Permana do Apatovega Žepna. Marsikatera ljubica ali žena je takrat prebedela dolge noči iz strahu, da morebiti nesreča ni zadela njenega fanta ali njenega moža. Na pobudo Černjaka se je za stvar pričela zanimati tudi žandarmerija, vendar je bilo njeno stikanje za krivcem popolnoma brezuspešno tudi še potem, ko je Terba že porodila. Ravno tako so ostali brezuspešni vsi nadčloveški napori Černjaka in njegove žene, da bi iz hišne sirote izvlekla ime krivca, čeravno sta ga poskušala zvedeti z vsemi mogočimi sredstvi prigovarjanja in nasilja. Navzlic temu, da je bila Terba na pol mutasta, so domači vendar razumeli njeno grgranje in, ker je pri vsej svoji zaostalosti dobro poznala veliko ljudi, so mislili iz nje izsiliti ime tajnega priležnika. Najprej je Černjak sestro do nezavesti pretepel; ker pa to ni pomagalo, jo je pretepel še enkrat. Ker še to ni pomagalo, jo je pretepel še tretjič, tako da se osem dni ni mogla ganiti na svojem gnilem ležišču v hlevu. Sirota je prenašala mučenje z nekim čudnim mirom, ki ga prej ni bilo opažati pri njej. Sedaj ni več toliko kričala, namesto tega pa so ji neprestano lile debele solze iz prestrašenih, prosečih oči. Potem so jo zaprli v neko temno luknjo v kašči, kamor so sicer nasipali žito, in jo pustili tam tri dni brez vsake jedi. Četrti dan pa so zvedeli od nje ravno toliko kakor prvi dan. Ko so se že vsega naveličali, so nehali siliti vanjo in jo pustili živeti, kakor je živela dosihmal. Brcam, ki jih je dobivala, se je pridružila le še psovka: »Vlačuga...« Naposled se je tudi soseska umirila, videč, da je vsako vrtanje za to stvarjo zaman. Ljudje so rekli: »Če Ajta tega ni mogla iztakniti, tudi mi ne bomo ...« In Černjakova sirota je naposled rodila. Rodila je zdravega, krepkega dečka, kateremu se je nasmejala z blaženim, presrečnim nasmehom, da je presunilo celo staro Kardevko, katero so najeli k porodu. »Še nikdar nisem videla kaj podobnega, čeprav sem že veliko otrok položila v zibelko,« je pripovedovala vsa solzna. Soseska pa se ni utegnila brigati toliko za materinska čuvstva porodnice kakor za to, komu bi novorojenček bil podoben. Toda tudi tu je vsako ugibanje bilo zaman, kajti otrok je bil podoben materi. Kar je soseska imenovala nesrečo za siroto, je bila zanjo prava in največja sreča, ki jo je nova mati kdaj občutila. Postala je najboljša, najskrbnejša mati in je negovala dete z največjo ljubeznijo in nežnostjo ter ga varovala kakor levinja svojega mladiča. Nosila ga je vedno s seboj, ne glede na to, kako delo je morala opravljati; bogvaruj, da bi se otroku približal kdo, do katerega sama ni imela zaupanja. Medtem ko je pred svojim materinstvom nekako vdano prenašala vsako preganjanje celo s strani otrok in je le z blaznim ihtenjem tožila svetu svojo bol, je kot mati počasi postajala odpornejša, srditejša in nepristopnejša ter se je znala tudi dejansko braniti pred preganjalci. Nenavadno močan in skoraj živalski čut materinstva, ki je skraja kar gorel iz njenega bitja, je celo tiste, ki so sicer ravnali z njo slabše kakor z živino, navdajal s čudnim strahom in spoštovanjem. Otrok se je razvijal nenavadno dobro in hitro, čeprav je z materjo vred preživel največ časa v hlevu poleg živine; z devetimi meseci je že shodil, s poldrugim letom je že govoril. Ko je mutasta mati spoznala, da njen otrok ne bo mutast, se je od veselja začela jokati, kakor da bi se zavedala tega največjega bogastva človeškega bitja. Nekega dne pa je svet iznenada zvedel za očeta terbinega otroka in to na tak način, kakršnega ni nihče pričakoval. Dete je bilo takrat že dve leti staro in mati je bila z njim na njivi nad cesto, kjer je okopavala. Nad poljem je ležala mehka in nežna spomlad, duh rasti in mladega življenja je širil prsi tudi tistim, ki so trdoto zemlje najbolj občutili. Tedaj je na cesti zaropotal voz. Černjakova sirota, ki se je bila pravkar zazrla proti cesti, je obstala kakor prikovana na zemljo, potem je iz njenih oči švignil čuden plamen in ves njen obraz se je pokril z zagonetnim sijajem. — Na cesti je zagledala njega... Pojav otrokovega očeta na cesti je v Terbi povzročil nenadno, viharno spremembo. Naenkrat je bila vržena iz svoje dotedanje otopelosti in zakrknjenosti. Niti udarci, niti glad, niti prezebanje in najhujše preganjanje je ni moglo omehčati, da bi izdala tistega, do katerega je njeno srce čutilo vso nežnost skrivne sreče in o katerem je presanjala toliko dolgih noči, prepričana, da prav tako sanja tudi on. Kolikokrat jo je ponoči vzbudil kak skriven šum, o katerem je mislila, da so to njegovi koraki, da se ji zaščiten od neprodirne teme približuje ter hoče pobožati njo in njenega otroka. Njega pa ni bilo blizu in ga tudi ni bilo kje videti. Včasih jo je prijelo, da bi zgrabila otroka in ponoči stekla na njegov dom, za katerega je dobro vedela, čeprav je bil pol ure stran skrit za gozdnatim hrbtiščem Drajne. Toda od tega koraka jo je vselej odvrnil neki čuden, skoraj svet strah pred veličino tistega, za katerega je čutilo njeno materinsko srce. Bila je prepričana, da bo nekega dne prišel, a da ne more, kakor bi rad, ker ga gotovo ovirajo važni in tehtni vzroki. In tako je čakala dalje... Zdaj pa, ko ga je nenadoma uzrla pred seboj na cesti, je njeno srce mahoma vzdrhtelo v močnem, nežnem čustvu materinstva, ki ga je njena narava takoj hotela deliti z očetovstvom. Pozabila je vse drugo okoli sebe in je videla le njega, otroka in sebe. Izvil se ji je presrečen, vriskajoč krik in že je bila z enim samim skokom pri otroku, ki je ležal v starem nasekaču na žarah, ga dvignila, prižela na svoje vroče prsi in v dolgih skokih odvihrala z njim proti cesti, kjer se je ustavila pred voznikom — Pernjakovim Tevžuhom. Vsa prevzeta je z iztegnjenimi rokami molila otroka očetu, pričakujoč, da ga bo ta pri priči vzel, ga prižel nase in se opojil s toploto njene krvi, njenih razburjenih nedrij, na katerih je otroka zagrela. Tako silno je drhtela od sreče in materinskega ponosa, da ni bila zmožna niti tistih svojih redkih besedi, ki jih je mogla razumljivo izgovarjati, in je iz njenih ust prihajala le ploha nerazumljivih, radostnih vriskov: »A-a-v... V-a-a-v... H-a-a-v...« Pernjakov Tevžuh se je skoraj onesvestil in, ko bi se ne bil naslonil na konja ter se oprijel njegovega komata, bi se bil gotovo od presenečenja zgrudil na cesto. Zares je bil on tisti, katerega Černjakova Terba ni hotela izdati svetu, kakor da bi z nikomer ne hotela deliti tajnosti svojih materinskih čustev. Tisto se je pripetilo, ko je Tevžuh z drugimi fanti nekoč veseljačil pri Černjaku, kjer so se zamudili dolgo v noč... Tega dejanja se je že takoj drugi dan prestrašil, čeprav na kake posledice takrat ni mislil. Ko pa so ljudje začeli govoriti, kaj je s Terbo, si je od same sramote najprej mislil vzeti življenje. Iz previdnosti pa je s tem odlašal in čakal, da se konča takrat, ko bodo po soseski pričeli govoriti tudi o njej kot o krivcu sirotine nosečnosti. Namesto tega pa je slišal le, kako sirota trdovratno molči in je ne morejo omehčati niti udarci, niti obljube domačih ljudi, da bi izdala svojega ljubimca. To ga je spet napolnilo z veseljem do življenja. Skoraj je bil prepričan, da ga Terba takrat ni dobro spoznala in da zato ne ve, koga bi imenovala. Iz previdnosti pa se je odslej Černjakove hiše kar se da izogibal, čeprav to zaradi mimo vodeče ceste ni bilo ravno lahko. Večkrat se je moral postaviti domačim po robu, ker ni hotel peljati lesa na postajo. Ker je ostalo očetovo ime neznano tudi potem, ko je Terba že rodila, in se je naposled zadeva že nekako pozabila, se je tudi Tevžuh opogumil ter si je po dveh letih spet upal na cesto mimo Černjaka. Toda že njegova prva pot je postala zanj usodna... Najprej se je fantu zazdelo, da se je pričela majati gora nad Jamnico in se podirati nanj; nekaj trenutkov je v sladki omotici čakal, da se bo to zgodilo. Ker pa ga gora le ni hotela zakriti pred soncem in pred ljudmi, ki so gledali z obcestnih polj, ga je postalo nepopisno sram, a hkrati tudi strah. Naenkrat je bil ves moker od smrtnega znoja... Namesto presrečnih oči rodnice in začudenega obraza na njenih rokah capljajočega otroka je videl, kako strmijo vanj režeče oči njegovih domačih, njegovih prijateljev, znancev, ljubic, cele soseske. Vse te oči so se združile v eno samo škodoželjno, zaničljivo spako ... Do otroka, katerega mu je nepokvarjena, samo človeško čuteča mati, a zanj le nesrečna pohabljenka, tako ponosno rinila v naročje, ni čutil nobene vezi. Neki rahli opomin, ki ga je prešinil za trenutek in ki ni neprijetno odjeknil čisto v globini njegovega srca, se je takoj umaknil pred neznosnim občutkom sramote. In tam, kjer bi moral občutiti vsaj človeško dolžnost do svoje krvi, ga je zalivala le sramota... Zasenčenih oči je strmel predse, a videl ni drugega kakor svojo pogubo, s katero bo moral sedaj plačati en sam trenutek strasti. Pred njim se je pogrezal v nedosegljivost lepi Pernjakov grunt, vse premoženje, katerega dedič je bil, z vso njegovo bodočnostjo... Ob spominu na vse to je mahoma zazijal med njim in med onima dvema velikanski, nepremostljiv prepad... Možgani, ki so počasi spet začeli delovati, so se tedaj hitro domislili, da mogoče le ni še vse izgubljeno, ako se bo znal braniti. Skoraj s prosečim glasom je zahropel: »Pošast, kaj režiš vame? Pusti me pri miru ...« Njegov glas je bil tako strašen, da je v cape zaviti otročiček pričel prestrašeno vekati, na mater pa je njegov izbruh deloval še huje. Mahoma je postala podobna osupli zveri, ki je nič hudega sluteč nepričakovano dobila smrtni sunek v srce. Njena materinska bit je bila zadeta sredi srca prav v trenutku, ko je hotela s svojim sočlovekom deliti najnežnejšo srečo človeškega rodu, da bi jo s tem sama še močneje občutila. Želela mu je, da bi tudi on vsaj enkrat doživel dotik njunega plodu, njunega otroka, toda tisti, ki je imel v rokah njeno srce, njeno dušo, se je spačil in jo surovo odbil... Prešlo je nekaj strašnih, napetih trenutkov, v katerih je jokavi glasek otroka sproti skoprnel. Z bližnjih njiv in bajt so ljudje opazovali prizor na cesti in zdelo se je, da njihovi pogledi kakor strune brenčijo po zračju. Celo vpreženi konj je nekako otrpnil in nepremično stal v ojnicah. Videč preplašenost matere sirote, se je Tevžuh še močneje oprijel svojega stališča. Boječnost in strah sta polagoma zapuščala njegove žile in začelo ga je prevzemati sovraštvo in jeza do onih dveh, pred katerima je branil svojo namišljeno človeško vzvišenost. Srdito je strmel v siroto, v to žival, s katero se je enkrat spozabil in s katero zdaj ne ve kaj početi. Ko bi se bil s Terbo in z otrokom srečal kje na samem, bi bil gotovo postal ubijalec lastnega otroka in njegove rodnice ... »Kaj me strašiš, pošast...? Beži od mene, jaz te ne poznam ...« je zapihal v skoraj otrplo siroto z nepopisnim sovraštvom in prezirom v srcu. Udarec, ki ga je mati dobila tako nepričakovano in s tako surovo silo, jo je v prvem hipu tako presunil, da ji je obraz začela pokrivati siva, mrtvaška barva, oči pa so ji od presenečenja hotele skočiti iz jam. Telo se ji je od udarca sključilo in, kakor da bi zaslutila zločinske misli svojega sočloveka, je prižela otroka na prsi ter se začela zadenski odmikati od njega. Podoba je bila, ko da bi se zdrav človek umikal pred gnusobo, boječ se, da se ne bi še on zastrupil. Zatajeni otrok v njenem naročju je utihnil in se krčevito oklenil materinega vratu. Vsa skrčena in zbegana je obstala kakih deset korakov stran, kjer je odprtih ust pričela loviti sapo. Zdelo se ji je, da jo hoče zadušiti strašna, nepoznana bolečina. Prepadene oči so se ji napolnile s suhim, brezsolznim jokom... Kar naenkrat pa jo je pognalo kvišku in pritiščajoč z eno roko dete na prsi, je z drugo zakrilila proti nebu, iz ust pa ji je privrel strašen, nezaslišan krik bolesti, groze in strahu. Potem pa se je z otrokom vred zgrudila na zemljo in obležala kakor mrtva ... Pernjakov Tevžuh je takoj naglo skočil na voz, pognal konja v dir ter bežal z njim po cesti, ko da bi bežal pred samim peklom... Z bližnjih njiv pa so prihitele na cesto najbližje priče nenadno odkritega očetovstva ter se sklonile nad nezavestno mater in njenega otroka. == TRETJE POGLAVJE == Že osem dni so ljudje po Jamnici govorili: »V soboto bo pa pri Munku steljaraja...« Munkove steljaraje so bile znane daleč naokrog in še izven mej Jamnice. Ko je ta stara šega kmečkega medsebojnega pomaganja pri težkih delih pred desetletji začela z drugimi šegami vred izumirati, se je je Munkova hiša trdovratno držala. Pozneje so zaradi pomanjkanja delovne sile tudi mnogi drugi kmetje spet začeli posegati po tej starodavni samopomoči, vendar se steljaraje zlepa niso kje obhajale tako slovesno kakor pri Munku. Trpljenje na steljarajah je bilo sicer včasih živinsko, ali ljudje so radi hodili nanje, ker so v enolično, vsakdanje življenje prinašale nekaj spremembe in zabave. Zlobni jeziki so sicer trdili, da je v koledarju štirideset mučenikov, pri Munku pa jih je včasih po petdeset. Munki so namreč ob dobrih sadnih letinah naprešali do petdeset poloviljakov sadjevca. To je pomenilo, da je tudi voda pomagala pri stiskanju sadnih tropin. Navzlic temu se pri Munku steljarajcev niso mogli ubraniti. In ko je naposled prišla sobota, se je pri Munku še pred svitom kar trlo ljudi. Povabljena je bila vsa žlahta, vsi sosedje, znanci in prijatelji. Pri zajtrku je sedelo že nad trideset oseb, a prihajali so še vedno novi steljarajci s sekirami za pasovi in s kremplji čez rame. Munki so s ponosom ugotavljali, da ne manjka nihče od povabljencev. Ko se je naredil dan, se je proti gozdu usula tropa kakih petdesetih ljudi. Sonce tega jesenskega dne je zelo zgodaj razpršilo jutranjo meglo ter z neko prerojeno močjo posvetilo po Jamnici. Dasiravno je šlo že proti koncu oktobra, se je obetal lep dan, eden tistih jesenskih dni, ko se sonce tako rekoč s svojo zadnjo močjo poslavlja od ljudi na zemlji. Jamniška kadunja je še enkrat zažarela v vsej svoji lepoti in barve, ki so se tako rade nabirale v njej in nad njo, so se začele svetlikati v svoji jesenski raznoličnosti. Rdečkasta pobočja z bukovjem in macesnovjem obrasle gore so gorela daleč po deželi, njih odsev pa je na rahlo barval tudi svetlobo, razgrnjeno po kotlinah pod goro. Iz te jesenske podobe se je v ozadju dvigala široka gora, ki še ni imela snežnega klobuka, in strmela v širni svet z neko oddaljeno veličastnostjo. Na sinjem obzorju so bledeli grebeni koroških in štajerskih gora. Že zgodaj zjutraj se je iz Munkovega gozda dvignil visok, bel steber dima. Čeprav ni bilo niti zjutraj premrzlo, so steljarajci po stari šegi vendar najprej zanetili ogenj, da bi s tem daljnemu svetu naznanili, kaj se pri Munkovih ta dan godi. Skoraj hkrati kakor pri Munku pa je dim, ki se je pokazal iznad Skitekovega gozda v Drajni, sporočil, da je v Jamnici ta dan še ena steljaraja. Zato je Dovganoč skoraj nekam izzivalno zajuckal v vstajajoče jutro. Ni pa še zamrl odmev njegovega vriska, ko se je iz Drajne oglasil še skoraj izzivalnejši, močnejši vrisk enega izmed Skitekovih steljarajcev. Skitekove steljaraje se sicer niso mogle meriti z Munkovimi, vendar sta dve steljaraji na en in isti dan v Jamnici bili poseben dogodek. Stari Munk je steljarajce takoj opozoril: »Ho, ho, fantje, danes pa pazite, da vam Drajnovci ne pošljejo abšajdasnika!« »Ali pa ga jim bomo mi,« je odgovoril Gačnikov Cene. Moški, ki so bili v veliki večini, so se razdelili na več delovnih skupin: v prvi so bili kleščarji, katerih je bilo največ in ki so imeli nalogo, klestiti vejevje smrek in hoj. Kleščarji so bili zopet dvojni, eni so klestili s pomočjo lestev, drugi pa s pomočjo železnih krempljev, privezanih na noge. Ta način klestitve je bil sicer prepovedan, ker se je drevje pri tem poškodovalo, vendar se kmetje za ta zakon niso zmenili, dobro vedoč, da gozdovom še huje škoduje sekira, katero so morali vihteti celo nad nedoraslim drevjem, ako so hoteli priti do denarja. Krempljači so imeli zelo nevarno delo, ker so morali klestiti stare smreke, kjer se z lestvami ni bilo mogoče povzpeti do vejevja. Razen kleščarjev so bili vlačilci vlak; ti so vlačili steljo do kupov, ki so jih nalagali kupčarji. Vlačilci so bili taki, ki se jim je motilo, da niso mogli na drevje, kupčarji so bili pa specialisti, ki so znali steljo skladati v kupe in jih tako dobro pokrivati, da stelje nobeno deževje ni moglo premočiti. Ženske so nakleščeno steljo nalagale v plasti. Stari Sečnjak, ki je imel že precej nad petdeset let in je bil znan kot eden najdrznejših krempljačev, se je prvi zakadil na debelo, do polovice golo smreko. S prezirljivim glasom je zavpil iz višave: »He, mladina, ali te ni sram, da moramo mi stari natikati kremplje?« »Pusti mlade ljudi na miru! Ali ne veš, da se mladini moti...?« mu je z druge smreke prav tako izzivalno odgovarjal stari Pernjak, ki je tudi klestil s pomočjo krempljev. Krempljači so bili res sami stari, izkušeni ljudje, kakor Sečnjak, Pernjak, Dovganoč in še nekaj drugih. Izmed mladih si je edino mladi Bunk upal natakniti kremplje na noge. »Nas ni več škoda, mladina hoče pa še živeti. Kaj?« je prezirljivo odgovarjal Coflov Peter z druge smreke. Mladi, krepki možje in fantje, ki so klestiti z lestvami ali pa so bili za vlačilce, so poparjeno molčali. Bolje je bilo biti tiho, kakor pa se iti kosat s temi starimi koreninami. Delo se je pričelo z velikim zamahom in kmalu je Munkov gozd začel odmevati od udarcev sekir, bobnenja starih debel, smehov, vriskov in veselih, razposajenih klicev. Kleščarji so mogočno drobili razne steljarajske pozdrave in pozive tja na Drajno, od koder so jim skušali odgovarjati Skitekovi steljarajci. Toda niti Skitekove niti kake druge smreke v Jamnici niso donele tako staro in tako mogočno kakor Munkove. Bilo je že proti devetim, ko se je Bajnant, ki je že pričel nakladati prvi kup, začel dreti kakor tele v hlevu. Vsi steljarajci so se obrnili proti cesti, na kateri se je s svojim počasnim korakom prikazal zadnji zamudnik Prežvek. Kdor je prišel zadnji na steljarajo, je po stari šegi privlekel tele. In vsi so vedeli, da za Prežvekom ne bo nobenega več na delo. Od vseh strani, z drevja, od ravnilk, od vlačilcev so zamudniku doneli na uho zasmehljivi, telečji glasovi: »V-e-e... E-e-e-... O-a-a ...!« Prežvek pa se za vse to ni zmenil, temveč je rekel vdano: »Nekdo mora biti tele.« Že s prvim vozom, s katerim je mladi Munk prišel po steljo, je pripeljal v gozd dvestolitrski sod mošta. Takoj so ga postavili kraj ceste, ga dali na pipo in stari Munk je pričel točiti. Toda Tumpež je takoj začel vpiti z vrha visoke smreke: »Danes bo suša, suša, ker je stari Munk pri pipi!« »Drugega k pipi!« so se oglasili še drugi glasovi. Ujedljiv smeh se je razlegel po gozdu, z drugimi vred se je smejal tudi stari Munk. Na dan steljaraje je bilo dovoljeno povedati vse, kar je kdo imel na srcu, in tudi Munk ni zameril smeha na račun njegovega skopuštva. Da bi zamašil gobce, je takoj začel točiti pijačo v velike vrče, katere je potem domača dekla raznašala od skupine do skupine. Navzlic zgodnji uri so steljarajci, moški in ženske, začeli piti z veliko slastjo. Pijača je bila izbrana nalašč za ta čas in je bila rezka in pitna. Steljarajci so se ob njej ogreli in razvedrili. Ob desetih je stari Munk začel klicati k malici, toda trajalo je skoraj pol ure, preden so se vsi steljarajci zgrnili okrog ognja, ki ta dan ni nehal goreti. Zdaj je bilo šele mogoče videti, kdo vse je prišel na steljarajo. V tesnem krogu okrog soda so posedli moški, prostor bliže ognja so zasedle ženske. Kakor je bilo v navadi, so jedli za prvo malico suhi, dasi malo bolj bel kruh, kakor je bil vsakdanji. Spočetka so steljarajci malicali skoraj molče in se opazovali. Med moško in žensko skupino skoraj ni bilo stika. Nekateri so skušali ta stik poživiti, toda ženske so bile danes nekako zamišljene in so se samo nasmihale. Žensk je bilo veliko, večinoma mlade in lepe. Tu je bila Zabevka, potem dekla Žavba, mežnarica Treza, Rudafova Ančka, ki je zdaj služila pri Ložekarju, Ardevova Metka, Gradiška Nanče, ki je šele pred kratkim prišla iz mesta domov, in druge. Nekatere kmetice so bile zaposlene v Munkovi kuhinji in jih ni bilo v gozdu. Tedaj je stari Munk zapazil, da manjka med steljarajci Zabev. »Kje imaš pa starega, he?« Vse je pogledalo proti Zabevki, ki je mirno žvečila kruh sredi drugih žensk. V zadnjih letih se je nekdanja Permanova Neža razvila v lepo, stasito kmetico. Njeno lice je bilo še vedno tako mladostno kakor nekdaj, bilo je samo nekoliko polnejše, kar pa ji je dajalo še bolj zdrav izraz. Njene velike, z gostimi, črnimi trepalnicami zasenčene oči so bile polne nekega tihega, močnega ognja. Poznalo se ji je, da ji pri Zabevu ne gre slabo, in ni bilo malo takih, ki so staremu Zabevu zavidali tako prikupno ženo. »Saj res, kje pa je Zabev ... ?« so se spomnili še drugi. »Če ni starega tukaj, imam pa mladega,« je odgovorila Zabevka čez nekaj časa s porednim glasom. Zabevka je s tem mislila na najstarejšega Zabevovega sina, sedemnajstletnega Aneja, ki je namesto starega prišel na steljarajo. Bil je še zelen, tih fant, ki se tudi potem ni zganil, ko so steljarajci začeli govoriti o njem. »To je še bolje...« Steljarajci so se hrupno zasmejali, kakor da bi uganili kako veliko skrivnost. Vsej Jamnici je bilo znano, da se mlada Zabevka dobro razume s primoženimi otroki in da jim je dobra mati. Smejali so se lahkoti, s katero je kmetica govorila, toda kaj drugega si zraven niso mislili. Potem so prisluhnili mogočnemu vrisku, ki je prišel iz Skitekovega lesa na Drajni. »To je stari Stražnik...« Toda izgovorjena beseda še ni utegnila zamreti, ko je vse steljarajce vrgel kvišku silen, skoraj nečloveški krik, ki je planil iz hoste nad njihovim taboriščem. Vsem je zastala kri po žilah in sleherni je vedel, kaj to pomeni. Krik je pomenil, da so jim Skitekovi steljarajci poslali abšajdasnik. Ko so pogledali tja, od koder je krik prišel, so videli med grmovjem čudno našemljeno moško postavo, ki jim je še hitreje spet izginila izpred oči, kot se je izgubil njen glas po lesovju. Takoj je več kot polovica steljarajcev skočila pokonci in se zagnala za bežečo šemo. »Moškoplet, Moškoplet...!« Kljub našemljenosti so ga namreč nekateri steljarajci spoznali, kar pa ni bilo tako težko, ker je bilo znano, da je bil berač Moškoplet najpogostejši nosač abšajdasnikov. Skitekovi so ga gotovo nalašč za to najeli. Po stari šegi je moral nosač abšajdasnika svoj prihod naznaniti s krikom ter je šele potem smel prineseno darilo odložiti in pobegniti. Da bi ga ne spoznali, se je lahko poljubno našemil, se namazal s sajami in si dal na glavo kako staro pokveko. Ako je nosač preganjalcem odnesel pete, je ostala sramota steljarajcem, ki so jo lahko oprali le s tem, da so tudi oni skušali dostaviti nasprotnim steljarajcem svoj abšajdasnik. Toda to že ni bilo več tako preprosto, ker bi nasprotni steljarajci kaj takega pričakovali in nosaču nastavili past. Divje kričeč se je tropa steljarajcev zaganjala po gozdu za bežečim Moškopletom. Bilo je, ko da bi preganjali kako divjo zver iz davnine. Za njim je letelo staro in mlado. Krempljači so si morali pred tem odvezati kremplje z nog, ker se drugače niso mogli ganiti. Čuti je bilo sopihanje in kletve. Ako bi preganjalci nosača ulovili, bi se mu ne godilo dobro. Najprej bi si ga privoščili preganjalci sami, potem pa bi ga izročili ženskam, ki bi si ga spet po svoje privoščile; najprej bi ga osramotile pred vsemi steljarajci, nato pa bi mu zatlačile za obleko resja in drugih bodečih stvari, mu zvezale roke na hrbtu ter nanje pritrdile prineseno košaro z abšajdasnikom; tako bi ga steljarajci pognali nazaj, od koder je prišel. S tem bi bili rešeni sramote. Lov je besnel v notranjost gozda. »Primite ga, primite ga!« so ženske podžigale moške in zraven tulile, kakor da bi bile obsedene, kakor da bi jih neka tajna sila opijanjala. Nekatere so se same začele udeleževati lova. Lov se je vedno bolj oddaljeval, ali to je že pomenilo neuspeh. »Nimajo ga, ušel jim bo,« so skoraj bolestno tulili nekateri. Nekateri lovilci so se že pričeli vračati. »Ali je ušel?« so žalostno in togotno izpraševale Zabevka, Žavba in še nekatere druge izkušenejše ženske. »Če ga Sečnjak in Dovganoč ne ujameta, drugi ga ne bodo.« Sečnjak in Dovganoč sta bila znana tekača, s katerima se noben mladi ni mogel kosati. Sečnjak je nekoč v teku ujel celo tele, ki je pobegnilo iz Tumpeževega hleva in so ga nekaj dni zaman lovili. Toda nesreča je bila, da sta oba, Sečnjak in Dovganoč, bila krempljača in sta se pri lovu zamudila z odvezovanjem krempljev. Naposled so se pričeli vračati tudi že tisti lovci, ki so se najprej pognali za ubežnikom. Tukaj je dobeseden prepis besedila, urejen v pregledne odstavke za boljšo berljivost: »Prekleti Moškoplet, leti, kot bi ga peklenšček smodil!« je klel mladi Bunk ves zasopljen. Kmalu je v daljavi utihnil divji lov in zadnji lovilci so se pobiti vračali. »Presnete kveke, kakšni možje pa ste?« so jim srdito očitale ženske. »Taka šluta, kakor je ta Moškoplet, pa vam uide ...« Šele potem so se spomnili cajne, katero je Moškoplet odložil gori nekje v hosti. Prežvek je odkobacal v breg in se vrnil s staro, raztrgano cajno! Le največji radovedneži so se zgrnili okrog njega in začeli pregledovati vsebino. Abšajdasnik je obstojal iz samih sramotilnih daril: na pepelu je ležalo nekaj plesnivega kruha, nekaj starih, neužitnih potic in podobnih stvari, a v papirnatem zavoju so našli crknjeno miš ... »Prekleti Drajnovci!« je ušlo Dovganoču, ki je pozabil, da so tudi tukaj steljarajci iz Drajne. Takoj ga je vsekal stari Pernjak: »Babe so vam pa koj dobre iz Drajne...« Abšajdasnik je Munkovim steljarajcem korenito pokvaril veselje; precej časa je trajalo, preden so si spet opomogli. Ni jim preostalo drugega, kakor misliti na to, kako bi Skitekovim steljarajcem darilo vrnili. Toda pred nočjo na kaj takega ni bilo niti misliti. Tisti, ki bo abšajdasnik vračal, ne bo imel lahkega posla. Ko da bi v delu iskali utehe, so se steljarajci z vso silo zagnali vanj in gozd je vnovič zaživel. Kleščarji so klestili na vse pretege in ravnilke so komaj sproti utegnile ravnati plasti. Sonce se je naglo dvigalo proti poldnevu in gozd je postal svetlejši in prijaznejši. Delavci so začeli piti kot za stavo in nosilka pijače je imela polne roke dela, ako je hotela napojiti vsa žejna grla. Mladi Munk in Bunk, ki se je tudi še imel za hišnega člana, sta venomer priganjala ljudi k pitju: »Pijte, le pijte!« »Ne gonita ljudi preveč k pijači. Če se bodo prehitro opili, ne bodo več delali. Kdo bo pa potem spravljal steljo ...« je ugovarjal stari Munk, toda njegov opomin je bil zaman, kajti zalegel ni niti pri mladih dveh gospodarjih. Že pred poldnevom so se po gozdu začeli razlegati pijani kriki, ki so z vsako uro naraščali. Krempljači so klestili smreke, same mogočne velikane, ki že desetletja niso bili okleščeni ter so bili določeni za spomladno poseko. Zato jih niso obrili le do vrha, ampak so jih tudi štorali, to se pravi, da so jim obsekavali vrhove, ki z velikanskim hruščem padali iz višave. Delo je bilo smrtno nevarno; preprosteje bi bilo, ako bi drevje kar posekali in ga na tleh oklestili. Toda Munk tega ni pustil, ker bi se spomladi smreke ne lupile in bi imel škodo pri čreslu. Tega dela pa se ni upal lotiti vsak krempljač in mladi Bunk, ki je bil od pijače že vrtoglav, ni štoral. Tisti pa, ki so si upali, so bili sami stari junaki. Sečnjak ni nehal razbijati s sekiro po obsekanem deblu starega drevesa, da je bobnelo po vsej Jamnici. Plezal je že v višini nad trideset metrov in sproti obsekaval vejevje; tako je ril po golem deblu proti vrhu drevesa. Počasi in previdno je zasajal kremplje v trdi les, se pri tem z levico ovijal okrog debla, z desnico pa vihtel sekiro. Pod njim ni bilo nič več; in ako bi mu odpovedali kremplji ali leva roka, bi se zrušil v globino, doda Sečnjak se je zanesel nase. To je bila prava vratolomnost, kajti navadno so krempljači najprej splezali med vejevjem do mesta, kjer je bilo treba vrh odsekati, ter klestili šele nazaj grede. Naposled je Sečnjak priklestil do mesta, kjer je nameraval drevo oštorati. »Ho ... hoj ... pazite na tleh!« se je začul njegov svarilni glas iz višave. Steljarajci so se še bolj oddaljili od Sečnjakove smreke in kmalu nato se je vrh že zvalil na tla. Pokonci je stalo le še golo visoko deblo, vrhu katerega se je sumljivo majal Sečnjak. Toda ta drzni krempljač je imel še nekaj pred seboj. Čisto pri vrhu štora je pustil še dve veji, ki sta kakor roki moleli na vsako stran. Namesto da bi kleščar odsekal še ti dve poslednji veji, se je zgodilo nekaj povsem drugega. S štora se je zaslišal prešeren, skoraj mladosten vrisk, potem pa sta Sečnjakovi nogi zabingljali kvišku in kleščar je stal na glavi vrh štora, držeč se za tisti dve veji, katerih prej ni hotel odsekati. Po precej dolgi stoji se je ta ljudski akrobat spet počasi oklenil debla, kjer se je s kremplji uprl vanj, potem odsekal še zadnji dve veji in se polagoma spustil na zemljo. Ob pogledu na to vratolomnost je gledalcem na tleh zastajala kri po žilah in nekatere ženske so od strahu začele vriskati. Ko pa se je Sečnjak vrnil na zemljo zdrav, so se vriski strahu spremenili v vihar navdušenosti in odobravanja. Vse je drlo k njemu. »Dobro, dobro, Sečnjak... Živio, korenika...!« Mož je stal med njimi kakor junak. Steljarajci so dobro vedeli, da takega, kakršen je Sečnjak, ni daleč naokrog, morda nikjer in zato so bili ponosni nanj. »Vi mladi se morate skriti,« so vpile ženske. In res so se morali vsi skriti. Sečnjak je smehljajoče strmel okrog sebe in njegovi košati brki so se mu nalahno tresli. Potem pa se je usedel na koreniko drevesa, vrhu katerega je še malo prej stal na glavi, in tedaj se je njegovo zgarano telo šele začelo krčevito tresti. Čez nekaj časa pa je spregovoril s težkim glasom: »Šest in petdeset let sem star in kar ste videli, sem danes zadnjikrat napravil. Ni več tiste moči, kakor je bila včasih ... Za menoj bodo pa drugi prišli...« Steljarajci pa so mu klicali od vseh strani: »Takega, kakršen si ti, ne bo več...« Sečnjaku so prinesli poln vrč mošta, ki ga je pil v dolgih, zmagoslavnih požirkih. Ko se je napil, je šel spet na delo. Ob dveh je stari Munk začel klicati h kosilu, ki pa je tudi zdaj bilo brez tople jedi. Namesto kruha je bila pogača. Steljarajci so bili izmučeni in lačni ter so jedli z veliko slastjo. Kakor so se nekateri prej kosali v delu, tako so se zdaj kosali v jedi, pri tem pa krepko pili. Čeprav so bili steljarajci izmučeni, je razposajenost rasla in nekateri moški so pričeli na vse pretege kvantati, ne ozirajoč se pri tem na mlade, komaj šoli odrasle ljudi. Po kosilu so se znova vrgli na delo, ki ga je bilo še veliko. Stari Munk, ki je zaradi svoje treznosti imel dober pregled nad storjenim delom, je dal razumeti, da ni zadovoljen z doseženim uspehom. Storjenih je bilo šele pet kupov, a po njegovem bi jih moralo biti že vsaj šest. Pet kupov stelje je seglo komaj do svečnice, a kje je še velika noč? In zimska nastilja mora seči mimo velike noči, tja do maja meseca. Zato je godrnjal nad sinom in nad zetom, ki sta izgubila glavo in sta preveč šurjala s ponujanjem pijače. Toda po kosilu je bilo z delom še slabše: nekateri steljarajci so se namreč že tako opili, da niso bili več sposobni za delo in so se kakor megla vlačili po gozdu, ovirali še druge pri delu, lovili ženske in se valjali z njimi po stelji ali pa kar obležali na kaki plasti. Stari Pernjak se ga je tako navlekel, da ni bil za nobeno rabo več. Toda temu se je moglo še nekako spregledati, ker je bil hišni sorodnik, ali tudi s Coflovim Petrom ni bilo mnogo bolje, čeprav je delal tako rekoč kot dninar. Najprej se je zvrnil na kup stelje in zasmrčal, ko pa so ga tovariši naposled le prebudili in spravili na noge, je koj nato planil nad Ložekarjevo deklo Ančko, jo vrgel na najbližjo plast stelje ter jo z njo vred vlekel po gozdu; navsezadnje jo je s pomočjo drugih vrgel na kup stelje kupčarju Bajnantu v roke, in ta jo je z velikim vriščem povaljal po njej. To je bila stara pravica kupčarjev in steljarajci so se na vso moč krohotali, dekle pa je pihalo kakor kača, ko se je naposled oprostila smolnatih pesti kupčarjev in vsa razmršena zbežala po gozdu, kričeč na ves glas: »Svinje ste, kar vas je ...« Pijani, razposajeni glasovi pa so ji odgovarjali: »Seveda, stelja je trša od slame in otave ... ho-ho-ho!« S tem večjo vnemo pa so delali drugi steljarajci. Stelje je bilo še veliko po tleh ter jo je bilo treba do noči spraviti na kupe. Ženske so ravnale, da jim je pot tekel po životu, a vlačilci, ki so bili še trezni, so jo vlačili h kupom, da so jim pokale kosti v sklepih. Nastalo je pravo tekmovanje, katera ravnilka bo naložila več plasti in kateri vlačilec bo naložil najvišji vlak. Za najmočnejšega vlačilca je veljal Tehamt, ki je nalagal velikanske vlake. Z njim so se skušali kosati nekateri mlajši vlačilci. Pernjakov Tevžuh je imel naloženo že celo grmado, a je še vedno pobiral plasti izpred ravnilk. »Ali ne bo preveč?« ga je vprašala mežnarica Treza z nagajivim glasom. »Zame ni nikdar preveč ...« »To je pa res ...« In Treza se mu je nasmehnila z značilnim nasmehom. Rudafov Jakej, ki se je že celo popoldne smukal okrog Zabevke in sumljivo oprezoval na njene plasti, da bi mu jih kdo drug ne otel, je stopil k njej in ji šepnil: »Škoda, da imaš tega zelenjaka s seboj ...« Razigrana, vedno vesela Zabevka ga je pogledala z začudenimi očmi, kakor da bi ga ne razumela. »Drugače bi šel jaz s teboj domov ...« Kmetica se je zasmejala z nedoločnim, širokim smehom, kar je Jakeja še huje razburilo. Hotel je reči še nekaj, toda tisti hip je prišel k njima Zabevov Anej in moral je odnehati. Tudi pozneje se je še večkrat skušal približati Zabevki, a vedno je bil kakor strah nekje blizu ta sedemnajstletni mladič. Ložekarjeva dekla in Gradiška hči, malo medlo, a nekam gosposko dekle, ki se ji je poznalo mesto, sta ravnali druga poleg druge. »Ti, povej mi no, kako je v mestu? Meni je že tudi dovolj dežele,« je rekla Ančka, ki se je že dolgo bavila z mislijo, pustiti službovanje na kmetih in se odpraviti v mesto. Posebno po tisti smoli z Rudafom pri zadnjih občinskih volitvah ji je bivanje v Jamnici zelo presedalo. »Bolje kakor na deželi. Kaj pa imaš od služb na kmetih? Kaj te čaka na stara leta... Brž ko najdem kaj poštenega v mestu, se vrnem.« Gradiška, ki je govorila s ponosnim, vzvišenim glasom, ji seveda ni govorila resnice. Ni ji povedala, da je bila v mestnih službah tudi ona razočarana in da je zaradi njih prejokala že marsikatero noč. Niti na kmetih niti v mestu ni bilo za služkinje kaj prida. In vendar je rekla: »Čakam, da mi iz mesta pišejo, in takoj pojdem spet nazaj.« »Kadar pojdeš, grem tudi jaz s teboj ...« Čas je zelo hitro tekel in preden so se steljarajci prav zavedeli, je bila noč. V starem delu gozda, ki je bil nedostopen tudi za steljarajo, se je hitro stemnilo. Zdelo se je, kakor da se v njem rodi tema, ker se je vprav iz tega dela naglo širila na vse strani. V tistem delu gozda, kjer so napravljali steljo, pa se je svetloba še nekaj časa trdovratno upirala nastopajoči temi. Sonce je sicer že prej nehalo sijati na Munkov gozd, ker se je vmes postavila gora na zahodu in mu zasenčila žarke. Zato se je gozd že prej napolnil z otožnimi, temačnimi barvami daljnega odseva, a ko je tudi ta odsev v višavi zamrl, so se dolge sence naglo širile in kmalu zasegle gozd in vso pokrajino. Znočilo se je. »Hvala Bogu ...!« Ta vzdih, ki je mnogim privrel iz srca, ker so se zaradi utrujenosti že komaj držali na nogah, pa se je že vtopil v mogočnem glasu zvona, ki je tedaj zabučal iz lin jamniške cerkve ter naznanil faranom, da je prišel čas večne luči. Pri zadnjem kupu stelje, ki so ga pravkar pokrili in ki je bil navzlic Munkovim skrbem že deseti, pa je tedaj stari Munk začel moliti z visokim in močnim glasom večerno molitev. Steljarajci so molili za njim tako, kakor so prenehali z delom; nekateri držeč v rokah sekire ali lestve ali pa veje posameznih plasti, ki so še ostale v gozdu. Skoraj nihče ni molil sklenjenih rok. Tudi nihče ni mislil na besede, ki so mu vrele iz ust, temveč je vsak prisluškoval svojim lastnim mislim in čustvom, ki jih tudi ta veseli, a naporni dan ni mogel udušiti, ali pa je rodil celo nove misli in skrbi. Vendar je bila to težka, zvesta molitev src, ki so vsa utrujena poslušala vesoljni in spravljivi glas Munka, ki je molil naprej. Po malem je tropa zapuščala temni gozd in se pomikala proti hiši v dolini. Njeni koraki so bili težki in utrujeni, prav tako težko in izmučeno jim je odgovarjala tudi zemlja, po kateri so hodili. Noč okrog njih se je pričela gostiti, a na vzhodu je že pričelo rumeneti nebo, ki je naznanjalo, da bo kmalu izšel mesec in da bo nastopila lepa jesenska noč. Naenkrat se je čelo trope zaustavilo, nato se je začul glas starega Munka: »Zapojmo...« in že se je začela razlegati pesem po jamniški kadunji; pelo jo je petdeset grl ne glede na to, ali jim je pesem bila znana ali ne in če so glasovi bili pevski ali ne. Starim in mladim, moškim in ženskam je vrela iz prsi pesem zmagoslavja po opravljenem delu, rahla in zategla, vesela in žalostna, kakor je pač posameznik preživel ta dan. Nobenega pravega besedila ni imela pesem, ki se je zibala po tihi pokrajini, čez katero je bilo sklonjeno zvezdnato nebo. Šele ko je njen odmev trepetajoče odbežal od njih in se izgubil v daljavi, so steljarajci slišali, da pojejo tudi Skitekovi steljarajci onkraj doline. Tudi njihova pesem je bila podobna petju Munkovih delavcev, počasna, zmagovita, osvajajoča. Kakor ti, so tudi oni pozabili na ves trud in so peli... Odmev pesmi Skitekovih steljarajcev pa je Munkove delavce spomnil še neprijetnega obračuna z abšajdasnikom. Ta stvar se je morala vsekakor še nocoj urediti, ker bi bila sicer sramota prevelika in bi je Munkova hiša ne prenesla. Steljarajci so ugibali, kako bi se iz te zagate najlaže izmazali in kdo bo sramoto odnesel na Drajno. Nazadnje se je Dovganoč sam ponudil, da bo stvar opravil. Toda ko so prišli domov, so nenadoma našli drugi, še boljši izhod. Pri Munku se je namreč mudila beračica Ajta, ki je prišla že popoldne na večerjo. Ta je bila takoj pripravljena odnesti Munkov abšajdasnik na Drajno. Odnesla pa ga ni z Moškopletovo cajno, ampak v svoji raztrgani košari. Munk ji je zato dal desetak, in ko je starka izginila v noč, so se vsi oddahnili, prepričani, da bo Ajta stvar tako dobro opravila, kakor bi je nihče drug ne mogel. Šele tedaj, ko so se steljarajci usedli za dolge mize, so občutili, da so pošteno zdelani, roke in noge so imeli pretegnjene in so jih skelele, čeprav so bili vajeni trdega dela. Toda občutek utrujenosti pri njih ni trajal dolgo, ker ga je takoj premagal občutek gladu. Ves dan so steljarajci krmili želodce le s suhim kruhom, s pogačo in z moštom, zato so bili zdaj lačni. Toda za lakoto je bilo preskrbljeno; kakor vsako leto, tako so tudi letos pri Munku zaklali govedo in prašička, ki so ga nalašč za to spitali. Medtem ko so v gozdu delali steljo, je bila doma polna kuhinja žensk, ki so ves dan cvrle, kuhale in pekle. Steljarajcev je bilo okrog petdeset, toda jedi je bilo pripravljenih za trikrat toliko. Že pri starem Munku, ki je bil skopuh, ob steljaraji niso varčevali s hrano, tem manj seveda zdaj, ko je bil mladi gospodar v hiši. Pri teh večerjah je prišla do izraza vsa kmečka bahavost ljudi, ki so leto in dan skoparili, a so se potem enkrat v letu hoteli pokazati v svoji veličini, za ohranitev dobrega hišnega slovesa. Na Munkovo mizo je ta večer prišlo okrog pet in dvajset jedi, juh, obar, mesa, mesa in spet mesa, solat, potic in pogač, štrukljev, raznih žeht in krapov in kar koli je premogla kmečka kuharska znanost, ki je ta dan bila v rokah stare Munkinje. Skraja so se vsi steljarajci zagnali nad jedi, ko da bi ne vedeli, da jih čaka še toliko drugih dobrot. Toda že po tretji jedi je najprej Sečnjak odložil žlico, rekoč: »Moram odnehati, ker bo še kaj boljšega prišlo na mizo.« Tudi nekateri drugi so storili isto, večina pa je s slastjo jedla dalje, čeprav so si moški kmalu začeli odpenjati pasove in vzdihovati. Po deseti jedi so se ljudje še komaj dotikali jedil, čeprav so jih domači venomer priganjali: »Jejte, ljudje, jejte, da ne boste lačni...!« Steljarajcev, ki so skraja brez razlike na stan mašili jedila vase, kar so le mogli, se je ob tolikem razkošju začela polaščati preobjestnost; tisti, ki so bili že pijani, so drug drugemu začeli tlačiti jedila v žepe ter jih tako uničevati. Bajnant, Coflov Peter, stari Pernjak in še nekateri drugi, ki so bili znani kot veliki pojedeži, so se nekaj časa kosali med seboj, koliko bo ta ali oni pospravil. In pospravili so neverjetne količine. Ko je menda kot osemnajsta jed prišla na mizo strdena potica, je Pernjak pojedel še štiri kose, a Coflov Peter ga je s petimi še prekosil. Potem pa so požeruhi omagali in obsedeli kakor troti na satovju. Jedi pa so prihajale na mizo tudi še po polnoči, še med rajanjem. In ljudje so spet jedli. Domači pa niso nehali pozivati: »Jejte in pijte, jutri ne bo več kaj takega...« Ko je bila glavna večerja pri kraju, se je pričel lov na pušeljce. Pri hiši so bile tri ženske, mlada gospodinja, stara Munkinja in dekla Male, ki so po stari šegi morale dati loviti svoje pušeljce. Prvi predmet lova je bil skoraj meter dolg smrekov prizemnikovec, lepo očiščen in gibčen kot žila. Kdor bo ta koš drugim iztrgal iz rok, ali kdor bo vsaj debeli konec prizemnikovca mogel odlomiti in izpipati, ta bo dobil pušeljc mlade gospodinje. Mladi Munk je prinesel koš in ga položil na mizo, kjer so se ga takoj oprijele roke najbližjih moških. Šele ko ga je gospodar izpustil iz rok, se je lov pričel. Gruča moških, ki je najprej prijela za koš, se je nekaj časa ruvala zanj za mizo, toda kmalu sta Bajnant in Tumpež potegnila gručo izza mize v sredino sobe. Tu je bilo več prostora in zato so se udeležili lova še nekateri drugi moški. Koš je bil na debelo pokrit s samimi žilastimi, smolnatimi rokami. Pričelo se je divje ruvanje, trganje in prerivanje po sobi. Nekateri so hoteli z napenjanjem skrajnih moči iztrgati koš drugim iz rok in so se gnali, da jim je kmalu začelo curkoma teči po licih. Kmalu sta Bajnant in Tumpež, ki sta se najhuje gnala, omagala, izpustila koš in se vsa izčrpana zatekla na klop. Pristopili so novi lovilci, vendar je še mnogo moških boj rajši samo opazovalo. Med temi je bil tudi znani zmagovalec v takih borbah, stari Sečnjak, ki se ni premaknil izza mize. Borba se je brezobzirno nadaljevala, da so pokale kosti. Ženske so lovilce neprenehoma podžigale. Že to, da je mladi Munk položil koš na mizo pred starega Pernjaka, je pomenilo željo domačih, da bi pušeljc šel k Pernjaku. In res se je pri lovu moglo opaziti, kako se stari Pernjak drži koša, ne da bi se preveč poganjal in si črpal moči z ruvanjem. Ob njegovi strani je lovil tudi sin Tevžuh. Borba je trajala že skoraj pol ure, ne da bi se odločila in ne da bi se je že vsi moški udeleževali. Naenkrat sta Pernjaka potegnila vozel lovilcev k vratom v vežo in ga poskušala potegniti skozi odprtino. To je bila zvitost starih izkušencev, ki so se s tem hoteli otresti nevarnih nasprotnikov in dobiti premoč nad njimi. Nekateri so začeli vpiti: »Ne pustite jih skozi vrata...!« Pernjaka, ki sta bila že onstran praga, bi bila klobčič lovilcev gotovo potegnila za seboj, čeprav so ga drugi skušali obdržati v sobi, ako bi ta hip ne bila pristopila Sečnjak in Dovganoč, ki sta prijela za verigo rok in obdržala lovilce v sobi. Z novimi spočitimi lovilci se je ruvanje nadaljevalo z novo silo. Nekateri so spet popustili in šli počivat. Toda borba se ni več dolgo vršila v sobi, kajti medtem sta se Sečnjak in Dovganoč, ki sta očividno bila domenjena, že dokopala do samega koša. Pernjaka sta se še vedno vztrajno držala. Še nekaj vrtincev se je zasukalo po sobi, potem pa sta Sečnjak in Dovganoč naenkrat potegnila vozel proti vratom in preden je kdo utegnil zakričati, se je klobčič že zmotal skozi vrata v vežo. Toda Sečnjak in Dovganoč še nista bila zmagovalca, kajti razen obeh Pernjakov se je koša držalo še nekaj rok. Vendar zdaj nobena roka ni bila več zanesljiva, ker je bil koš od grabljenja rok že docela gol in zaradi tajajoče se smole opolzek in masten. Iznenadenje ni bilo izključeno. Boj v veži se je nadaljeval z vso srditostjo in vozel ni več stal na mestu, ampak se je burno premikal iz kota v kot. Naenkrat se je dvignil olupljeni koš visoko nad vozel rok in nato se je začul Sečnjakov kratki vrisk: »Juhej ...!« Pušeljc mlade gospodinje je dobil Sečnjak iz Sončnega kraja. Medtem ko je v sobo legla nekaka poparjenost, je prinesla Munkinja zmagovalcu svoj pušeljc. Morala ga mu je dati, čeprav bi ga bila rajši dala novi žlahti. Pušeljc je bil bogat: lep, velik šarkelj, sredi katerega je tičal pravi pušeljc iz nageljna in rožmarina, a iz skorje poleg njega je gledal kos dvajsetaka. Brž ko so si steljarajci nekoliko oddahnili, je prišel drugi pušeljc na vrsto. Gospodar je prinesel v hišo debelo repo in jo dal loviti. Lov na repo je bil mnogo lažji kakor lov na koš in je spretnost lovilca več pomenila kakor njegova moč. Kar je bilo Drajnovcev, so se gnali tudi za ta pušeljc, da bi vsaj drugi odšel z njimi s Hoj, če že prvi ni. Toda tudi zdaj jim usoda ni bila mila; lov je trajal le nekaj minut in že je vriskal Dovganoč, držeč repo visoko nad glavo. Drugi pušeljc, ki ga je dajala stara Munkinja, je bil brez šarkeljna; zmagovalec je dobil le lep šopek z nageljnom in rožmarinom, povitim v desetak. Potem je prišel na vrsto pušeljc dekle Male. Munk se ni prikazal niti s košem niti z repo, ampak je prinesel na mizo debelo, trdo bučo, ki jo je z nekako jezo zagnal po prazni mizi, da se je skotalila najprej pod klop, od tod pa na sredo hiše. Če bi bil Bajnant manj okoren, bi bil bučo lahko brez težave ujel, ker se mu je skotalila prav pod noge. Ali preden se je sklonil, so bili okrog njega že drugi lovilci in mu zbili bučo iz rok. Pol sobe se je kotalilo za bučo, ki je bila včasih pri tleh, včasih pa visoko nad glavami lovilcev. Toda boj za bučo je bil kmalu končan, kajti nenadoma je buča od nekod padla v naročje Zabevovemu Aneju, ki se lova ni udeleževal, ampak je samo mirno gledal. Tretji pušeljc, ki je bil res samo pušeljc brez kakega dodatka, je od dekle Male dobil Zabevov Anej. Po eni strani mu je sreča zelo ugajala, po drugi pa je že temu negodnemu fantu bilo neprijetno, da je dobil pušeljc od zapostavljene, grde dekle. Bilo je že blizu polnoči, ko se je lovljenje pušeljcev končalo in se je pričel ples. Izmučeni in pijani steljarajci so se pričeli vrteti, kakor da bi ne imeli za seboj napornega delavnika. Spet jih je popadla stara jamniška strast. Ako ni bilo dovolj moških plesalcev, kajti stari steljarajci so se rajanja kmalu naveličali, so plesale ženske same. Mudafov Jakej in tudi drugi bi bili radi plesali z Zabevko, toda ženska si je nocoj vtepla v glavo, da mora naučiti plesati svojega pastorka Aneja, ki še ni znal. Bila je že ves dan dobre volje, zvečer pa se je njena razposajenost še razpasla. Z nekim doslej neznanim in nedoločenim občutkom v srcu je držala v rokah svojega mladega pastorka in njen obraz se je nekako sito smejal čez njegove še ozke rame po sobi. Nekajkrat jo je pri plesu prehitel Mudafov Jakej, da je morala iti z njim na raj. Jakej je imel nocoj posebno piko nanjo. »Zakaj vlačiš vedno Aneja naokrog...?« ji je očital. »Zakaj? Saj vidiš, da bi se rad naučil plesati, in čas je že tudi. Stare babe smo za kaj takega dobre...« »Zlodeja, ako nimaš kaj z njim...?« Smeh, ki je na te besede privrel iz Zabevkinih prsi, je bil tako prostodušen in tako zdrav, da je še Jakeja prevzelo veselje. Pri zopetnem plesu ji je zašepetal na uho: »Še enkrat ti rečem, da bi te spremljal domov, ako bi Aneja ne bilo ...« »Vidiš, da je straža le dobra ...« Naposled se je Jakej naveličal in je Zabevko pustil pri miru. Potem je spet plesala s svojim pastorkom. Kadar koli se je kdo domačih prikazal iz kuhinje, je klical na ves glas: »Pijte, jejte in rajajte ...« In ako je kdo začel odhajati, tedaj so klicali za njim: »Kaj boste že odhajali! Saj imate čas. Jutri je nedelja ...« Da, drugi dan je bila nedelja, zato se steljarajcem ni mudilo. Po malem pa se je hiša le pričela prazniti. Vsak steljarajec je po stari šegi dobil s seboj velik kos potice. Zabevka in Anej sta odšla skupaj z Dvornikovimi in Ložekarjevimi steljarajci, ker so nekaj časa imeli skupno pot. Zunaj je bila lepa jesenska noč, polna mesečnega svita. Zdelo se je, ko da bi ne bil jesenski čas v deželi, ampak tja na vigred. Zrak je bil mlačen in tih. To je pomenilo, da se bo vreme skoraj spremenilo in da utegne zapasti celo oktobrski sneg, toda na vse to ni nihče mislil. Misli in čustva steljarajcev so se zlila z bledo in mlečno svetlobo noči ter so bila mehka in pijana. Motno, skrivnostno goro nad seboj, ki jih je vedno spremljala, so steljarajci komaj zapazili, vendar so jo čutili kakor dobrega, zvestega tovariša... Zabevka je hodila s počasnim korakom in je skoraj zaostajala za svojimi spremljevalci. Čutila se je utrujeno, nekoliko jo je motil tudi zaužiti mošt, ki ga je krepko pila, toda utrujenost in omotica sta ji bili prijetni. Vse, kar bi možgani radi mislili in kar so mislili, je bilo komaj na pol občuteno in na pol dojeto. In zato je šla, kakor bi tavala skozi mesečino, ter se je komaj zavedala, da stopa pastorek poleg nje. Stresla se je šele, ko so se drugi steljarajci ločili od nje in odšli svojo pot. Zabevka in Anej sta počasi krenila po poti v breg, na katerem je temnela Zabevova domačija sredi velikega sadovnjaka. Pod njo in nad njo se je razprostiralo lepo, koprenasto polje, ki je bilo v mesečini še mnogo lepše kakor sicer. Skoraj jo je zajel občutek neke blažene samozadovoljnosti in tihega ponosa, ker si je znala urediti sicer delavno, a vendar mirno življenje. Tam gori jo čaka mož, dober mož, ki pa je polovico starejši od nje. In ko se je spomnila na to, je skoraj nehote vzdihnila. Šele ko je na sebi občutila začudene oči Aneja, se je zavedela in naglo rekla: »Anej, kaj ne, lepa noč nocoj ...?« »Lepa noč, mati...« V njegovem glasu je njeno utripajoče srce začutilo tih nemir. Nekje so vriskali vračajoči se steljarajci. Bili so Munkovi in na Drajni Skitekovi in tam nekje na Selah so vriskali še neki tretji. Toda najredkeje so se oglašali Skitekovi, jezni, ker jih je stara Ajta tako nesramno prelisičila s tistim Munkovim abšajdasnikom. Prišla je k hiši, da dobi svoj del večerje, a ko je odšla, je pustila za pečjo svojo košaro z abšajdasnikom. Že blizu Mudafa je nekdo, skoraj gotovo Jakej, piskal na list tisto ničemur podobno pesem: »Sonce sije, dižej gre, siva mačka v briezje gre ...« Listov pisk je rezal tako čudno v srce. Zabevki je zastal korak in ne da bi pri tem le trenutek mislila na piskača, ki se je danes ves čas motal okrog nje, je rekla spremljevalcu: »Anej, usediva se malo tukaj na rob, ker je tako lepa noč ...« Usedla sta se nad cesto v mehko vresje; šop borovega gozda je metal nanju senco, tako da ju nihče ni mogel videti, onadva pa sta imela lep razgled pred seboj, razgled, ki nocoj v njunih očeh ni imel ne konca ne kraja. Zabevka se je sklonila na koleni, kakor da bi jo bolele prsi in bi si jih hotela olajšati. Na videz je bila mirna, sanjava, toda v njej je bučal nemir, podoben odmevu daljnega slapa nekje v gori. Še vedno je čula tisti neumni napev, čeprav je že davno utihnil... Nekaj časa je sedela molče, vsa razdvojena, kakor da bi se bala jasno misliti. Počasi pa so se ji misli čistile in tedaj se je pred njo razgalila praznota njenega življenja. Že dolgo je čutila v sebi to praznoto. Moža sicer ni imela rada, a ga je spoštovala. Da bi praznoto svojih čustev nekako napolnila, se je gnala za delom; pri hiši ni bilo treba dekle, ker je bila ona vse, gospodinja in dekla. Drugega izhoda ni našla, niti ga ni iskala. Mož, ki bi ji bil lahko oče... Zadihala je globoko in težko. Šele tedaj se je spomnila fanta poleg sebe. V prvem hipu jo je skoraj zabolelo, ko se je domislila njegove mladosti in da je sin njenega moža. Ob njej je doraščal in se razvijal in zdaj postaja goden... Kdo ve, kdo bo jedel to meso, to Zabevovo meso ...? Včasih je kakor skozi meglo videla njegovo rast, njegove vsak dan močnejše ude. Nocoj, ko ga je učila plesati in ga je držala v rokah, je čutila drgetanje njegovih žil. Tudi njej je ob tem občutku rastla moč. Fant vidi v njej ženo, čeprav ji pravi »mati« .. ! Težko je mislila na vse to; kar ji je šlo skozi glavo. Naenkrat pa se je v njenih prsih utrgalo in iz njih se je izvil kratek, neumen smeh... »Mati...!« je kriknil tudi njen pastorek s spremenjenim glasom. Zabevko je prešinila vroča strast, ki je iz nje pregnala vsako drugo misel, vsak obzir, vsak sram; kakor da bi se za svojo praznoto hotela oškodovati ravno pri sinu tistega, ki jo je zakrivil, sta se njeni proseči roki iztegnili in priželi pastorka Aneja nase... Tihota okrog obeh je požrla še zadnji viharni, presrečni krik: »Mati...!« == ČETRTO POGLAVJE == Tukaj je dobeseden prepis besedila, ki si ga poslal. Za boljšo preglednost sem ga razdelil v logične odstavke, saj je original precej gost in vsebuje veliko dialogov. Jamnica (Prevorat) Bili so tisti časi, ko je že smrdelo po svetovni gospodarski krizi, čeprav takrat še najpametnejši meščanski gospodarstveniki niti pojma niso imeli, kaj se godi, kake posledice bodo kmalu nastale in kako bo sploh tej pošasti ime. Vse gospodarstvo je pričelo nekako gomazati in kar je dosihmal šlo samo od sebe, je postajalo z vsakim letom, z vsakim mesecem in dnem vedno otepavnejše. Tako je bilo tudi v Jamnici. Ako sta se srečala dva Jamničana, kmeta ali prosta človeka, sta se pozdravila z besedami: »Kaj ...?« »Hudič ...!« Če so se kje srečali trije, štirje občani, ali pa če se je sešlo pol Jamnice, najsi bo na cesti, v krčmi, pred cerkvijo ali na sejmu, so se slišali še bolj čudni pogovori, ki so obstajali malone iz samih vprašanj, medtem ko odgovorov nanja skoraj ni bilo. »Munk, kaj pa ti praviš ...?« »Bunk, kaj pa ti sodiš ...?« »Rudaf, Mudaf, kaj pa vidva mislila ...?« »Pernjak, Černjak, Sečnjak, kaj pa se bo zgodilo, ako bo šlo tako dalje ...?« Postalo je kot začarano in kakor bi se obetal prihod sedmih suhih let. Resnici na ljubo je treba reči, da večina kmetov, kajžarjev in delavcev niti zadnjih sedem let ni mogla imenovati tolstih. Tista doba, ko je bilo nekako dovolj denarja, dovolj posla, je za večino ostala brez pravega blagoslova. Vse skupaj skoraj ni nič zaleglo. Niti koza ni ostala cela, niti vol se ni najedel. Letine so bile zelo nezanesljive, včasih je zima pobrala ozimino, potem je spet moča škodovala, ako že suše ni bilo. Nekaj časa so Jamnico držale pokonci lesne cene, čeprav so s prvotne povojne višine kmalu zdrknile. Lesa seveda niso imeli vsi, toda imeli so vsaj zaslužek. Zadnje čase pa je tudi lesna trgovina popolnoma zaspala in časi, ko so si lesni nakupovalci po hišah kar kljuke podajali, so bili zapisani preteklosti. Lukač in Apat sta skoraj popolnoma nehala trgovati in, če je kmet prišel k njima ponujat les, sta mu začela govoriti o vremenu. Celo Obertavc s svojo delniško družbo »Podjuno« je neverjetno skrčil svoj obrat. Trgovci so jemali le še kake posebne mere, a za to je bil potreben močan, dorasel les. Tak les pa so v Jamnici imeli le Munk, Dvornik, stari Pernjak in še nekaj drugih. Če je pa kdo le vzel kako malenkost, jo je moral kmet dati na pol zastonj. Kmetje so pričeli vedno glasneje tarnati, da lezejo noter. Kam lezejo, ni nihče glasno povedal, kakor da bi bila resnica, ki so jo slutili, pregrozna. In kmetije, ki so se v vojni in prva pogojna leta rešile dolgov, so se pričele, dasi ne vse, čisto po malem spet zadolževati. Najprej je obviselo nekaj pri trgovcu, potem pri obrtniku, nato pri delavcu; nekoliko je bilo tudi takih, ki so postali sorodniki ene ali druge izmed obeh dobrijanskih posojilnic. Tisti pa, ki niso imeli na kaj delati dolgov, so bili v še večji zadregi. Z vsakim letom je bilo v Jamnici več prostih ljudi. Čeprav so mnogi odhajali iz občine v mesta, v bližnji rudnik, nekateri tudi v tovarno v Dobrije, so bile bajte vendarle polne kakor še nikoli. Na Drajni so zrasle celo tri nove bajte. Eno je postavil Ardevov sin, Munkov brat, ki je dobil delo v tovarni in je od Permana odkupil travnik ob cesti. Perman je bil že tako pri koncu, da je pričel grunt razprodajati na drobno. Druga bajta, podobna pravemu čebelnjaku, pa je zrasla na majhni Kovsovi njivici, kjer jo je postavil stari, zdaj že upokojeni Kovs za svojo hčerko Čilo, ki je vzela fužinskega delavca Ropasa za moža. Tako je tudi bajta rodila bajto. Tretjo bajto pa je postavil Sečnjak, ki se je naposled začel pripravljati, da proda svoj grunt in se preseli k manjšemu ognjišču. Sam je postal že zelo skesen za delo, njegova žena pa še bolj in z deklami je bilo vedno slabše, kajti mož je zadnja leta že tako ostarel, da ga kaka taka, ki je le malo dala nase, že ni hotela več pogledati, ako ga pa je, je bilo to predrago. Sečnjakov grunt, ki je bil dosihmal brez bajte, je torej tudi rodil bajto ... Število jamniškega prebivalstva je z vsakim letom raslo. Rojstev je bilo neverjetno veliko, medtem ko so ljudje zelo slabo mrli. Zgodilo se je celo, da je na novega leta dan župnik Virej oznanil s prižnice: »... Preteklo leto je bilo v fari 45 rojstev, umrlo pa je 7 oseb ...« V zadnjih letih je umrlo tudi nekaj beračev in siromakov; ni bilo več ne Foltana ne starega Vohneta, ne Riharjevega Mihana ne Kardevke. Toda Ajta je še vedno živela in se niti postarala ni. Število občinskih revežev pa se zaradi tega ni zmanjšalo, ker je vedno kdo drug zasedel mesto umrlega predhodnika. Morala se je v fari vidno zboljšala in župnik Virej je vsako leto z zadoščenjem ugotavljal, da pada število nezakonskih otrok, število zakonskih pa stalno raste. O poreklu premnogih zakonskih otrok pa je župnik ob navadnih nedeljah med letom drugače govoril. Jamničani so postajali mračni in zaskrbljeni. Niti iz listov, ki so jih prebirali nedeljo za nedeljo, niti iz pridig, ki so jih hodili nedeljo za nedeljo poslušat v cerkev, niso mogli dobiti pojasnil za nastajajoče skrbi. In če je bil kak političen shod doma ali kje v bližini, so z drugimi soseskami vred napolnili prostor do zadnjega kotička, hoteč spoznati lek za zboljšanje življenja. Toda vse je ostajalo pri starem, oziroma vse je kazalo, da bo menda še slabše. Le gora, tisto jamniško znamenje, po katerem je bila Jamnica znana po vsej daljni okolici, je ostala taka, kakršna je bila, in je vedno z istim ponosnim mirom gledala na vas in na njene prebivalce pod seboj ... In naenkrat so se našli ljudje, ki so se začeli jeziti na svoj ponos, na to goro: »Prekleta gora, ta je tudi veliko kriva, da je pri nas tako! Ko bi ta vrag stal na severni strani Jamnice, bi bilo pri nas mnogo bolje. Mnogo več sonca, mnogo več toplote bi imeli, proti severnim vetrovom bi bili mnogo bolje zavarovani, tako nas pa še nicina stiska ...« Spet drugi so dvoumno mežikali z očmi in govorili: »Gospod in zima nič ne šenkata ...« In tako je prišlo do tega, da se je nekega zimskega dne stari Munk iznenada znašel v hiši pri svojem sinu Bunku. Iznenada zaradi tega, ker pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici, Munkove domačije. Poleti je še z drugimi vred delal na domačih poljih in tudi pri Bunku je pridno pomagal mlademu gospodarju, posebno prva leta po izročitvi posestva. Pozimi pa je postajal že zgrozljiv in je rajši ostajal v svoji bajti, kjer je za obe domačiji pridno izdeloval razno hišno orodje in posodje. Zunaj je bil lep zimski dan, da je celo tukaj pod goro, kamor je sonce sijalo le nekaj kratkih ur na dan, vse bleščalo. Polja je pokrivala debela snežna odeja, da se njiva ni razločila od travnika, in drevje okrog domačije je bilo polno snežnega nakita, s katerim se je sonce rahlo poigravalo. Bela daljava, ki se je videla od Bunka proti trem smerem, je bila tako prostrana in tako bleščeča, da je očem jemala vid. Pri Bunku je našel stari Munk celo družino v hiši. Gospodar je sedel za mizo in prebiral list, gospodinja je sedela pri oknu in šivala, z eno nogo pa zibala najmlajšega otroka, ki brez tega ni hotel zaspati, štirje drugi otroci pa so se valjali okrog velike, tople peči. Komaj dobrih sedem let sta mlada Bunka gospodarila, a pri hiši je že bilo pet zdravih, lepih otrok; bila pa je podoba, da je mlada gospodinja spet široka. Toda nekdanji Pernjakovi Lonci se to prečesto zibanje še skoraj ni poznalo; bila je še vedno lepa in sveža, njene velike, modre oči so bile še vedno spočite in koža njenega obraza še mladikasta in mehka. Pokazalo se je, da je bilo prej sloko dekle kakor ustvarjeno za materinstvo. Drugače pa ji pri hiši ni bilo hudo in to jo je držalo tako krepko pokonci. Dasiravno je bilo v sobi toplo, da so se znojila okna, stari Munk vendar ni odložil debelega resastega jopiča, ki je že sam grel za eno peč. Tako obleko iz debelega, surovo obdelanega volnenega sukna je v Jamnici nosil le še on. Njegov obraz je bil kakor vsak dan siv, smehljajoč se in prijazen. Iz njega ni nihče mogel razbrati, kako je razpoložen. Ker pa se oče niti na ponovno povabilo ni hotel usesti in je le z dolgimi koraki meril sobo, sta mlada dva takoj vedela, da je slabe volje. In res, nista se še utegnila dobro spogledati, je oče že prišel na dan s stvarjo, ki ga je prignala k njima. Naenkrat je bruhnilo iz njega: »Poa, tako pa ne bo šlo ...!« Oče je imel navado govoriti le do polovice o tem, kar je nameraval povedati. Le domači so vedno vedeli, kaj hoče s tem reči. In tako sta tudi mlada Bunka takoj vedela, da se očetov stavek prav za prav tako glasi: »Vidva, Bunka, poslušajta me: tako, kakor sta gospodarila dosihmal, ne smeta več gospodariti, ako nočeta, da bi vaju zlodej vzel ...« Preužitkarja Munka je veljalo mnogo truda in mnogo premagovanja, preden se je odločil za svoj današnji nastop. Svojega sina Bunka je imel zelo rad. V njem je videl nadaljevalca Munkovega moškega rodu in je želel, da bi se staro Munkovo pleme razvijalo odslej na Bunkovi zemlji, ker se je doma pri samem Munku moralo tako zgoditi, da je moški rod prevzela druga, tuja veja. Ker se mu je sin poročil s takšno ženo, kakršne si je le mogel želeti tudi on, je imel rad tudi snaho. Zakon je bil storjen iz ljubezni, razen tega je imela žena še denar. Pri tem zakonu je bilo narobe le to, da jo je stari Pernjak oddedoval ravno takrat, ko kmetije še niso imele vrednosti, kakršno so zadobile kmalu potem, in je zato njena dota bila prav za prav neznatna. Njen oče se je lahko zadovoljno režal, da je hčer tako poceni spravil od hiše. Rad je imel tudi ljube otročičke, ki so bili kakor stopnice in je bil vsak drugi podoben ali očetu ali pa materi. Vendar so ga stvari, ki so se godile pred njegovimi očmi, naposled prisilile, da je pri svojem nasledniku napravil odločilen korak. Tega je bilo krivo Bunkovo gospodarstvo, ki ni šlo, kakor si je želel. Kdo ve kako zadovoljen ni bil oče niti z gospodarstvom v domači, Munkovi hiši. Mladi gospodar preveč tičal v gozdu in je neprestano ril v tisto črno steno, ki je bila stari hišni ponos. Tudi je ob nedeljah le prerad ostajal po maši v Jamnici. Drugače pa je bil doma zelo priden, kar zdrt, tako da je bilo vsako delo ob pravem času opravljeno. Z malimi pomisleki si je naposled le moral priznati, da je zaradi Munkove hiše lahko miren. Precej drugače pa je bilo pri Bunkovih. Medtem ko se je po Munkovih gozdovih le nevarno svetlikalo, se je po Bunkovih kar svetilo. Vse pobočje nad domom je bilo popolnoma golo in sedanji rod na tem prostoru gotovo ne bo več sekal. Nekaj malega lesa je bilo le še ob robovih okrog polja in v globačah za potokom, toda tudi to je bilo že hudo razredčeno. Nesreča se je začela s tisto prvo, veliko prodajo gozda Obertavcu. Takrat se je zdelo, da je les dosegel neverjetno ceno, pa so ga veliko preveč prodali. Kmalu pa se je izkazalo, da bi za izkupljeno vsoto bilo potrebno prodati le desetino storjene poseke. Oče si je moral nerad priznati, da je te prve prodaje v veliki meri tudi sam kriv, a prav to je bilo tudi vzrok njegovemu molku in obotavljanju, da bi spregovoril s sinom resno besedo. Denar, ki bi moral postati podlaga novemu gospodarstvu, je splahnel brez vidne koristi. Vendar Bunkovo gospodarstvo tudi v drugih ozirih ni šlo, kakor bi bilo želeti. Vse je bilo nekako smolnato, pri hiši ni nič zaleglo, kakor bi bilo moralo, žita niso obrodila najbolje, če pa so obrodila, niso zalegla. Mladi Bunk gotovo ni spadal med pijance, čeprav se ga je sem in tja, največkrat sicer doma, tako nasekal, da je bil čisto trd. To je bila sinova slabost že od rane mladosti in stari nikakor ni mogel dognati vzroka za to. Tudi lenuh ni bil in je znal prijeti za delo kakor malokdo. Še manj se je moglo očitati mladi gospodinji. Navzlic temu, da je bila vsa živa otrok, je bila skoraj pri vsakem delu. Edino, kar ji je stari Munk mogel zameriti, je bila njena mehkoba in njena popustljivost nasproti možu. Pred kratkim pa je oče zvedel o stanju sinovega gospodarstva nekaj stvari, ki so mu pognale kri v glavo. Zvedel je namreč, da je sin zadolžen pri raznih trgovcih in da mu na primer Lukač menda že grozi, da bo moral svojo terjatev s silo dobiti od njega. Ko je to slišal, je takoj poiskal mlada Bunka. »Poa, tako pa ne bo šlo dalje ...!« Že drugič je poudaril svojo misel, ne da bi prenehal hoditi po sobi. Mlada dva sta še vedno nepremično sedela na prejšnjih mestih; sin ni nehal listati po časniku na mizi, snaha pa je vztrajno šivala dalje. Njunim obrazom se je poznalo, da prav za prav nista presenečena in da sta kaj takega že sama pričakovala. »Pravijo, da sta že dolžna ...« je nadaljeval oče, ki se je medtem usedel na rob postelje v kotu, kjer je spala dekla. V sobi je postalo tiho. »Pri Lukaču ...?« »Pri Apatu tudi ...?« »Pri Tripalu v Dobrijah tudi ...?« Oče je v kratkih odmorih naštel imena vseh tistih trgovcev, za katere je vedel, da je sin pri njih zadolžen. Po kratkem molku je dodal: »Ali še kje ...?« Mlada Bunka sta se bala očeta, vendar vsak po svoje. Snaha se ga je bala zato, ker je mislila, da bo tast začel po stari navadi kričati, sin pa zato, ker je menil, da ga bo oče morda iz jeze začel naganjati, naj mu izplača delež, ki je bil zapisan v gruntu. Hkrati pa je bilo obema skoraj prijetno, da je oče že danes prišel na dan s stvarmi, za katere bi bil prej ali slej zvedel. Sin se je zganil in rekel z raskavim, skoraj surovim glasom: »Kdo vam je pa vse to natvezel ...?« »Vsa Jamnica to ve!« »Kaj drugim mar, saj ne bo nihče plačeval zame.« Sinov glas, ki je bil še bolj surov kakor prej, je s tem očetu priznal, da je bil njegov sum popolnoma upravičen. Zdaj pa je ta skočil pokonci. »Kako pa je do tega prišlo? Jaz sem vama izročil grunt brez dolga in s polnimi gozdovi. Zdaj pa nimaš ne lesa ne denarja, namesto tega pa dolgove. Kako je do tega prišlo ...? Ti bom pa jaz povedal, kako se je to moglo zgoditi: to so posledice tistega tvojega posedanja po krčmah, tvojega bratenja s pijanci. Ložekar na primer lahko sedi cele tedne pri Lukaču in prepeva svoj: 'Tri dni pa oleja ni', ker je graščak. Če boš pa ti z njim popival, bo tvoje pesmi prej konec kakor njegove, ker si le kmet. Če bo šlo tako dalje, prideš na kant, moraš priti na kant ...« Ko je oče nehal kričati, so začeli vekati trije večji otroci pri peči in hiša se je tresla od zdravih in prestrašenih glasov mladih Bunkov. Vendar to odraslih ljudi ni motilo; stari se je izkričal in je nato mirno obsedel na postelji, mlada dva pa sta bila zadovoljna, dobro vedoč, da je najhujši vihar že minil. Ko so se otroci spet pomirili, je prvi spregovoril Bunk: »Oče, tako hudo pa še tudi ni, kakor vi govorite. Saj sami vidite, da je hlev poln živine, da je pri meni letos vsejane več ozimine kakor pri Munku in, če bo količkaj leto, nam kruha ne bo treba kupovati. Čisto brez lesa pa še tudi nisem, samo ko bi imel vsaj približno ceno. Dolgovi, sami drobni dolgovi me res ne skrbijo, dasi bi rajši bil brez njih. Tisti, ki se morda veselijo, da bo Bunk prišel na kant, se še prehitro, mnogo prehitro veselijo ...« »Tako je!« se je zdaj oglasila Bunkinja s samozavestnim glasom. Očetu je bila samozavest Bunkov všeč in postajal je že mehkejši. Sin pa je mislil, da bo prav, ako govori dalje. »Oče, sami boste razumeli, da so predvsem slabi časi krivi teh dolgov, slabi časi in pa razne nesreče. Že prodaja tistega lesa takrat. Potem mi je poginilo par konj ravno takrat, ko sem ves ta les zvozil Obertavcu. Nato pa letine. In potem otroci ... Otrok vendar ni mogoče živih proč zmetati ... Včasih se res zgodi, da se tudi v kaki gostilni malo zamudim, toda muha še ni slon. Največkrat sem pa le doma. Poglejte mladega Munka! Ta je več v gostilni kakor jaz, mu pa koj gre, kakor treba ...« Stari Munk je pretehtal vsako sinovo besedo. Najbolj ga je zadelo ono o otrocih. Otroci, da... ti so bili tudi njegov tihi ponos. On je imel le tri pri hiši, tukaj pa je v tako kratkem času že šesti na potu. To seveda stane, stane tudi denarja. Čisto na tihem si je sicer upal misliti, ali jih za tako hišo, kakor je Bunkova, že ni dovolj ... Ali to so božje postave, v katere naj se človek ne vtika. Ko bi le že odrasli, ti otroci, potem bi bil Bunk rešen težav, ker bi imel doma dovolj delavcev in bi lahko pogrešal delovno pomoč. Jeza ga je naglo minevala in ob pogledu na mlado, tako rodovitno mater ga je prešinilo toplo, nežno čustvo. »Ne rečem, nekaj sva si tudi sama kriva, toda še več so krive razmere,« je dejal sin in vzdihnil. »Tako je!« je ponovila za njim snaha in prav tako vzdihnila. Potem so hkrati vzdihnili oče, sin in snaha, kakor bi hoteli reči: »Kdo ve, kako je vse to prišlo ...?« Nato so se vsi trije zatopili v misli. In misli vseh treh so bile težke, utrudljive, brez pravega začetka in konca. In čim bolj so napenjali možgane, da bi odkrili tisto krivico, ki je povzročila to stanje, tem manj so si bili na jasnem, tem nezadovoljnejši so postajali. Pred očmi so jim plesale čudne podobe. Ena taka podoba je bila velika parna žaga blizu železniške postaje z mogočno, lepo vilo ob strani; vsega tega nedavno ni bilo ... Potem jim je plesala pred očmi, trdovratno kakor vešča, Lukačeva hiša v vasi, ki je pred kratkim zrasla za eno nadstropje ... V to podobo je spet silila velika hiša trgovca Tripale v Dobrijah, kjer je včasih stala navadna bajta ... In še druge take čudne podobe so se jim vtisnile v oči, podobe, ki s stvarjo prav za prav niso imele nobenega opravka. Skušali so s svojimi mislimi prodreti za te podobe, da bi tam našli neko razodetje, ki bi jih pomirilo in spravilo v sklad vse to, kar je hipoma začelo stati na glavi, toda njihov trud je bil brezuspešen. In mlada Bunka sta bila kar zadovoljna, ko je stari Munk rekel s premišljenim glasom: »Da — ker so časi tako slabi, bosta morala odsihmal pač malo previdneje gospodariti. S takimi časi se ni šaliti. Le eno vama rečem: bojta se trgovcev, bojta se biričev, bojta se dolgov ...« Da bi si olajšali srca, so začeli govoriti o drugih, vsakdanjih stvareh in za kratek čas jim je to res pomagalo. Bunkinja je medtem prinesla na mizo malico, Bunk pa je odšel v klet po pijačo. Ko so se že nekaj časa krepčali, je oče zdajci rekel: »In meni še tudi nista nič dala ...« Njegov glas sicer ni bil očitajoč, vendar je mlada dva očetova izjava močno zadela. Bilo je prvič, odkar sta bila gospodarja, da je prišel oče s to stvarjo na dan. V gruntu je imel zapisanih petdeset tisoč, od katerih res še ni dobil niti krajcarja. Stari Munk jima ni hotel delati še večjih težav, kakor sta jih že imela, vendar se mu je le zdelo potrebno, da ju spomni tudi na to in ju še bolj zresni. Njegov delež je bil tako in tako zapisan na prvem mestu. Sicer pa ni nameraval jemati tega denarja iz grunta, saj ga ni potreboval. Na tihem se je bil že odločil, da bo del tega denarja zapustil vnukom, ki ga bodo za to ohranili v lepšem spominu. Mogoče bi nekaj malega namenil tudi še sinu Ladeju, da bi ga tako spet sprijaznil z domačimi ljudmi. Bunk je o očetovem deležu že davno imel narejen načrt in je čakal samo na priložnost, da bi mu kaj namignil, naj odstopi svoj delež gruntu, torej njemu. Oče denarja res ni potreboval. Sedaj pa, ko je oče sam načel to vprašanje, se mu vendar ni zdelo pametno, da bi, ko je oče zaradi njegovega slabega gospodarstva slabe volje, prihajal na dan s svojim predlogom. Zato je kratko in malo odgovoril: »Seveda — a za zdaj tako ne potrebujete ...« Oče ni silil dalje s to stvarjo, marveč se je že vrnil k prejšnjemu predmetu, rekoč: »No, kako pa zdaj mislita ...?« »Jaz imam neko misel,« je dejal sin po kratkem obotavljanju, dobro vedoč, da bi oče rad vedel, kako mislita poravnati dolgove. »Kakšno pa ...?« Bunk se je odhrkal, potem pa dejal: »Vzel bi toliko denarja iz posojilnice, da bi lahko zacelil te kraste ...« »Kaj si rekel ...?« je jeknil stari Munk z nenavadnim, slabotnim glasom, ko da ne bi razumel, o čem sin govori. Stari Munk je bil tudi star, po vsej okolici znan zadrugar. Pred več ko tridesetimi leti je pomagal v Dobrijah ustanavljati slovensko kreditno zadrugo, ki je potem dolgo časa reševala kmete iz rok vaških in trških oderuhov s tem, da jim je dajala dolgoročna posojila za nizke obresti. Ker so bili ti oderuhi večinoma nemški meščani in trgovci ali pa njihovi politični pristaši, četudi so bili Slovenci, je ta zadruga, kakor tudi toliko drugih, obenem branila slovensko zemljiško posest pred tujim kapitalom, slovensko ljudstvo pa pred raznarodovanjem. Zadruga se je lepo razvijala in je kmalu postala daleč naokrog najmočnejši zavod, ki je že dolgo pred vojno imel v trgu lepo hišo. Med vojno se je zadeva s posojilnico sicer nekoliko zamotala. Tega so bili predvsem krivi številni mali vlagatelji, ki so ob inflaciji in zaradi povojnega tributa izgubili večino svojih prihrankov, pa vsega tega niso videli, temveč so dolžili le zavod, v katerega so denar naložili, ki pa jim je potem vračal le smešne drobce vrednosti, katere so mu bili zaupali. Vendar se je to kmalu pozabilo, oziroma tisti, ki starih izkušenj niso mogli pozabiti, po vojni tako niso imeli več denarja, tisti pa, ki so ga imeli, so bili večinoma novi ljudje. In tako se je zadruga po vojni spet naglo postavila na noge in postajala vedno vplivnejši denarni zavod. Stari zadrugarji novemu, naraščajočemu delu niso bili več kos in zavod je moral nastaviti nove, bolj šolane ljudi, ki so opravljali delo in stvar prav za prav vodili. Vendar je stari Munk kot zaslužni soustanovitelj zadruge bil še vedno njen odbornik in je še vedno veljal za njenega glavnega zaupnika v Jamnici, čeprav se že dolgo ni vtikal v njeno upravo in mu je, da govorimo resnico, njeno poslovanje postajalo nekako tuje... »Kaj si rekel ...?« je še enkrat jeknil stari zadrugar Munk skoraj s prestrašenim glasom. Nekaj težkega mu je leglo na srce, ko je spoznal sinov namen, in pred očmi mu je mahoma postalo kalno. Ako bi bil moral komu z besedami razložiti, zakaj se je tako prestrašil sinovega namena, bi tega najbrž ne mogel storiti, toda naenkrat je bil poln sumov in dvomov o samem sebi. Medtem pa je začel govoriti že sin: »Poglejte, oče, stvari so take: les bi moral skoraj podariti, ako bi ga zdaj prodajal, in če bi hotel v lesu dobiti potrebni denar, bi moral res skoraj vse poplakniti. Bolje je počakati z njim, ker bo prej ali slej gotovo spet imel svojo vrednost. Par volov bi sicer zdaj res lahko pogrešal, toda mnogo gospodarneje bi bilo, imeti ga vsaj do spomladi, ko bo živina dražja. Krme imam dovolj. In če bi zdaj najel denar v posojilnici, bi spomladi izkupiček za vola že lahko nesel nazaj. Najbolje je biti dolžan v posojilnici. Tam ti nihče ne sedi na vratu. Plačaš svoje obresti in imaš mir ...« Stari Munk, ki je sam neštetokrat v svojem zadružnem delovanju govoril z istim jezikom, z istimi besedami, je zdaj z grozo poslušal sinove besede o prednostih zadruge kot upnika. Šele čez nekaj časa je s težavo spravil iz svojih ust: »Bunk, ne delaj tega, rajši ne ...« »Zakaj? Menda mi bodo dali posojilo, saj ste vendar odbornik ...?« Sin se je bil že zagrizel v to stvar, ker bi se bil tistih sitnih uši, ki so ga zdaj na več mestih grizle, rad iznebil in si breme preložil z ene rame na drugo, na kateri si je upal laže nositi. Razen tega je s tem upal priti še do kakega krajcarja, ker je bil trenutno res čisto suh. Ako bi vzel posojilo, bi bilo že vseeno, ako bi vzel en tisočak več ali manj iz blagajne. — Oče pa je s strahom mislil na to, da bi njegov sin zamotal Bunkovo kmetijo v tiste papirje, ki nosijo tako nedolžno ime: zadolžnica. Zdelo se mu je, da bo neka tuja krvoločna žival v tistem trenutku zasadila svoje kremplje v Bunkovo zemljo, kremplje, ki žrtev ne le držijo, ampak so obenem votli in sesajo iz nje tudi kri in sok ... Sin in oče sta si v tem trenutku bila tako tuja kakor dva človeka, ki sta se prvič v življenju srečala ... Zaupnik in odbornik posojilnice, stari Munk, se je tedaj vzravnal za mizo in z raskavim, a odločnim glasom dejal sinu: »Anza, jaz ti pravim: ne delaj tega. Posojilnica je že... toda rečem ti... posojilnica je le — vrag ...« Več mož ni mogel spraviti iz sebe, ker so ga že te kratke besede preveč izmučile in so mu pri tem od samega notranjega napora hotele skočiti oči iz jam. Mlada dva sta ga začudeno gledala in ga nista mogla razumeti. Oče je to opazil in tedaj se mu je zazdelo, da je mogoče le preveč povedal in da je morebiti s svojo jasno opazko zasejal v mlada dva škodljiv političen dvom. Zdelo se mu je, da mora stvar popraviti, in kakor hitro se je nekoliko umiril, je začel govoriti: »Saj ne rečem, posojilnica je že dobra, toda le v skrajnem primeru, ako ni več druge pomoči. Kmet se mora tudi posojilnice bati. Dolg je naposled le dolg ... Pri hiši, ki je zadolžena, so pri vsaki jedi za mizo nevidni jedači, ki jedo s trojnimi žlicami. Ne maram, da bi bila tudi Bunkova hiša kje zapisana. Ali jih že nimamo dovolj v Jamnici? Dvornik, Permsin, Gradišnik, Mlatej, Podpečnik, Kozjek, Mvačnik, Obad in kaj vem kdo še vse ... Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsa Jamnica zapečatena, kakor je bila že pred vojno. In v tako kratkem času, kaj ... Treba bo iskati drugega izhoda.« »Kako tedaj mislite?« sta vprašala mlada Bunka oba hkrati. »Kaj ko bi li mlademu Munku rekel ...?« »Tega pa nikdar ne!« je kratko in z vso odločnostjo odbil Bunk, da je očetu takoj zaprlo sapo. Bunku se je njegov svak zadnja leta nekoliko priskutil, dasi si tega sam ni znal prav razložiti. Najbrž je bilo tega krivo tudi to, ker je Munku gospodarstvo bolje šlo kakor pa njemu. S trpkostjo je začel misli na to, da je njegov bivši prijatelj Tonač s tem, da se je poročil z njegovo sestro Mojcko, prav za prav prišel do največjega deleža nekdanjega velikega imetja. In sam nase je postajal jezen pri spominu na to, da mu je tudi on zelo veliko pripomogel k tej sreči. »Ne, tega tudi jaz ne dovolim!« je zdaj z nenavadno odločnostjo ponovila mlada Bunkinja. Ko da bi zbiral moči, je oče šel globoko po sapo, nato pa pobaral s suhim glasom: »Koliko bi pa potrebovala ...?« Mlada Bunka sta se spogledala, toda čeprav je ta pogled trajal le kratek hip, so se njune oči popolnoma razumele. Naposled je oče vendar spregovoril tisto besedo, na katero sta oba že ves čas nestrpno čakala. Denar, ki ga potrebujeta, bosta dobila od očeta. Kako dobro bi pa bilo, ako bi se ob tej priložnosti dalo iz očeta iztisniti še nekaj več, kakor pa jima je potrebno za dolgove. Vsak stotak bi jima prav prišel, posebno zdaj. Čemu tudi očetu denar? Na oni svet ga nihče ne odnese s seboj, tukaj pa ga oče in mati ne potrebujeta. Ali ga naj spet mladi Munk pogoltne? Ali pa morda celo Ladej, ki ga je še manj potreben, saj je v državni službi ... Po kratkem razmišljanju je dejal Bunk z odločnim glasom: »Če bi imela dvajset tisočakov, bi se iznebila vseh krast ...« »Dvajset tisoč: ali sta znorela ...?« Stari Munk je planil pokonci in začel tako strahovito rohneti nad mladima, da so otroci spet zavekali. Toda oče se zdaj ni zmenil za otročje dretje in je rohnel dalje, očitajoč mladima zapravljivost, lahkomiselnost, lenobo in vse, kar mu je prišel na misel. Ko je čul besedo: dvajset tisoč, je pozabil na vse obzire in je moral dati duška svoji razburjenosti. Mlada Bunka sta sklonjenih glav sedela vsak na enem koncu mize in molče prenašala udarce, ki so deževali po njima, čeprav so bili malce krivični. Toda očetu zdaj ni kazalo ugovarjati, ampak pustiti ga, da se izzmerja, ker bi ga lahko še bolj razjezila in bi naposled denarja niti ne dal. Kakor bi odrezal, je stari Munk prenehal vpiti; povedal je, kar je imel na srcu. Toda hiša se je še vedno tresla od otročjega vekanja. Ko da bi prestregel neki skrivni, nevidni udarec, je stari Munk skrivil hrbet, nato pa rekel: »Dobro, govoril bom z materjo ...« Govoriti z materjo je pomenilo dati denar. Obraza mladih Bunkov sta se pokrila s hvaležnim, presrečnim bleskom. Tedaj se je pomirilo tudi vseh pet otrok, katerim na ljubo je stari oče zamašil prvo razpoko, ki je zazijala na Bunkovem gruntu. Toda stari Munk ni mogel slutiti, da je vrgel denar v žrelo, ki ni imelo dna... == PETO POGLAVJE == Tukaj je urejeno besedilo odlomka iz Prežihove Jamnice. Besedilo sem razdelil v pregledne odstavke, popravil očitne tipkarske napake iz strojnega zajema (OCR) in poskrbel za pravilno ločenje dialogov, da je zgodba lažje berljiva. Jamnica (Pernjakovi in Černjakovi) Nekega dne je mati Pernjica dala poklicati k sebi beračico Ajto. Pošta je dosegla Ajto v nedeljo, toda čeprav je tisti nedeljski popoldan bil nenavadno lep, vigreden in mil ter je imela pisan čas, je Ajta ta obisk vendarle odložila za prihodnji dan. Tako ji je ukazovalo njeno staro, dobro preizkušeno načelo, da je mnogo bolje pustiti kruhodajalke malo čakati, da postanejo nestrpnejše in s tem tudi mehkejše. Posebno kadar je šlo za delo, kakršnega je slutila pri Pernjaku. Razen tega pa je bila nedelja neugoden dan; kakor povsod, je bilo takrat tudi pri Pernjaku vedno dovolj nedeljskih postopačev, ki so radi nastavljali ušesa. Zato se je napotila k Pernjaku na Drajno šele v torek popoldne; napravila pa je to tako, kakor da bi jo pot povsem po naključju zanesla mimo. Računala je popolnoma pravilno, kajti našla je gospodinjo čisto zrušeno in samo v kuhinji. Domači so bili vsi na polju, kjer se je že pričela setev jarih žit. Pernjakove njive, malo brežne sicer, a lepe, sončne in prostrane, so na Drajni skoraj najprej kopnele. Ko je zemlja na Hojah bila še zmrzla ali pa s snegom pokrita, so Pernjaki hodili že goloroki za merjascem (oralom z dvojnim lemežem) po njivah. Mati Pernjica, žena med petdesetimi in šestdesetimi leti, je bila prava podoba drajnskih gospodinj: suhljata, ožgana od sonca in z udi, ki so pričali, da je njen delež na tem svetu neprestano trdo delo od zore do mraka. Drajnske gospodinje so bile živo nasprotje gospodinj iz Hoj, kjer so bile kmetice močne in rejene; na Hojah je bilo življenje lažje, na Drajni pa je bilo treba za manjši pridelek naporneje delati. Pernjici se je poznalo, da jo tarejo hude notranje skrbi. To, kar jo je glodalo, je bilo odkritje sinove (Tevžuhove) nesreče s tisto Černjakovo terbo. Kot mati je trpela zaradi sramote, ki se je zrušila nad pošteno hišo. Černjak je kot varuh terbinega otroka zahteval plačevanje alimentov, hiši, ki sta si bili nekoč dobri, pa sta postali sovražnici. Pernjica je skrivaj plačala že nekaj maš v dober namen, da bi se Bog usmilil nesrečnega otroka in ga poklical k sebi, a otrok se je razvijal krepko in naglo. Zato se je zatekla k novi misli in poklicala Ajto. Pri odhodu je Ajta na pragu zatrjevala: »Mati Pernjica, le pomirite se, Višarska devica Marija bo vse tako uredila, da bo prav. Ona je pri Bogu velika priprošnjica. In jaz jo bom še posebej prosila zate. Tri dni prej ne bom niti grižljaja vzela v usta, da bom ja uslišana. In bosa bom šla na goro, da bo več zaleglo...« Ko je Ajta odšla, je Pernjica vzdihnila: »Moj Bog, menda mi vendar vse to ne bo všteto v greh na mojo zadnjo uro? Saj ne želim nič drugega kakor srečo svojih otrok in pa ljubi hišni mir. Za onega bi bilo pa tudi bolje, saj ga na tem svetu tako nič dobrega ne čaka...« Spet je namreč obdarovala Ajto in jo poslala na božjo pot, da bi smrt rešila nesrečnega otroka življenja, hišo pa hude nesreče. Ajta je izginila za nekaj tednov, medtem pa sta krčmar Černjak in njegova žena ugotovila, da zadeva le ni tako slaba – otrok je dobil očeta, ki ni revež, to pa je obetalo dohodke. Černjak je najprej skušal zlepa pri Tevžuhu: »No, Pernjak, kdaj boš pa prišel Lukeja gledat? Bil bi že čas, da bi s tvojim starim storila svojo dolžnost. Ali misliš, da bomo drugi redili tvoje pankrte?« Tevžuh mu je surovo odgovoril: »Mi pa vzemite kaj, če mi imate.« Enako ga je zavrnil stari Pernjak. Černjak je nato zadevo predal sodišču in hotel alimentacijo iztožiti. Ko se je Ajta vrnila z Višarij, je Pernjici potrta dejala: »Ah mati, vse tako kaže, ko da bi tobart ne bilo kaj...« Namesto molitev ji je dala nov nasvet: »Mati, veste kaj? Vzemite vi tistega otroka k hiši, pa bo stvar opravljena, kakor se za tako hišo spodobi.« Pernjaki so o tem premislili: če vzamejo otroka k hiši, ne bo treba plačevati alimentov, otrok pa bo čez nekaj let brezplačen delavec – hlapec, ki mu ne bo treba dajati plače ali dote. Začela se je pravda za otroka. Černjak ga ni hotel dati, češ da je mati sicer slaboumna, a ima močan materinski čut. V hlevu, kjer sta prej spala, ji je Černjak celo uredil sobo, da bi pred komisijo pokazal boljšo oskrbo. Po dolgih letih pravdanja je oblast odločila: otrok pripada očetu Tevžuhu Pernjaku. Černjak je besnel: »Dobro, vi ste odločili! Toda jaz bi rad poznal tistega, ki bi si tej materi upal otroka iztrgati iz rok!« Sirota (mati) je postala divja, za posteljo je skrila sekiro in grozila vsakomur, ki se je približal. Ko je prišla sodna komisija z orožniki, se je zaklenila v podstrešno sobo in s sekiro udarila skozi vrata. Komisija se je prestrašila in umaknila. Nekega jesenskega večera pa se je sirota vrnila s polja in opazila, da otroka, ki so ga klicali Vuhej, ni nikjer. Preiskali so vse kote, a otroka ni bilo – Pernjakovi so podkupili Moškopleta, da ga je ugrabil. Mati je podivjala. Njen krik »Vu-u-h-e-j!« je odmeval v noč. Stekla je proti Pernjakovi domačiji, čeprav poti sploh ni poznala. Vsa blatna in mokra je privihrala na Pernjakovo dvorišče in začela razbijati po vratih. V hiši sta bila le stara dva. Otrok, ki so ga skrili v kamro, se je zbudil in ob materinem glasu začel obupno jokati. Mati je zunaj vpila »Vu-hej!«, otrok znotraj pa »Mati!«. Stari Pernjak je preklinjal, mati Pernjica pa ga je rotila, naj ne hodi ven, češ da je sirota morda obsedena od vraga. Ugasnila sta luč in čakala. Tevžuh in njegov brat Jozan sta bila v kašči. Tevžuh je Jozanu ukazal: »Spusti Tirasa z verige...« Pes Tiras, velik domači pes, je bil izpuščen, a namesto da bi napadel siroto, se je le prihulil k zidu in izginil v temi. Sirota je razbijala po oknih in vratih, dokler ni omagala. Sesedla se je na kamniti prag in začela jokati. Začel je pršeti mrzel dež. Ko je vse utihnilo, se ji je približal pes Tiras, ji povohal noge in se z mrzlim gobcem dotaknil njenega lica, nato pa neslišno odšel. Ta dotik jo je spet oživil; skopala se je na noge, še zadnjič nepremično strmela v zaprta vrata tihe hiše, nato pa trepetaje prisluškovala, ali bi slišala dihanje svojega Vuheja. Ali hiša je bila tiha in mrtva. Tukaj je urejeno in dobesedno prepisano besedilo iz tvojega vira (Jamnica, Prežihov Voranc). Popravil sem tiskarske napake, nastale pri optični zaznavi (OCR), uredi odstavke za boljšo preglednost in ohranil arhaičen slog originala. Jamnica: Usoda Černjakove sirote in žetev pri Bunku Njen prvotni divji bes, ki jo je kot nevihto gnal od Černjaka do Pernjaka, je v njej izgorel v onemoglem, skoraj uro trajajočem divjanju. Kakor njeno telo, tako so bili zdaj tudi njeni čuti razbiti, izmučeni. Toda njeno upanje, da dobi otroka nazaj, še ni umrlo. Nekje v njeni motni glavi se je utrnilo slabotno spoznanje, da ji bodo otroka morda vrnili, ako bo zanj prosila, ker ga ji ljudje niso hoteli vrniti, ko ga je zahtevala. Že od svojega rojstva se je naučila spoznavati ljudi kot suroveže in neusmiljeneže in jih je kot take mrzila. Sedaj pa ji je ta rahla, motna zavest dala novih moči; sklenjenih rok je z otožnim in prosečim glasom zavekala proti vratom: »Vu-he-e-j ...« Potem še enkrat in še enkrat, vedno otožneje in vedno z usmiljenja polnejšim glasom. Potem je dolgo prisluškovala, upajoč, da bo začula glasove in bližajoče se korake ljudi, ki se je bodo usmilili. Iz notranjosti hiše je prihajal cvileči jok otroka, ki je spet slišal svojo klicajočo mater, nato je zagodrnjal tuj, karajoč glas, a korakov, ki bi prihajali odpirat vrata, ni bilo. Misleč, da je njena prošnja še nezadostna, še pretiha, je zagnala še hujši krik. Spustila se je pred vrati na gola kolena in krčevito sklenjenih rok prosila s tako presunljivim glasom, da bi se je moral usmiliti kamen, na katerem je klečala. Nerazumljivi glasovi, ki so ji vreli iz ust, so prosili: »Pernjak, daj mi mojega otroka nazaj, vrni mi mojega otroka, mojo kri... Jaz brez njega ne morem živeti. Jaz sem njegova mati in mati mora imeti otroka pri sebi. Moje srce bo postalo kamen, ako mi ne vrneš Vuheja. Lepo te prosim, Pernjak, Pernjak... Usmili se me, ker nimam nič drugega na svetu kakor tega otroka...« Njeno vzdihovanje se je brez odmeva izgubljalo v gluho noč in hiša je ostala mrtva, neizprosna kakor temna skala. Odgovarjalo ji je le slabotno čivkanje iz kamre, kot bi otroka tlačila mora. Dolgo je klečala slaboumna mati na hišnem pragu in ponavljala svojo prošnjo v hišo, kjer je v kotu za mizo sredi suhega in zelenega cvetja visel križani bog, toda njeno vzdihovanje je ostalo neuslišano. Iz njenih bolečih oči so lile solze, kakor je lilo od kapi za njenim hrbtom. Grenka bolečina je pokrila njen obraz. Sčasoma je njen glas postajal vse tišji in sunki njenih prsi vse redkejši in slabotnejši. Spet je bila na koncu svojih moči. Njena motna zavest je zahajala v popolno, črno nejasnost uničenega bitja, ki ni videlo nikamor več. Sirota je čutila, da se ji bliža konec, kajti izčrpala je svoje zadnje upanje. Na to, da bo jutri tudi še dan in da se bo še lahko borila za svojega otroka, na to, da se bodo zbrali ljudje okrog nje, ki ji bodo bodisi iz usmiljenja ali iz sebičnosti pomagali v tem boju, sirota ni mogla misliti. Tedaj pa, ko so prestrašeni Pernjaki že upali, da bo končno nastopil mir, se je zunaj na dvorišču zaslišal tako strahovit, srce in mozeg trgajoči krik, da jim je zastala kri po žilah. To pa je bil tudi zadnji krik te noči, nakar je nastopila mrtvaška tihota... Prihodnje jutro je dninar Tehant že navsezgodaj šel k Ložekarju na dnino. Ko je šel mimo Apata, je ta že stal pred hišo in ogledoval vreme. Imel je nekaj lesa v drajnskih globačah, ki ga pa zaradi moče ni bilo mogoče potegniti k vozni cesti. Želel si je čimprej lepega vremena. »Dobro jutro, Apat, še bo deževalo,« ga je pozdravil Tehant. »Tam doli v Rudafovem jezu leži neka baba...« Šli so gledat in našli so Černjakovo siroto... == ŠESTO POGLAVJE == Žito je pričelo zoreti tudi v Jamnici. Na Drajni in v Sončnem kraju so nekateri kmetje že postavljali prve kope, kamor so zlagali ozimni ječmen, ki je prvi začel dozorevati. Vreme je bilo zadnji čas za žito zelo ugodno, bilo je dovolj moče in sonca, da se je lahko delal klas. Še osem tako lepih, toplih dni, pa bo v Jamnici in vse naokoli žetev v polnem razmahu. Povsod, kamor je bil iz Jamnice odprt pogled, na sever, na vzhod in na zahod, je začela prevladovati rumena žitna barva, zelena pa je z vsakim dnem plahnela, kakor da bi jo pilo sonce. V nedeljo popoldne sta Bunka odšla na polje. Z njima je bilo vseh pet otrok. Najmlajšega je nosila na rokah Bunkinja, tistega, ki je prišel pred njim na svet, je nosil na rokah Bunk. Drugi trije pa so se kotalili za njima po travi. Spredaj je korakal mož s počasnim, zamišljenim korakom, takoj za njim pa je stopala mlada žena s težkimi, trudnimi koraki, kajti čas njenega šestega poroda je bil pred durmi. Otrok, ki ga je nosila na rokah, ni mogel prenesti žgoče sončne svetlobe ter je mižeč in negibno ležal v materinem naročju. Z obrazov obeh Bunkov se je brala nekaka mračna, zaskrbljena zadovoljnost. Kmetu je bilo letos prijetno korakati med žitom, kajti že leta in leta ni tako dobro kazalo. Žita so bila dobro odraščena, ravno prav gosta in močno razvita, latovje je že takoj po odcvetu začelo kimati. Bunk je pogosto segal z roko po latovju, ga stiskal v šop in zamaknjeno gledal napeto klasovje. Potem je zamišljeno prikimal svojim čustvom in šel dalje, a komaj je prestopil nekaj korakov, je že spet zamahnil v žito in ulovil nekaj klasov, ki jih je potem božal s svojimi debelimi prsti in z očmi. Bil je tako zavzet, da ni mogel spregovoriti nobene besede in si je le kdaj pa kdaj molče prikimaval. Zdelo se mu je, ko da bi njegove dlani, ki so se pred meseci odpirale in metale seme po razorani zemlji, zdaj v kratkem dotiku občutile vso žitno rast – od njegove kalitve pa do njegove zoritve. Prešinjala ga je čudna, opojna strast pridelovalca kruha, kadar gleda uspeh svojega truda. Žena ni šlatala latovja z rokami, ampak ga je božala samo z očmi, polnimi mirne vdanosti. Njeno ohlapno telo se je komaj pomikalo med njivami. Od vseh strani se je k njej sklanjal bogati plod zemlje, polne neskončne rodovitnosti. Njena široka, vdana prikazen se je zraščala z oplojenimi njivami v eno samo široko podobo materinstva in rodovitnosti. Prehodila sta prve žare, ki so delile gornje polje na dva dela. Na desni strani je rasla pšenica, na levi strani jara rž. Ena rast je bila lepša od druge. Potem sta šla na spodnje polje, kjer sta se izgubila med novimi žitnimi njivami. Spet pšenica, potem ječmen, nato oves. Najprej so se iznad njiv dvignile moževe oči proti nebu, kamor so za hip uprle nedoločen pogled, potem pa so premerile vse širno obzorje. Pritajena skrb je trepetala v njih. Za moževimi očmi so storile isto pot tudi ženine. Nato sta se mož in žena obrnila drug k drugemu in njune oči so se popolnoma razumele. »Poa, letos pa bo...« je dejal Bunk. »Poa, letos pa bo... Le hude ure nas Bog varuj!« je dejala Lona. Njune misli so se dolgo mudile pri kruhu, ki je od vseh strani strmel vanju. Tedaj sta se približala njivi, kjer je rasla ozimna rž. Tja sta bila pravzaprav tudi namenjena, da se prepričata, če žito morebiti le že ni godno za žetev. Rž je bila posejana na zadnji njivi ob Munkovi meji in je postajala z vsakim dnem svetlejša. Od tam se je videlo, da je že zrela, toda ko sta Bunka prišla do nje, sta sprevidela, da je barva žita od daleč bila nekoliko goljufiva. Od blizu se je rumenkasta svetloba njive spremenila v rahlo zelenkasto. Obširna njiva je bila pokrita z visoko, bahato rastjo, ki od težkega klasja, iz katerega je zrno kar režalo, ni mogla stati pokonci, ampak se je utrujeno nagibala ob stran. Bunk je zgrabil pest klasja, od katerega se je pokadil rahel prah, in ga strokovnjaško opazoval. Ko da bi prvi preizkušnji še ne mogel verjeti, je zgrabil še enkrat, a tokrat globlje v njivo, in dvignil nov šop klasja pred oči. »Hm, ni je še prehudo, jaz bi jo še pustil kak dan,« je rekel nato. Sedaj je tudi Bunkinja oprostila svojo desnico in segla po latovju. Klasje, ki ga je držala v roki, se skoraj ni razlikovalo od barve njene dlani. Naglo je izmulila nekaj zrn, jih pozorno pogledala, nato pa jih dala v usta ter jih pregriznila. »Ne, zrela je,« je menila potem počasi in važno. »Rž zori še v kopah.« »Torej misliš, da bi se je že lotili?« »Kar jutri se je lotimo. Zdaj jaz še lahko kuham, potem pa ne vemo, kaj utegne priti...« V mislih je imela dan, ki ga je že v vseh občutkih pričakovala. »Da, na to se je tudi treba ozirati,« je odgovoril Bunk z zmedenim glasom, medtem ko je bil glas žene čist in jasen. Čez nekaj časa je pristavil: »Koliko je pa sodiš?« »Pet in dvajset birnov je je lahko,« je odgovorila žena. Možev obraz je pokril zadovoljen nasmeh; tudi on je cenil toliko pridelka. Nekajkrat je globoko vzdihnil, potem pa dejal s slovesnim glasom: »Kruha nam, hvala Bogu, ne bo treba kupovati...« Še tisto popoldne je Bunk letal za žanjicami. Drugi dan je želo na Bunkovi njivi šest žanjic. Bunk jih je hotel dobiti še več, toda štiri, ki so bile naprošene, niso prišle, ker so isti dan želi še pri nekaterih drugih kmetih. Prišle so Dovganočka, Mudafova hči, Gradiška hči, stara Pernjica, stara Munkinja in Gačnikova bajtarica. Ker pri Munku še niso želi, bi morala popoldne priti še Munkova dekla. Rž je bila nenavadno dolga in težka, zato je niso kosili, temveč so jo po stari šegi želi in sproti skladali v kopice. Dan je bil lep in vročina je začela že zgodaj pripekati. Na nebu ni bilo nobenih oblakov, obzorje je bilo od vročine skoraj motno in je proti poldnevu začelo na zahodu rahlo drhteti. Zrak je bil že od jutra nasičen in nepremičen. In že takoj zjutraj je Bunk dejal: »Ne vem, če bo danes ves dan vzdržalo...« Pri delu pa so kmalu pozabili na vreme. Ženske, ki so skraja na vso moč hvalile lepo rž, so zaradi vedno večje vročine pozabile tudi na to hvalo. Druga poleg druge so v široki vrsti rile v žito in kmalu se je na njivi pokazala zaplata rjavega strnišča, ki se je počasi večala. Ker je bilo žanjic premalo, niso mogle vzeti cele njive hkrati, temveč le dobro polovico. Iz tega pasu kmalu ni bilo slišati drugega kakor ostro sršenje srpov in šelest slame. Žanjice so se enakomerno zaganjale v nizko, rumenkasto valovje pred seboj, se enakomerno pripogibale, enakomerno vezale snopovje in ga v enakomernih kretnjah odlagale v vrste za seboj. Strnišče se je naglo razgrevalo in iz žanjic je začel curiti ostro dišeč znoj. Nebo je postalo svinčenosivkasto, po njem je žgoča sončna krogla potovala z neusmiljeno počasnostjo. Tudi Bunka, ki je skladal snopje v kopice, je vročina neznansko mučila. Navzlic temu pa le ni mogel odvrniti pogleda od vrst, ki so rasle za žanjicami. Dovganočka je bila brez dvoma najboljša žanjica, kajti za njo je ležala najdebelejša vrsta. Res je, kar so trdili ljudje: če je ženska dobra za svojo reč, je dobra tudi za druge stvari. Takoj za njo je prišla njegova mati, stara Munkinja, ki kljub starosti in zgaranosti ni veliko zaostajala za Dovganočko. Dekleta, kakor sta bili Mudafova in Gradiška, sta se sicer vidno mučili, a takih kupov nista mogli nažeti kakor prvi dve. Mlada kost stari pač ni kos. Stara Pernjica se je na vse pretege trudila, da bi ostala vštric drugih, a vrsta za njo je bila najtanjša. Že proti poldnevu je postalo soparno in žanjice, ki so se že komaj premikale, so trdile, da to ni prava vročina. Ta sopara je bila tudi kriva, da žanjice skoraj niso mogle jesti, čeprav je bilo kosilo dobro in mastno. Zato pa jih je začela mučiti neznosna žeja. Po kosilu je postajala sopara vedno težja in žanjice je pričela napadati omotica. Šest ur so se že pekle na razgretem strnišču, iz katerega se je začel dvigati vijoličast, žgoč prah. Od gozda sem je sicer vabila hladna senca, toda ta očesna vaba jih je še huje žgala. Abotno je bilo sedaj misliti na senco, na oddih: bil je tisti hudi čas, ki ne pozna usmiljenja, čas žetve. Soparna plast je vedno teže legala na jamniško kadunjo in vsa pokrajina, ležeča med zastrtimi obzorji, se je vidno mrtvičila. Naposled je vse otrpnilo. Oči žanjic, ki so komaj mežurkale, so sem ter tja vprašujoče zastrmele kvišku proti nebu, ko da bi jih mučil daljni strah. Naenkrat je stara Munkinja obstala kot okamenela in iz njenih ust je prišel suh glas: »Kaj pa je tam...?« Vsi so pogledali proti severozahodu, kamor je bil obrnjen njen obraz. Na koprenastem obzorju so bili komaj vidni obrisi široke gore, ki se je zdela prosojna in še enkrat tako daleč, kakor je bila v resnici. Štiri žanjice so takoj nato rekle vse začudene: »Saj ni nič...« Dovganočka in Bunk pa nista mogla odtrgati oči od severozahoda. Z Munkinjo vred sta oba zapazila na temenu gore slaboten, komaj viden podolgovat ris. Le najbistrejše oči so ga mogle opaziti. Munkinja, ki je dobro vedela, kaj to pomeni, je še enkrat vprašala: »Kaj pa je to...?« Dovganočka ni rekla nič, temveč se je sklonila k zemlji in pričela naglo žeti, Bunk pa je dejal s tujim glasom: »To je svinja...« Bilo je nemogoče spoznati, če misli na goro istega imena, ali pa na kaj drugega. Tedaj ura še ni bila dve. Želi so dalje. Ko je Bunk čez minuto ali dve spet pogledal proti severozapadu, se mu je zdelo, da je belkast ris izginil v motnem obzorju. Toda nadaljnji dve minuti sta zadostovali, da se je na istem mestu pokazal razločen, bel oblaček, edini na širnem obzorju. Sedaj so ga mogle videti tudi tiste žanjice, ki prej slabotnega risa niso zapazile. Oblaček je rasel nenavadno hitro; čim večji je postajal, tem nagleje je spreminjal tudi svojo pohlevno belo barvo. Kmalu je goro, iz katere se je nevidno rodil, že popolnoma zakril in njegov trebuh je začel temneti. Žanjicam je bilo zdaj že jasno, da nosi oblak v sebi dež. Vidno je naraščal, in ko je zakril očem najprej goro, je potem zastrl že velik del koprenastega obzorja. Vendar se je še vedno držal gore. Bunk je s hlastnimi pogledi meril daljni oblak, potem pa dejal z glasom, polnim upanja: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« In kakor z Bunkove njive, tako so oblak s strahom v očeh opazovali tudi z neštetih drugih jamniških, podjunskih in obdravskih njiv. Na južni strani oblaka so ljudje vzdihovali kakor Bunk: »Mogoče bo šlo pa na Nemško...?« Na severni strani oblaka, na Nemškem, pa so ljudje vzdihovali: »Mogoče bo šlo pa na Slovensko...?« Kmalu se je pokazalo, da je bilo upanje južne strani prazno, kajti z vsako minuto ogromnejši in groznejši oblak se je začel vidno valiti proti jugovzhodu. Njegova barva je postajala vedno ostudnejša in je dobivala rumenkast sijaj. Ostalo je le še eno upanje, da se bo bližajoča huda ura mogoče oprijela dravske doline in šla ob njej za vodo proti vzhodu, kakor se je to večkrat zgodilo. In res je nekaj časa tako tudi kazalo. Toda prekmalu se je razpršilo tudi to, za Jamničane poslednje upanje; grozeči oblak je plaval previsoko, da bi ga moglo zadržati pohlevno hribovje, ki se je vleklo ob dravski strugi. Prej kot je bilo mogoče misliti, se je štrenasta, skoraj rumenkasta megla že oprijela hribovja samega. Huda ura, raztezajoč se v širino nekaj desetin kilometrov, se je s svojim središčem valila naravnost proti gori za Jamnico. Prihod hude ure je naznanjalo rahlo, zamolklo grmenje. Toda prav to, da ni preveč treskalo in bliskalo, temveč le grozeče mrmralo, je ljudi navdajalo s strahom. Oblaki, ki so se valili nad pokrajino, so bili že na pogled težki, okorni in so očividno nosili v svoji notranjosti točo. Grozoten šum je spremljal njih pošastno lomastenje skozi ozračje. Breme, ki so ga oblaki nosili v sebi, jih je pritiskalo vedno bolj k zemlji. Vsa severna stran neba je bila že zakrita z njimi, medtem ko je bila južna še polna sonca. Kmalu je potegnil od severozahoda mrzel, leden piš, Bunkova žitna polja so nemirno zašumela in se sklonila še niže k zemlji, kakor da bi v njej iskala varstva. Žanjice so se tedaj zganile, se za trenutek zravnale in preplašeno pogledale proti bližajoči se rumenkasti pošasti. Potem so se vse oči vprašujoče obrnile proti gospodarju, ki je nemo metal snopje v kopice. Nato je tudi on prenehal z delom in ko da bi vsi iskali rešitve v naravi, so se oči vseh obrnile proti gori, ki je še vsa čista in svetla stala za njimi. In ne da bi kdo spregovoril besedo, so se vsi razumeli: gora je bila previsoka, da bi huda ura mogla odvihrati čez njo. Vse oči so se zabliskale v onemogli kletvi: »Prekleta gora...« Pred domačijo na hribu se je tedaj pokazala široka in ohlapna postava Bunkinje. Bunk je zavpil proti njej s hripavim glasom: »Kadi, huda ura je tu...!« Njegov poziv pa je bil nepotreben, ker je Bunkinja, noseč v eni roki najmlajšega otroka, z drugo enakomerno zamahovala z loncem, iz katerega se je kadil rahel dim. Žrtvovala je bližajoči se hudi uri. Od daleč so se začuli zvonovi; pri vseh cerkvah, ki so stale na tisti strani, od koder je huda ura potovala, so že zvonili. Le jamniški zvonovi se še niso oglasili. Bunk se je razburil in začel ves iz sebe kričati: »Prekleta Treza, kaj pa še čaka? Mar se je baba celo noč valjala s tem Apatovim Zepnom, da še zdaj spi? Naj mi jeseni pride po bernjo...« Strah pred točo je prevzel njega in žanjice s tako silo, da so grabili za vsako stvar, ki bi grozečo nevarnost lahko odvrnila ali vsaj zmanjšala. Naposled so se oglasili tudi jamniški zvonovi in zvonili s turobnimi, tožečimi glasovi. Ob njihovem odmevu se je žanjicam vrnilo rahlo upanje, čeprav so zvonovi zvonili tako malodušno in skoraj boječe. Medtem ko je hrumenje nevihte prihajalo vedno bliže, so se Bunkove žanjice s podvojenimi, potrojenimi močmi zagnale na žetev. Hrum je oznanjal točo in sedaj je bilo treba oteti nevihti kolikor mogoče veliko klasja. Široko razkoračenih nog in skoraj vodoravno sklonjenih hrbtov so žanjice zamahovale s srpi v velikih lokih po lepi, težki rži. Medtem ko je v zraku nad njimi zamolklo vrelo, se je pri zemlji slišalo napeto pokanje kit in kosti ter naporno sopenje pljuč. Dovganočki je vsak zamahljaj srpa pomenil pol snopa. Toda tudi druge žanjice so napele vse moči in celo stara Pernjica je zdaj žela za prejšnje tri. Snopje je žanjicam letelo izpod rok, kakor bi se jim roke spremenile v hlastajoč kosilni stroj. Žanjice si niso brisale oči, čeprav jih je sproti zalival debel znoj; kakor njihove grabeče roke, so bile tudi njihove oči obrnjene samo v tla, samo v sklonjeno žito. Bunk je nehal delati kopice in je zdaj snopje metal le v velike kupe, tako da je klasje obračal v notranjščino, ritine pa puščal na zunanji strani. Kot bi trenil, je naložil že dva taka kupa in, ko se je lotil tretjega, je hripavo vzdihnil: »Vsak kup ena peka...« Tudi on je delal, da mu je pot curkoma lil po hrbtu. Nevihta se je naglo bližala, vendar njeno središče, ki je šlo naravnost proti gori, pod katero so Bunkovi želi, še ni doseglo svojega cilja. Oba njena lažja konca sta na severu in jugu že dosegla predgorje in se ga naglo oprijemala. V sredini pa je bilo še vedno toliko prostora, da je sonce lilo svoje žarke v prazen lijak. Zvonovi po cerkvah niso nehali zvoniti, čeravno je bilo zdaj že vsako upanje, da se odvrne nesreča, popolnoma prazno. Glasovi so bili podobni že pogrebnemu zvonjenju. Od Bunka sem je bilo slišati krčevito vpitje gospodinje: »Pojte domov, drugače vas bo dobilo...!« Žanjice pa vpitja niso slišale, ampak so z zadnjim naporom žele dalje in ped za pedjo otemale žito bližajoči se pogubi. Tedaj so po njihovih upognjenih hrbtih začele padati prve težke deževne kaplje. A ko da bi prve znanilke hude ure žanjice le še podžgale, so se te še vztrajneje zagrizle v belo rast. »Ne vezati, ne vezati...!« je hropel Bunk ves zaslepljen od boja z naravo. Njegove besede pa so bile nepotrebne, ker so žanjice že metale od sebe nepovezano žito, ki ga je on takoj reševal v kupe. Malo prej se je bila borba še za peke kruha, kmalu nato se je spremenila že v boj za posamezne hlebe, sedaj pa se je bila le še za posamezne kose kruha. Vsaka pest bilk je pomenila oteti kos kruha. Vsaka kretnja žanjice je molče rekla: »Otet je še en kos kruha, še en kos... še en kos...« Zagrizenega boja z naravo pa je bilo naglo konec. Voda in led, ki sta v strahotnih, visečih meglah pritiskala proti gori, sta v kratkem spopadu s pod njo natlačeno soparo ostala zmagovalca tudi v tem tesnem prostoru. Strahovit, vrtinčast vihar se je dvignil naravnost iz zemlje proti višavam, kamor se je soparni zrak v divjem begu umaknil. Bližnji gozd je bolestno zastokal in s strahovitim pokom se je zrušilo nekaj starih dreves po tleh. »Bežimo!« je kriknil Bunk in se zagnal proti domu. Za njim so se zagnale žanjice. Od njive do doma je bilo le nekaj sto korakov, toda žanjice so bile že po prvi tretjini pota do kože premočene. Huda ura je s svojimi ledenimi oblaki na mah napolnila prostor pod goro in nastala je odurna tema, iz katere se je najprej ulila močna ploha. V gori, kjer je huda ura preganjala še zadnjo soparo, je oral strahovit hrup. Preden pa so žanjice dospele do Bunkovega hleva, je že začela padati toča. Žanjice so bile srečne, da so dosegle streho, in so ostale kar v hlevu, čeprav je bilo od hleva do hiše le še nekaj skokov. Le gospodar je med dežjem in točo zdirjal proti hiši, od koder se je slišal obupen otroški jok. Potem je zastokalo drevje okrog Bunkovega doma, zastokalo je Bunkovo polje, zastokala je gora, zastokala je vsa Jamnica. Huda ura je z vso silo butnila v širokoplečo goro; ker se ta ni ganila, se je zbog silnega treska odprlo njeno strašno nedrje ter izsulo svojo oledenelo vsebino. Dež je kmalu prenehal in začela je padati debela, suha toča. Kaj takega niso pomnili niti najstarejši Jamničani, čeprav v njihovem življenju ni manjkalo težkih hudih ur. Že je bilo polje pobeljeno, a iz neba je led še vedno padal in padal. Vse megle, ki jih je huda ura še podila po zraku, so šle isto pot, butale v goro ter izpraznjevale pred njo svoje ogromne trebuhe. Skoraj pol ure je nepretrgoma vrela iz njih bela smrt in uničevala rast, domove, Jamnico. Polje se je pobelilo, kot bi ga pokril sneg. Nekaj časa je zemlja še šumela, stokala in ugovarjala ledenemu udarcu narave, potem pa je postajala vedno tišja, dokler ni popolnoma umolknila in obležala kakor velik mrlič... Čez dobro uro je ponehalo treskanje in grmenje neba in na severozapadu, skoraj na istem mestu, kjer se je huda ura rodila, se je najprej pokazal kos globokomodrega neba. Megla, ki se je še držala zemlje, se je pričela naglo dvigati in tajati, kmalu so se že videle na obzorju gore, za njimi pa so se pričele razkrivati tudi nižave. Ni trajalo pol ure, ko se je širna pokrajina spet razgrnila in prikazala z novimi, čistimi barvami. Tedaj se je šele odprla očem vsa strahota hude ure, ki je pravkar šla čez deželo. Toča je potolkla obsežen kraj s štirimi občinami, ki so ležale med obdravskim hribovjem in med goro na jugu Jamnice. Tolkla je gotovo tudi že onstran Drave, toda ker je nad temi kraji nevihta še bežala, njeno razdejanje ni bilo prehudo. Že obdravski hribi so bili sem in tja rahlo pobeljeni od toče, bregovi okrog Dobrij so bili še bolj beli, jamniško kadunjo pa je pokrivala nepretrgana bela odeja ledu, ko da bi zapadel sneg. Vanjo je huda ura izsula vso svojo uničevalno zlobo. Vse, kar je zadržala gora, je padlo pred njo na zemljo. Jamniško polje, Drajna, Sončni kraj in Hoje so bile na debelo pokrite s točo, najhuje pa so bile prizadete Hoje, ker so ležale tik pod goro. Kmalu je posijalo sonce z vedrega neba in od toče uničena pokrajina je zableščala v mrzlem, mrtvaškem blesku, kamor je zamolklo strmela spet mirna in tiha gora nad njo... Bunkove žanjice si še potem niso upale izpod strehe, ko je zadnja deževna kaplja padla od kapi. Še vedno so vse otrple stale med hlevskimi vrati in topo strmele v belo razdejanje okrog Bunkove domačije. Toča je na debelo ležala okrog hleva in po poljih; od žita, ki je še malo prej valovilo po njih, ni bilo niti sledu. Celo kopice na rženi njivi so bile stolčene v neznatne kupčke. Drevje je bilo golo in okleščeno in droban, negoden sad je s točo vred na debelo pokrival zemljo. Okrog kapi so ležale razcefrane skodle, ki sta jih toča in vihar stolkla s strehe. Med hudo uro so žanjice najprej glasno molile, upajoč, da bo najhujša nevihta šla mimo. Ko pa je začela padati gosta, suha toča, jim je molitev počasi zastajala, dokler jim zaradi še nevidene groze naenkrat ni obtičala v suhih grlih. Polastil se jih je top strah, da so druga za drugo odrevenele; nenadoma so vse začele jokati, ne da bi se zavedale solz v pekočih očeh. Isti strah je zajel kmetico, dninarico in beračico... »Ali bomo šle v hišo?« je že tretjič rekla Dovganočka, toda žanjice so še vedno neodločno stale med hlevskimi vrati. Zdelo se je, ko da bi jim bližina živine bila v trenutno tolažbo in zaslombo. Nazadnje so se le spustile proti hiši. Bunkova družina je bila v sobi, gospodar je sedel pri oknu in še vedno strmel na belo polje, gospodinja je sedela na postelji in brezizrazno gledala otroke, ki so čepeli v kotu za pečjo. Mož in žena sta imela kalne, spremenjene oči. S prihodom žanjic se je molk v sobi le še poglobil, kajti vseh trinajst ljudi, ki so bili v sobi, ni moglo spregovoriti glasne besede. Šele čez dolgo časa se je zaslišalo rahlo ihtenje stare Pernjice, ki je prva rekla: »Moj Bog, kaj bomo pa jedli...« Toda poraženost ljudi je bila tako silna, da se tudi po tem vzdihu še dolgo niso mogli vzdramiti. Prva je prišla k sebi Bunkinja, ki je rekla: »Da, za malico je tudi čas...« In ne da bi se ozirala na nejeverne obraze žanjic, se je dvignila, odšla k mizi in položila nanjo velik hleb pravkar načetega kruha. Bunk bi moral iti po pijačo v klet, namesto tega je še vedno topo strmel skozi okno. »Jejte, gotovo ste lačne,« je rekla Bunkinja s praznim glasom. Kruh pa je ležal na mizi, ne da bi se ga kdo dotaknil. Polagoma je žanjice minil strah, da so naglo začele zapuščati hišo. Vsaka je odhitela na svoj dom, da čimprej tudi tam vidi razdejanje. Le Pernjica se je še obotavljala, ko da bi ne vedela, kam naj se po tej nesreči obrne, dokler ji Bunkinja ni rekla: »Mati, vi pa nocoj tu ostanite.« Čez nekaj časa je Bunk vstal in odšel iz hiše. Bela poguba, od katere že ves čas ni mogel odtrgati pogleda, ga je vlekla k sebi, v svojo uničujočo širjavo. Odšel je na polje in hodil skoraj do mraka, tih, mrk in s sklonjeno glavo po opustošenih njivah. Pri tem je pozabil celo na živino, ki je začela v hlevu mukati od gladu. Vrnil se je ves pobit, praznih oči in drgetajočih ustnic. Kratke ure, ko je hodil po razvalinah uničenega dela in truda svojih in drugih rok, so zadostovale, da se je njegov obraz postaral... Ko je stopil v hišo, se je delal že mrak. Na pragu ga je čakala stara Pernjica in mu s sklenjenimi rokami rekla: »Bunk, ravno pravi čas si prišel. Sina si dobil...« Iz kamre ga je pozdravil krik novih ust... == SEDMO POGLAVJE == Bila je huda zima, huda tudi za Jamnico, ki je bila ostrih zim navajena. Že pred božičem je padlo za dva čevlja snega, nato je pritisnil hud mraz. Nebo se je zastrlo z neprijaznimi meglami, se sklonilo tako nizko nad kadunjo, da je v tej sivini izginilo polovico gore, prostor med tem sivim obokom in zemljo je napolnil mrzel zrak, ki je z vsakim dnem huje rezal. Zimske ptice so omagovale in zmrzle padale z dreves. Opaži jamniških hlevov niso več vzdržali in ponoči se je iz bajtarskih hlevov razlegalo mukanje, meketanje in kruljenje prezeblih domačih živali. Bil je čas, ko brez potrebe nihče ni rad zapuščal toplih zapečkov. Vendar mnogo Jamničanov ni moglo uživati zapečnih toplot, kajti s snegom in s sanincem je nastopil čas planinskih voženj. Po zasneženih globačah okrog gore se je razlegal krik in vik voznikov ter zvončkanje kraguljcev iz dneva v dan. Razen zimskega dela pa še druge stvari soseski niso dale pokoja. To so bile v prvi vrsti občinske volitve, ki so bile zdaj vnovič razpisane. Kljub temu je bila Jamnica zadovoljna, da so bile volitve razpisane na zimo, kajti pozimi je bilo za take stvari vedno več časa kakor poleti. Volilni boj je bil tokrat zelo hud. Nasproti sta si stala dva tabora. To pot je bilo že izven vsakega dvoma, da bo Jamnica imela dve volilni listi. Glavni in močnejši tabor so predstavljali župan Dvornik in njegovi pristaši, opozicija pa se je spet zbirala pod vodstvom Permanovega Ahaca in njegovih jamniških pripadnikov. Globoko izhojene steze k jamniškim pragom so pričale, s kakšno vnemo se je Jamnica to pot vrgla na agitacijo. Na svetih Treh kraljev dan je bilo pri Apatu kljub pozni uri še precej gostov: bile so zasedene kar tri mize. Dve mizi sta bili zasedeni s kmetskimi pivci, medtem ko je bila miza za vrati kakor po navadi zasedena s prostimi ljudmi. Na koncu ene izmed kmečkih miz sta sedela župnik Virej in nadučitelj Jauk, ki ga je tokrat prav sredi zime prijela pivska strast. Večina gostov se je držala tukaj že od jutranje maše, kajti župnik Virej v takem mrazu ni opravljal popoldanskih večernic. Čeprav so bili časi že dovolj slabi in so se, kakor je vse kazalo, obetali še slabši, se vendar krčmarji niso mogli pritoževati nad njimi. Tudi župnik Virej se zadnje čase ni smel pritoževati, kajti cerkev je bila še kar dobro obiskovana. Vanjo so pričeli zahajati celo taki, katerih prej od znotraj ni nikdar videla, namreč Ložekar in Tehant. Edina izjema je ostal Moškoplet. Bilo je, ko da bi ljudje čutili neko vedno hujšo zadrego, iz katere niso našli nobenega izhoda; zato so se vdajali pijači in molitvi. Sobo je grela velika, pločevinasta peč, v kateri je gorela žagovina. Suha, lahka toplota je delala prostor nadvse prijeten, čeprav so bile stene že zelo zakajene in je skozi okna žmiril v sobo mračen in pust dan. Kakor Jamnica, so tudi gostje pri Apatu bili razdeljeni v dva tabora. Med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki so cincali sem in tja in so se pridruževali zdaj temu, zdaj onemu mišljenju. Le nadučitelj Jauk in graščak Ložekar sta bila popolnoma nevtralna. Jauk sploh ni zinil nobene besede, temveč je venomer strmel skozi okno, ko da bi koga pričakoval, Ložekar je pa potegnil vedno s tistimi, ki so se morali braniti. Zdaj pa zdaj sta si tabora skočila v lase, začel se je krik in prepir, ki je nekaj časa dušil vsako jasno besedo. Ko pa so si pivci povedali, kar so imeli na srcu, je spet nastal mir, med katerim so gostje razpravljali o hudi zimi, o izvrstnem sanincu, prešli potem spet na slabe čase, dokler ni ta ali oni znova kavsnil v politiko, kar je povzročilo nov vihar. Kakor po navadi, je bil skoraj vedno Ložekar tisti zli duh, ki ni trpel miru v sobi in je vedno znova dražil duhove. Župnik Virej pa, s katerim sta sedela skupaj pri mizi in se kosala pri pivu, se skoraj ni mešal v politične razgovore in prepire svojih faranov. Le kadar je bila napetost najhujša in krik najglasnejši, se je obrnil po sobi in dejal z lokavim nasmehom: »No, no, saj ni tako hudo...« Pravkar so si spet bili v laseh. Pri kmečki mizi je stal Bunk in kričal proti delavski mizi za vrati: »Od koga pa delavec živi, to mi povejte, od koga delavec živi? Ali ne živi od kmeta, ves svet živi od kmeta...« Od delavske mize mu je Dovganoč prav tako kriče odgovarjal: »Bunk, vino govori, vino govori...« Kdo ve, kako bi se bil zdaj ta vozel razvozlal, ko bi ta hip ne stopil v sobo Apatov sin Žep. Ko je sprevidel, za kaj gre, je zmagovito zavpil po sobi: »Zastonj se prepirate, volitev ne bo...!« Ko da bi odrezal, je v sobi nastala tišina in obrazi vseh pivcev so nejeverno zastrmeli proti Žepu. Ta je napravil še važnejši obraz, pustil goste nekoliko čakati, nato pa je vzkliknil: »Volitev ne bo. Kralj je proglasil diktaturo, parlament je razpuščen in volitve so prepovedane...« Poznalo se mu je, da ga je novica navdušila in da je koj, ko jo je slišal, priletel naravnost iz Dobrij v Jamnico, da bi jo prvi razglasil. Razen župnika Vireja so gotovo vsi gostje prvič v življenju slišali besedo »diktatura«, posebno domača pa ni bila niti njemu. Sprva je na vsa omizja legla neka skrivna, pol radovedna, pol boječa zadrega, ki je povzročila, da so vsi sklonili glave. V sobi je nastala globoka tišina. Že bolj ali manj okajeni možgani so zapeli naporno vrtati v novico. Ker pa nihče ni mogel kaj pametnega reči, so pivske roke kar same od sebe začele segati po posodi na mizi, nakar se je začulo grgranje goltancev in pljuskanje pijače. Pijača je zadrego nekoliko poplaknila in posledica je bila, da so gostje začeli strmeti najprej drug v drugega, potem pa je miza za vrati začela strmeti kakor en sam obraz proti kmečkim mizam in narobe. Od vsega, kar so gostje pravkar čuli, so razumeli le dve stvari: volitev ne bo in parlament je razpuščen. Prva stvar je pri vseh izzvala neke mešane občutke in pivcem se je zazdelo, da so s tem nekako prizadeti tudi sami. Novica o razpuščenem parlamentu pa je v delavskih in kmečkih možganih vsaj v prvem hipu zbudila občutke neke prijetne, škodoželjne naslade. Parlament je bil Jamničanom nekaj tujega, sovražnega, nanj so gledali kakor na nekaj nepotrebnega, ako že ne popolnoma škodljivega. Podobno so, vsaj na tihem, mislili tudi tisti, ki so kot strankarji pomagali tu pa tam pošiljati poslance v parlament. Poslanca so videli navadno le ob volitvah. Kdo ve, kaj vse se godi v tej čudni hiši tam doli v Beogradu? Navadno ni prihajalo kaj prida od tam. Vsa ta zadeva s parlamentom je bila podobna človeku, ki žveči smolo, ki melje in melje, a tvarina je vedno ista in vedno enaka. Prvi se je vsekakor znašel župnik Virej, ki je porinil pravkar izpraznjeno steklenico piva k nastavljeni vrsti na koncu mize; njegova vrsta se je s tem povečala na pet praznih steklenic, medtem ko je Ložekarjeva vrsta štela šele štiri. Uspeh nedeljske tekme z graščakom ga zdaj ni več zanimal in, ko je spregovoril, je bil njegov glas malodušen: »Kaj si pravzaprav zvedel, Žep?« Apatov sin je začel pripovedovati, kar je pred dobro uro čul iz ust Munkovega Ladeja v Dobrijah, ki mu je prvi sporočil čudno novico. Kralj je razgnal parlament in postavil diktaturo, to se pravi, da je sam vzel vso oblast v svoje roke zato, da se enkrat za vselej konča s korupcijo, z nepotrebnim politikantstvom in tako dalje. Sedaj bodo prišli boljši časi in tak režim, ki bo vladal v blagor ljudstva. Povedal je gostom še dvoje, troje imen ljudi, ki so v novi vladi. Gostje so se začeli na to pomenljivo spogledovati. Razlaganje Apatovega Žepa je začelo na ljudi različno delovati. Pri imenih novih ministrov je na obrazu župnika Vireja in prav tako na obrazih nekaterih njegovih pristašev zaigral zadovoljiv nasmeh. Drugi pa, posebno Permanov Ahac, so strmeli okrog sebe, ko da bi v tem zimskem času slišali kukavico peti. Toda nasmešek na Virejevem obrazu ni trajal dolgo, zatemnel je ob Žepnovem poudarku, da je Munkov Ladej ves navdušen za novi režim. A ta Ladej je bil s svojo politiko vendar čisto na drugem koncu. Vse skupaj je zvenelo tako čudno in zmedeno... Osuplost je najprej popustila pri kmečkih mizah. Mladi Munk se je zmagovito obrnil proti delavski mizi in zavpil: »Ho, ho, zdaj pa imate volitve...« Za njim je zavpil Bunk, obrnjen v isto smer: »Zdaj pa le zmagajte, če morete...!« Ta izbruh je dokazoval, kako nezanesljivo se je počutila jamniška večina pred manjšino. Ker delavska miza ni odgovarjala, so gostje znova začeli vlivati pijačo vase. Apat in sin sta potem pobrala posodo in jo znova natočila, ne da bi to kdor koli zahteval. Pogovor se tudi pred novimi merami ni hotel razživeti, zato je stari Apat naenkrat važno vprašal Bajnanta: »Bajnant, kaj pa ti misliš...?« Tesač je zastrmel po sobi ter nato zinil tako široko, ko da bi nameraval govoriti celo uro. Namesto tega pa je le kratko plahnil po sobi: »Ha-ha-hama...« »No, vidiš,« je dejal modro Dvornik, ko da bi bil Bajnant kdo ve kaj povedal. Po kratkem molku se je vzdramil Mudaf in dejal z glasom, kateremu se ni moglo poznati, ali je iskren ali lažniv: »Sedaj bo pa bolje...« Ker na to nihče ni nič rekel ali pritrdil, je Mudaf sovražno pogledal po sobi in skoraj zavpil: »Ali mislite, da ne...?« »Jaz tudi mislim,« je tedaj Ahac odgovoril z enakim glasom kakor Mudaf. »Ti pa že ne misliš zares!« je izzivalno zavpil nanj mladi Bunk, ki je imel danes sploh veliko besedo. Medtem je začel Žep, ki je prisedel k eni izmed kmečkih miz, razlagati okoli sedečim kmetom podrobnosti o diktaturi. Kmalu so mu začele prisluškovati vse tri mize. Slišal se je samo njegov glas: »Zagotovo bodo prišli sedaj boljši časi. Dosihmal je korupcija vse ovirala. Korupcija in strankarstvo. Sami stranke so bile; kdor ni maral delati, si je ustanovil svojo stranko. Sedaj je konec tega. Odsihmal se bo predvsem gledalo na gospodarstvo. Lesna trgovina, ki že skoraj spi, bo spet začela iti. Gledalo se bo na izvoz. Država mora dobiti valuto v blagajno. Brez tega ne gre. Kralj je prav storil, ko je vzel vso oblast v svoje roke...« Spočetka mu ni nihče pritrjeval, niti Apat ne, ki je današnji položaj gledal s povsem drugega vidika. Potem pa se je Žepova razlaga le pričela oprijemati tudi nekaterih drugih. Pričeli so vsevprek govoriti o slabem dosedanjem gospodarstvu, da so pri tem pozabili celo na diktaturo. Še previdni Virej in še previdnejši Dvornik sta jela tipati okoli sebe. Naenkrat so se vsi kmetje začeli obračati proti delavski mizi in jim dopovedovati, da se njim, delavcem, tudi pod novim režimom ni nič bati, kajti če ima denar kmet, ga ima tudi delavec. Kdo ve, kam bi bil pogovor nazadnje prispel, ako bi nadučitelj Jauk nenadoma ne bil vstal izza mize, udaril po njej, da so steklenice odskočile, in hripavo zavpil: »Živela diktatura!« Njegovemu vzkliku ni nihče pritrjeval. Medtem ko so se kmetje še malo prej ob Žepovem pripovedovanju pričeli sprijazujevati z novim režimom, so zdaj molčali in se kvečjemu zbegani spogledavali. Celo župnik Virej je strmel v nadučitelja kakor zabodeno tele. Jauk pa je še enkrat udaril po mizi in zavpil: »Živela diktatura!« Z Jaukom se je naenkrat zgodila čudna sprememba. Dozdaj se ni vmešaval v politiko in se sploh ni spuščal v politične pogovore; tudi pri zadnjih občinskih volitvah se ni izjavil za nobeno stranko, sedaj pa je kar hipoma zagorel za novo stvar. Bog ve, kaj se je v njem pretrgalo, ali se mu je odprla kaka nova žilica, ali je k temu pripomogel Pernjakov mošt, ki se je lahko kosal z vsakim vinom: res pa je bilo, da je mož ves zagorel za novo stvar. Gostje so bili iznenađeni in so začeli sumiti, da Jauk nima čistih namenov z njimi. Iz zadrege jih je rešil Ložekar, ki je čisto neumno vprašal: »Jauk, zakaj pa ste vi za diktaturo?« »Zato, ker je general za predsednika.« Z generalom pa je Jauk stvari napravil slabo uslugo. To, kar je sledilo, je bilo podobno temu, kadar si kdo globoko zajame sapo. Jauk je začel govoriti o vojski, o zaupanju vanjo in tako naprej. Gostje so ga nemo poslušali, on pa ni vedel, da jim govori, ko da bi govoril državljanom neke druge celine. Ob prvem premoru je rešil položaj Dovganoč, ki je zgrabil za posodo z moštom, jo dvignil in zavpil: »Pijmo ga, zdaj ni več parlamenta, pa ga lahko kar pijemo!« Nato je Ložekar začel prepevati neko dolgočasno pesem, ki ni imela ne konca ne kraja. Nehal je peti šele, ko mu je tudi Bunk že začel pritegovati s svojim neznanskim glasom. To je Ložekarja ugnalo. Medtem se je po sobi začelo temniti, dasi še ni bilo tako pozno. Zunaj se je večerilo nenavadno hitro in vse je kazalo, da bo znova začelo sipati sneg. Apat je prižgal veliko svetilko sredi sobe. Toda pivcem svetloba ni bila dobrodošla, vsi so imeli občutek, da se jim zdaj na obrazih pozna, kaj se godi v njihovih srcih. Naenkrat sta vstala Permanov Ahac in Kovsov Tinej in se hotela odpraviti. Tedaj pa so skočili vsi, ko da bi se bali, da jih puščata same. »Kam pa hočeta? Ali moraš na šiht, Ahac?« je silil vanju Mudaf. »To ne, šele jutri opoldne grem na šiht. Ali noč je in v takem vremenu ponoči ni prijetno biti na cesti,« je dejal Ahac. Mladi Munk pa je bil še odkritejši: »Saj vem, kaj vaju žene... Diktatura vaju skrbi, saj se ti na obrazu pozna, Ahac. Tako poceni pa je ne bosta odnesla nocoj. Če moramo mi kmetje vzdržati, morate tudi vi, delavci. Nikamor ne bosta šla!« »Ahac, ostani še,« se je oglasil tudi pametni Dvornik. »Mislim, da z diktaturo ne bo tako hudo. Potem bomo šli skupaj, Apat nam bo dal svetilko.« Ko jima je začel prigovarjati še Apat, sta se Ahac in Tinej vdala in ostala za mizo. Posedeli so in pili dalje. Pogovor je začel postajati zdaj toplejši in zaupnejši; nazadnje so se delavski in kmečki pivci pomešali med seboj za mizami. Kmalu so sedeli vsi vprek, in že čez nekaj časa sta si napijala nadučitelj Jauk in tesač Tehant iz iste steklenice. Pri pitju niso niti zapazili, da je pijača vedno močnejša. Tu je imel prste vmes Apat, ki je imel navado, da je začel pijači na tihem prilivati nekoliko beline, kadar je hotel dvigniti razpoloženje in pridržati goste. Uspeh je bil kmalu popoln, kajti v Jamnici se je že davno stemnilo, a pri Apatu nihče ni mislil na odhod. Gostje so še nekajkrat premleli diktaturo, pri čemer so se pokazali vedno isti obrisi interesov kakor ob novici o njeni razglasitvi. Jauk je bil odkrito zanjo, župnik Virej je delal to bolj prikrito in z nekim strahom, župan Dvornik in nekateri drugi so sicer nekoliko omahovali, nazadnje pa jim stvar le ni bila nevšečna; Mudaf ni hotel pokazati svojega obraza, Ložekar se je delal še bolj pijanega, kakor je v resnici bil, Permanov Ahac je ostal zamišljen tudi ponoči, Dovganoč je vpil za diktaturo, ker mu je nocoj Jauk prvič plačal za pijačo, drugi tesači pa so bili za tistega, ki je pravkar bil na vrsti, da plača zapitek. Tudi pozno v noč Dvornik in Mudaf nista nehala siliti v Ahaca, naj vendar pove, kaj pravzaprav misli. Ahac pa se nikakor ni hotel izdati, le enkrat ga je Mudaf pripravil do tega, da je odgovoril: »Bomo čez nekaj let govorili!« »Ti si tič!« je odvrnil Mudaf in se zagonetno smejal. Pitje se je nadaljevalo, dokler župnik Virej ni potegnil ure iz žepa in rekel: »Fantje, zdaj je pa zadnji čas, polnoč bo, jaz moram iti domov.« Pivci so iz skušnje vedeli, da govori zdaj župnik Virej resnico: po polnoči nikdar ni pil. Nocoj je bil izpraznil dva in dvajset steklenic piva, medtem ko je imel Ložekar pet in dvajset praznih v vrsti. Ta poraz pa župnika nocoj ni preveč bolel, ker je bilo očitno, da je pri onem sodeloval tudi Tehant s svojim nenasitnim grlom. Z župnikom vred so se dvignili tudi drugi pivci. Apat jih ni skušal več zadrževati, ker je bila belina, ki jo je prilival pijači, za nocoj že poravnana, uspeh pa viden pri gostih samih. Zato je kratko malo prinesel petrolejko, jo prižgal in dejal: »Kdo pa bo svetil?« »Jaz!« se je ponudil Bunk in že prijel za luč. »Ti mi jo boš torej tudi vrnil,« ni pozabil reči Apat. »Kdo pa drug, saj toliko mi vendar še zaupaš,« se je razkošatil mladi kmet. Potem so se pivci spravili na cesto, s težavo sicer, ker je skoraj vsak mencal in stopical za tri trezne ljudi. Ko je družba bila na cesti, si je Apat globoko oddahnil, pri tem pa vzdihnil: »Da bi se le kaka nesreča ne zgodila.« Zunaj je bila temna noč, tako temna, da je kolobar medle luči, ki jo je nosil Bunk v majavih rokah, svetil komaj nekaj metrov naokoli. Za tem kolobarjem so se videle temne, neprodirne stene neke mračne megle. Pravkar je začelo znova mesti in zaradi tega je mraz precej odjenjal. Na družbo so padali gosti in drobni kosmiči snega s tako naglico, da se je delal šum, ko da bi namesto snega padalo suho listje. Sneg, ki je že ležal naokoli, je skoraj popolnoma izgubil belo barvo. Sprememba ostrega zraka na družbo ni popolnoma nič vplivala ravno zaradi take čudne noči. »Najprej gremo k nam,« je dejal župnik Virej in se obrnil po širokem, sedaj mehko postlanem sanincu mimo Apatove hiše. Začeli so se pomikati dalje. »Kako pa svetiš, Bunk?« je zaklel Ložekar, ki se je kmalu zapeljal po polzkem sanincu in si pri tem skoraj razkrečil noge. »Svetim, kakor morem,« je odgovoril Bunk in skušal iztegniti svetilko daleč od sebe, da bi tudi drugi imeli kaj od luči. Spredaj so hodili kmetje, delavci pa zadaj. Tedaj je Ložekar zapazil nadučitelja Janka, ki je korakal čisto ob kraju tesnega kolobarja. »Kam pa vi greste, Jauk, šola je vendar na onem koncu ceste,« je skušal svetovati pijani graščak. »Vem, toda šel bom rajši malo naokoli,« je odvrnil Jauk mirnodušno in rinil dalje. Družba, ki je štela blizu dvajset ljudi, se je počasi pomikala dalje. Šlo je še kar dobro, ako bi ta hip ne bilo izpodneslo tesača Bajnanta, ki je svojih osemdeset kil naenkrat telebnil na saninec. Pri tem je z nogami izpodnesel tudi soseda Mudafa, da se je ta prav tako položil v sneg. »Krava, ali nič ne vidiš?« je klel Mudaf, ki se ni mogel pobrati, čeprav je bil mnogo lažji od Bajnanta. »Ha-ha-hama...« je zagodrnjal ta, ko se je tudi sam izkopal iz snega. Ko so hodili že nekaj časa, se je župniku Vireju zdelo, da nekaj ni v redu, zato je rekel: »Vraga, danes je pa daleč do farovža. Kako pa svetiš, Bunk?« »Smo že tukaj, gospod župnik,« je dejal tedaj Bunk zmagovito, ker je pravkar v luči svetlega oboda, ki se je pomikal z njimi po cesti, zapazil hišno steno, v njej pa črna vrata. »Dobro, da smo le doma,« je dejal župnik in se počasi in previdno približal vratom, potegnil iz žepa ključ in začel odpirati. Ko je nekaj časa ropotal s ključem po ključavnici in pritiskal na kljuko, je odstopil za korak nazaj in rekel s čudno vdanim glasom... »Kako pa to, da ključ ne gre v luknjo...?« »Ni hudiča, bom pa jaz odprl!« je menil Munk in stopil naprej. Vsa družba je molče stala v polkrogu okoli obeh odpiravcev in ju opazovala pri napornem delu. Toda ne župnik ne Munk nista imela sreče, vrata se niso vdala. Tedaj se je ponudil Dovganoč: »Vidva sta oba pijana, poglejta mene!« Popadel je ključ in se lotil čudnih vrat. In res je imel takoj uspeh; kakor bi trenil, so se vrata odprla in na hišnem pragu je zdaj vsa družba zagledala — krčmarja Lukača, ki je zasilno oblečen stal z lučjo v rokah med podboji. Apatovi gostje se še niso utegnili znajti, a Lukač, ki je vso stvar drugače razumel kot pa ponočnjaki pred hišo, jih je že nagovoril: »Nocoj smo sicer že zaprli, ko je taka noč, toda ker vas je toliko prišlo, le vstopite. Imam pravkar novo vino na pipi.« Gostje pred hišo so bili sicer nekoliko iznenadeni, ker so namesto k farovžu prišli nehote k Lukaču. Pot od Apata do farovža so vsi farani z župnikom Virejem vred poznali tako dobro, da bi jo lahko napravili z zavezanimi očmi. Toda nihče se ni hotel izdati in zato so vsi voljno šli za Lukačem, ki je pred njimi svetil v pivsko sobo, kjer so posedli za mizami blizu peči. Ložekar, Bunk in Dovganoč so se koj znašli in so se napravili čisto domače: »Šli smo do Apata, pa smo si mislili, gremo še k Lukaču, mogoče ima boljšo kapljico kakor pa ta hudičevi Apat.« Ko je Lukač prinesel dva Štefana vina na mizo, ga je Jauk takoj vprašal: »Lukač, ali že veš, kaj je novega?« Lukač ni še nič slišal. »Diktatura je, volitev ne bo. Kaj praviš k temu?« Krčmar, ki je takoj spregledal položaj, ni rekel nič in zato se pogovor ni mogel tako razviti, kakor si je želel Jauk. Njegovi sopivci pa so vso stvar že tako premleli, da jih ni več zanimala. Lukač je nalil kozarce. »Ali boš ti plačal?« se je obrnil med opravilom k Bunku. »Jaz že ne plačam!« je zavpil ta in hkrati že zvrnil kozarec. Pili so vsi, le župnik se svojega kozarca ni dotaknil. »To pa ni prav, da ne držite z nami,« se je glasno jezil Ložekar, »prej ste pa silili sem.« Toda vse prigovarjanje župnika Vireja ni moglo premakniti, ostal je trd in neizprosen. Zdelo se je, da vedno manj razume, kako je moglo priti do tega, da sedi zdaj pri Lukaču, namesto da leži doma v topli postelji, ki bi se mu bila tako prilegla. Zadevo je rešil nadučitelj Jauk, ki je zgrabil za župnikov kozarec in ga zvrnil vase, rekoč: »Bom pa jaz pil, ne pričkajte se!« Družba se je zdaj pa zdaj čudno spogledala, medtem pa so le popili še dva Štefana vina, ki se je vsem zdelo zelo dobro. Ta dva Štefana je naročil Bunk z besedami: »Lukač, nocoj plačuje Ahac, da boš vedel.« »Ne, nocoj plačam jaz,« se je vtaknil vmes župan Dvornik. Lukač je ves pomirjen prinesel na mizo še dva Štefana. Župnik Virej je sedel ko na trnju, vendar ga je bilo nekam strah, ko je znova prosil, da bi šli. Sam pa si zaradi čudnega dogodka ni upal oditi. Kazalo je, da je vedno bolj pijan. Tista Apatova belina je pri njem, navajenem pivcu, začela delovati pozneje kot pri drugih. Naposled je goste le spravil pokonci. Ko so odhajali in je Bunk spet zagrabil za svetilko, ki je ves čas gorela na sosednji mizi, je župnik kratko malo dejal: »Munk, zdaj boš pa ti svetil.« Ko je Lukač zaprl vrata za njimi, je župnik zaprosil Munka pred hišo: »Lepo te prosim, dobro sveti, da se kaj ne zgodi.« Družba se je takoj pred hišo nekoliko skrčila. Permanov Ahac in Kovsov Tinej sta neopaženo nekam izginila in odšla svojo pot. Razen tega je izginilo še nekaj drugih mož, ostali so skupaj le še župnik Virej, nadučitelj Jauk, župan Dvornik, Munk in Bunk, Mudaf, Ložekar in vsi štirje tesači. Lukačevo vino je medtem tudi napravilo svoje in vsi so bili zaradi mešanja alkohola bolj okajeni kakor pa prej pri Apatu. »No, pa pojdimo!« je vzdihnil z vdanim glasom Dvornik, ki je bil še najtreznejši med vsemi. Začeli so se spet pomikati po sanincu, ki je bil zdaj še bolj zasnežen, kajti sneg je močno naletaval. Vendar se je v luči svetilke saninec še razločil od druge snežene plasti. Zdaj je svetil Munk. Z njim na čelu so se Jamničani začeli počasi pomikati od Lukačeve krčme. Tisti tesni kolobar luči, ki je z njimi vred hodil po vasi, se jim je zdel zdaj še tesnejši in zdelo se je, da ta tesnoba tudi pijancem težko lega na duše, kajti hodili so tiho kakor pogrebci. Čudno je bilo to, da pri svojem obhodu in iskanju farovža niso videli nobene jamniške hiše, čeprav so hodili po vasi, v kateri je bilo vsaj dvajset poslopij skoraj na kupu. Nenadoma je Munk zavpil: »Tukaj so neka vrata!« Res, prišli so do nekih velikih vrat, pred katerimi so zdaj vsi obstali. Vsem se je zdelo, da bi to mogla biti farovška vrata. Župnik Virej je takoj pristopil, da bi jih odklenil, toda medtem se je Munk že zadrl: »Vrata so odprta, ni treba odpirati!« ter jih porinil predse v temo. Župnik Virej se ni mogel načuditi, kako je mogla kuharica v taki noči pustiti vrata nezaklenjena. Toda dalje ni utegnil razmišljati; ker so se vsi njegovi tovariši rinili mimo njega v odprtino, je moral za njimi tudi sam. Onstran vrat pa župnik nikakor ni mogel zazreti znane mu veže, ampak je okrog njega in tovarišev še vedno svetil tisti zakleti, svetli obod. S čudnimi občutki so se pijanci pomikali dalje po nekaki gazi, dokler Dovganoč ni glasno zaklel: »Hudič, kaj pa je to?« Gredoč je bil zašlepral z gazi nekam v stran in se spotaknil ob nekaj, kar ni bilo ničemur podobno. Bil bi telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, če bi se ne bil z rokami ujel za neko pokončno, ledenomrzlo stvar. »O hu... Bog nas varuj...« Dovganoč je požrl kletev in prestrašeno vzdihnil. Mož, ki je še malo prej ves onemogel kobacal po nekem sneženem kupu, je zdaj odskočil kakor jelen ter pri tem podril na tla Bajnanta in Tehanta, ki sta stala tik za njim. Stvar je bila čisto preprosta, čeprav se je Jamničanom zdela nepojmljiva: možje so pri svojem obhodu zašli na pokopališče, ki se je razprostiralo okrog jamniške farne cerkve. Že Dovganočev prestrašeni vzkrik, še bolj pa podoba črnega železnega križa, ki je spominjal na kdo ve katerega Jamničana, sta jih mahoma nekoliko iztreznila. Urnih pet so jo pobrisali izza obzidja in Bunk, ki je hodil zadnji, je skoraj pohodil Ložekarja, ki je kolovratil pred njim. Nekateri bi se bili radi hudovali, toda niso vedeli, na koga naj izlijejo svoj srd. Pred pokopališčem so se skušali razgledati po okolici, da bi se laže znašli pri iskanju farovža, kamor so morali spraviti župnika. Pri tem so v kolobarju svetlobe le zagledali tudi eno izmed obeh lip, ki sta čisto črni in oskubljeni stražili pokopališki vhod. Prvi se je zdaj oglasil župnik Virej: »Zdaj ne moremo zgrešiti. Farovž je od tukaj le dobrih petdeset korakov.« Virej je imel prav, farovž je bil res le kakih petdeset korakov oddaljen, toda priti tja ni bilo kar tako. Tega so se možje takoj spet lotili, le luč so vzeli Munku in jo izročili Mudafu, ki se je sam potegoval zanjo, češ: »Nase se najbolj zanesem.« Sredi dobro znanega jim sejmišča sta se ločila dva saninca. Ko je Mudaf dobro posvetil po tleh, je rekel drugim: »Farovž je na desni strani, tu pojdemo.« »Mudaf, prav greš. Vidi se ti, da si še najpametnejši,« ga je pohvalil župnik. Tudi smer, kjer je stal farovž, je Mudaf zadel, toda nesreča je hotela, da ni krenil po desnem, temveč po levem sanincu, možje pa molče za njim. Potem so spet šli dalje, z njimi vred pa tisti vedno tesni svetli obod. To pot je bil pa Tehant, ki se ni dal ukaniti. Menda je štel korake, kajti že čez nekaj časa se je zadrl iz zadnjega konca čudne procesije: »Ne gremo prav, saj smo napravili že več kakor petdeset korakov!« »Teslo pijana, kaj žlobudraš,« ga je zavrnil od spredaj Mudaf. »Mene boš učil, kod se gre v farovž.« Možato je korakal dalje z leščerbo. Župnik Virej se ni vtikal v prepir, temveč vdano stopal za družbo. Ker ni štel korakov, ni mogel vedeti, ali jih je napravil že deset ali sto. Šli so dalje. »Meni se tudi daleč zdi,« je vzdihnil Ložekar sredi poti, ki je nikakor ni hotelo biti konec. Potem so bili spet vsi tiho, dokler ni Bunk spet začel kleti: »Preklicano daleč je ta prekleti farovž!« Vireju se je zdelo, da se mu je nekaj obrnilo v želodcu, vendar je rajši molčal in se vdano poganjal dalje po sanincu, ki je bil dolg kakor hudo leto. Končno je Mudaf slovesno zavpil: »Smo že tu, saj sem vam rekel. Potrpeti je treba...« Obstali so spet pri nekih vratih, ki so bila, kakor se je zdelo Mudafu, za silo podobna farovškim. »Dajte ključ sem, gospod župnik,« je zahteval Mudaf; ko mu je ta od zadaj izročil ključ, je kmet zarožljal z njim po ključavnici in takoj na široko odrinil vrata. V resnici pa so bila vrata nezaklenjena in kmet jih je lahko kar odpahnil. Do tukaj je šlo vse po sreči, zdaj pa se je ponovila stara smola: za temi čudnimi vrati spet ni bilo veže, ampak znova sneg in neka gaz, po kateri so se po kratkem preudarku možje drug za drugim napotili. Dasiravno jih je to odkritje začelo navdajati z neko čudno grozo, so se vendar vsi vdali v usodo in molče korakali dalje. Naenkrat je nočna procesija obstala v nekaki veži, kjer ni bilo snega in kjer so se pred njimi zarisala velika, temna vrata. Mudaf, ki je še nosil župnikov ključ, se jih je takoj lotil. Toda preden je mogel ugotoviti, da se ključ ne ujema s ključavnico, je Coflov Peter prestrašeno zavpil v ozadju gruče: »Bog nas varuj, to so vendar cerkvena vrata.« Kazno je bilo, kakor da Jamničani sredi noči poskušajo vlomiti v farno cerkev, in to pri glavnih vratih, kamor jih je pripeljala skrivnostna gaz. Pregazili so pokopališče, ne da bi vedeli, kod hodijo. Pri tem odkritju je može oblil vroč znoj, čeprav je bilo najmanj dvajset stopinj mraza. Ako bi ne stali na tako svetem kraju, bi gotovo vsi z župnikom vred začeli glasno kleti, tako pa so jo brž ubrali s pokopališča. Šele daleč zunaj na sejmišču so vsi zasopli obstali. Manjkalo je le nekaj korakov, da niso butili v prava farovška vrata. Posvet, ki je zdaj sledil, je bil kratek, a jedrnat. Celo Ložekar je zdaj pametno govoril. »Zašli smo v nekak začaran krog in zdaj ne moremo ven,« je menil Coflov Peter. »Sedaj se moramo stvari resno lotiti. Menda vendar ne bomo celo noč hodili okrog cerkve,« je dejal Dvornik odločno. »Jaz grem rajši k Apatu,« je dejal Mudaf. K Apatu bi bili seveda vsi rajši šli, toda bilo je vprašanje, kako priti tja. Ložekar je sklenil: »Nadučitelj Jauk, zdaj boste vi svetili, jaz grem pa za vami.« Ko je imel Jauk že luč v rokah, so vsi začeli iskati pravo smer. »Prej smo šli na desno in ni bilo prav, zdaj pojdemo na levo,« je svetoval Munk. Če bi zdaj šli na desno, bi po nekaj korakih bili že na cilju, tako pa so se zasukali ravno v nasprotno smer in, ker je bila v bližini spet nova gaz, ki je vodila proti pokopališču, so seveda zavili po tej gazi tretjič na isto pot. Romali so dalje, kakor so vedeli in znali. Neki skrivni strah jih je držal skupaj v tesni čredi, da so drug drugemu hodili po nogah. Pri tem se niti zavedali niso, da že vsak nosi na sebi debelo plast snega, kajti bili so že več kakor celo uro na cesti in ves čas je vedno močneje snežilo. Neprestana hoja jih je jela tudi že utrujati, zato so zdaj hodili počasneje. Kljub temu je Bunka naenkrat spodneslo na zameteni saninec, da se je zvalil v sneg. »Prekleta diktatura!« je bruhnilo zdaj iz njega, toda navzlic temu spoznanju se sam ni mogel izkobacati iz snega. Tedaj mu je prišel na pomoč Bajnant, ki je bil redno pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Toda namesto da bi spravil Bunka na noge, je še sam padel v sneg in potegnil za seboj tudi Tehanta, katerega se je v zadnjem hipu skušal oprijeti. Trajalo je precej časa, preden so vsi trije spet stali pokonci. Takšni, kakršni so bili, so se napotili dalje, da ne bi izgubili tovarišev, katerim se je nenavadno mudilo naprej. Pot, po kateri so hodili, nikakor ni hotela imeti konca. Reveži se seveda niso zavedali, da se znova vrtijo po sanincu okrog jamniške cerkve, le s to razliko, da kratkovidni Jauk že dvakrat ni zapazil pokopaliških vrat. Župnik je sopihal zadnji v vrsti in se je popolnoma vdal v usodo. Tedaj pa je postalo tudi potrpežljivemu Ložekarju že preneumno. »Zdaj je pa več ko zakleto. Ti, Jauk, kam nas pa vodiš, daj svetilko sem.« V svoji razdraženosti je pozabil nadučitelja vikati. Dovganoč pa je glasno izdal to, česar si nihče ni upal izreči, a kar je že dolgo bilo vsakemu na umu. Pljunil je zaničljivo v sneg in rekel: »Veste kaj, vodi nas, trije hudiči, da nas vodi...« »Kaj nas bi vodilo,« se je branilo nekaj slabotnih glasov spredaj in zadaj. »Zakaj nas bi pa naj vodilo?« »Jaz pa pravim, da nas vodi. In če ni ta diktatura kriva, da nas vodi? Jaz vam pravim, da do svita ne bomo prišli iz tega kolobarja. Teta Ajta mi je nekoč pravila, kako je njo vodilo...« »Tiho bodi, kdo te bo pa poslušal,« je tedaj vzrojil nad njim malo strahopetni Mudaf in si hotel s tem odgnati lastne strahove. »Gospod župnik, najpametneje bi bilo, če bi vi zmolili angelsko češčenje. To bo pregnalo...« je resno predlagal Coflov Peter. »To se lahko napravi,« je odvrnil fajmošter Virej, se takoj ustavil ter začel na glas moliti zaprošeno molitev. Deset ali enajst jamniških pijancev je sredi zime in debelega snega stoje molilo vdano molitev, da bi jim bog preložil zakletev, o kateri so bili vsi prepričani. Po molitvi je sam Ložekar vzel svetilko v roke in dalje vodil nočno procesijo. Že čez nekaj korakov je ugotovil, da stoje pred eno izmed obeh jamniških lip. »Saj sem pravil,« se je zmagoslavno pohvalil, dasiravno je ugotovitev sama na sebi bila dovolj žalostna, kajti kakor je dognal sedaj župnik Virej na svoji uri, je bila nočna odprava že dobri dve uri na cesti, oziroma se je že toliko časa sukala okoli jamniške cerkve. »Jaz ne grem nikamor več in če mi je do jutra stati tukaj v snegu,« je obupano vzkliknil Dvornik in se spustil na zadnjico naravnost v sneg. Takoj sta skočila nadenj Jauk in Munk in ga spravila kvišku, kričeč: »Luka, boš zmrznil, človek božji!« »Enkrat še poskusimo, potem pa se naj zgodi, kar se hoče,« je dejal Dovganoč. Nekaj časa je nesrečna gruča stala ob lipi, ne vedoč ne kod ne kam. Čisto po nepotrebnem je Bajnant zinil: »Ha-ha-hama, ni hudič, da bi ne našli poti, saj stojimo vendar sredi vasi!« To so vedeli vsi, toda obenem so se bali stopiti na pot, ki bi jih zopet lahko vodila za nos. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar bi se bilo že davno lahko. Naenkrat je ugasnila svetilka. Hkrati je izginil tudi tisti zapeljivi obod svetlobe okrog njih. Videli sicer tudi zdaj niso nikamor, vendar se je Dvorniku zazdelo, da razloči vsaj to, kje je desna, kje leva. Na levo je vodila pot k njegovemu domovju, ki je stalo četrt ure od vasi na nizkem griču. »Pojdimo na levo, naj pridemo, kamor pridemo,« je dejal v zaupanju na svoj dober nos. »Toda jaz moram domov!« se je obupano branil župnik Virej. »Pa pojte, če znate!« mu je zabrusil Dvornik, ki je bil že vsega sit. Nato so molče krenili za Dvornikom, ki se je postavil na čelo sprevoda. Toda kletev usode, ki jo je menda diktatura izrekla nad njimi, jih še zmerom ni izpustila iz krempljev. Ko da bi se sam vrag postavil za kažipota, Dvornik ob prvem razpotju, ki ga je medlo otipal pred seboj, ni krenil na levo, temveč ponovno na desno. Sreča pa je bila, da je pri naslednjem razpotju krenil na levo, ker bi drugače spet začeli kolobariti okrog jamniškega pokopališča, tako pa so se možje le spustili iz vasi. Ko so bili sredi polja, se jim je zazdelo, da vidijo nekoliko več sveta pred seboj, razločili pa seveda tudi zdaj niso nobene smeri. »Meni se zdi, da gremo proti Dobrijam,« se je pohvalil Jauk. »Naj gremo, kamor hočemo, samo da gremo naprej, nekam bomo že prišli,« ga je zavrnil Ložekar. Utrudljivo, neskončno potovanje je može tudi že nekoliko iztreznilo in njihova usoda jim je zdaj postala jasnejša, zato pa še bridkejša, ker si niso mogli pomagati. V nečem pa so bili na slabšem kakor prej v vasi: tla saninca, koder so hodili, so bila razdrapana in grudašta in venomer je bil kdo na tleh. Ko je Ložekar že tretjič pobiral svoje kosti iz snega, je polglasno zagodrnjal: »Hudiča, meni se zdi pot nekam znana. Če to ni...« Mogoče bi bil povedal, kaj misli, če ne bi v tem trenutku nekje blizu zaskovikala sova s tako mrtvaškim, groze polnim glasom, da je možu kar sapo zaprlo. Ker so bili vsi prepričani, da nocoj sam zlodej iz njih norce brije, jim je sovin nedolžni glas pognal vso kri v glavo, zato so se še bolj stisnili in hiteli dalje. Že prej so se znojili, zdaj pa jih je pot začel curkoma oblivati. Pri tem tudi župnik Virej ni bil izjema, pa tudi brezbožni Jauk ne. Potem se je najprej zazdelo Tehantu, ki je moral hoditi na repu, da nekaj strahotnega plahuta za njimi, sčasoma pa so imeli vsi ta neugodni občutek, ki jih je še huje tiral dalje v noč. Če bi bili hodili počasneje, bi najbrž ne bili zgrešili poti, ki se je odcepila k Ardevu, in se tako rešili zaklete poti; tako pa so romali dalje v neskončno noč. Po kakem enournem tavanju se jim je zazdelo, da so sredi nekega sadovnjaka ali kaj, za njim pa so ostrejše oči zaslutile obrise nekakih poslopij. »Meni se vse tako znano zdi...,« se je skušal obotavljati Ložekar, toda Bunk se je zadrl nad njim: »Znano ali neznano, pusti te čenče. Poglavitno je, da pridemo nekam pod streho...« Res so dospeli do nekega dolgega poslopja, pri čemer so imeli še srečo, da so skoraj butili v vrata. Z enim mahom jih je odprl nadučitelj Jauk, nakar so se stlačili skozi črno luknjo, ne oziraje se pri tem na to, kam bodo padli. Ker so vrata za seboj zaprli, so bili naenkrat v popolni temi. Tavali so skoznjo, dokler se Jauk, ki je bil prvi, ni ustavil pred nekim predmetom, ko se je s kolenom zadel obenj. Začel je grebsti pred seboj in otipal nekake jasli, potem še nekaj toplega in mehkega. Dalje ni utegnil preiskovati, ker se je razlegel strašanski, nečloveški krik iz jasli. Za krikom pa se je iz jasli dvignilo nekaj pošastnega, ga podrlo na tla in planilo mimo prestrašene gruče proti vratom. »Moj bog, to je pa Moškoplet...,« je zatarnal Ložekar, ki je zdajci spoznal, da stoji v svojem hlevu. Ta hip se je popolnoma streznil, z njim vred pa tudi njegovi tovariši. Nevidna moč, ki jih je tako zagonetno vodila to strašno noč, jih je naposled pripeljala v Ložekarjev hlev, kjer jih je izpustila. Beograjska diktatura, ki se je istega dne odpravila na svojo utrudljivo pot, je za to potrebovala celih enajst let, da je dospela tja, od koder je prišla. == OSMO POGLAVJE == V Jamnici je bil misijon. Za farane je bilo to nekaj novega, kajti že najstarejši Jamničani se niso mogli spomniti, kdaj bi bil v Jamnici zadnji misijon. Jamnica je bila menda za take reči premajhna fara. Ljudje so trdili, da prinese misijon fari sicer blagoslov, farovški kuhinji ga pa odžene. Župnik Virej že tako ni bil prijatelj kakih velikih ceremonij in je rajši imel mir. Že v zares hudih in težavnih povojnih letih se ni maral zatekati k takemu pripomočku, kakršen je bil sveti misijon, čeprav bi se takrat pač nihče ne mogel čuditi, če bi bil to storil. Pozneje pa, ko je življenje spet začelo teči po starem, skoraj vsakdanjem tiru, je na kaj podobnega še manj mislil. Večje fare v soseski so sicer prirejale misijone tudi medtem in Jamničani so lahko hodili tja, ako so hoteli. Razmere zadnjih let pa so prisilile tudi župnika Vireja, da se je moral hočeš nočeš zateči k pomoči od zunaj. Tista pošast, ki je začela pred leti dvigati nepoznano glavo in ki je naposled le dobila svoje ime: svetovna gospodarska kriza, je v skoraj kratkem času napravila v Jamnici tako zmedo, kot je prej vsi prekucuški agitatorji, kakor so bili Permanov Ahac in njegovi tovariši, v desetih letih niso mogli. V kratkem je ohromila vse gospodarstvo in z nekaj redkimi izjemami oropala ljudstvo skoraj že zadnjih možnosti tako skromnega življenja, kakršnega je Jamnica bila navajena. Farani pa so bili zanimivi ljudje; sprva so se v trumah zatekali v cerkev, nato pa jih je kar na vsem lepem minilo. Potem so začeli vedno glasneje zabavljati nad slabimi časi, nad državo in nekateri tudi že nad bogom. Zadnje čase si je župnik Virej zdravstveno sicer zelo opomogel in ga žolčni kamni skoraj niso več nadlegovali. Tega je bilo krivo seveda to, da si župnik že skoraj v nobeno krčmo ni upal. Najboljši verniki in lastni politični pristaši so ga gledali kot nekakega sovražnika. Ložekar si je zadnje čase moral najti novo družbo za svoje večno popivanje. Ali navzlic boljšemu zdravju župnik ni mogel biti zadovoljen. V fari je tudi sicer začelo iti rakovo pot. Pankrti so se spet začeli množiti in neko koruzniško gnezdo na Drajni seveda, je žandarmerija le s težavo razgnala. Iz gnezda pregnana mati, ki ni bila nihče drug kakor nekdanja dekla Žavba, je potem prinesla dvoje otrok na občino ter zahtevala, naj jih le-ta redi. O Ložekarju so se tudi slišale nevšečne govorice, a vse to še ni bilo nič proti temu, kar se je godilo pri Zabevu. Gotovega sicer ni nihče vedel, vendar je že vsa soseska govorila, da ima mačeha razmerje s sinom svojega moža... Vse te razmere so pripravile župnika Vireja do tega, da je priredil v fari misijon. Majnik v Jamnici Bil je majnik, najlepši mesec tudi za Jamnico. Po nižavah je bujno cvetelo sadje, ki si po oni strašni toči še dolgo ni opomoglo ter se je letos prvič razbohotilo. Cvetel je vsak grm, vsaka še tako majhna sadika. Domačije, bajte, robovi so bili štirinajst dni odeti s pisanim plaščem samih popkov in rož. Gora je sicer še imela sneženi klobuk na glavi, ali macesnovi in bukovi gozdovi, ki so v višini tisoč metrov v širokem pasu objemali njena pobočja, so začeli nenavadno naglo zeleneti. Setev je bila že povsod končana, a do košnje je bilo še daleč. V kmečkem delu je nastal kratek odmor, med katerim sicer tudi nihče ni smel prekrižati rok in je bilo treba opravljati razna manjša dela, vendar je bil to najprimernejši čas za misijon. V nedeljo popoldne po jedi je Zabev iztrcal svojo kvoco in si jo natlačil z novim tobakom. Preden pa ga je nažgal, je pogledal po družini in dejal: »Ta teden imamo misijon, glejte, da bo vsak storil svojo dolžnost.« V sobi so bili gospodinja Neža, ki je držala v naročju dveletno deklico, potem mlajša dva Zabevova sinova, ki sta bila že oba šoli odrastla, krepka fanta, ter stara Permanca, Nežina mati, ki je nekaj časa bila pri hiši. Najstarejši sin Anej je bil pri vojakih. Zabev je bil še vedno tak, kakršen je bil pred desetimi leti, ko je jemal Nežo za ženo: koščen, sivkast, trdega obraza. Spadal je med tisto vrsto ljudi, ki se postarajo že s tridesetimi leti in ostanejo potem skoraj neizpremenjeni do pozne starosti, ako jo dočakajo. Precej drugače pa je bilo z Nežo. Odkar je dobila otroka, se je tudi ona pričela vidno starati. Ali to staranje je bilo bolj podobno naglemu hiranju. Njeno telo je začelo upadati in njena nekdaj zdrava, lepa lica so izgubila prejšnji življenja željni sijaj. Največja sprememba pa se je zgodila z njenimi očmi. Te velike, globoke oči so izražale nekdaj vso silo njene močne osebnosti, mir in ravnotežje. Zdaj je vse to izginilo ali pa tako obledelo, da je nekdanja živost le še komaj tlela v njih. Postale so čudno plahe in nemirne, zastrte s temnimi sencami in, ker so včasih ravno oči dajale Neži oni lepi, samosvoj izraz, so spremenile njen videz tudi sedaj. Starostna razlika med Zabevom in njegovo ženo se je vidno zmanjšala v prid moža. Nežin notranji nemir in materino razkritje Zabevka je odložila otroka in odšla v kuhinjo, želeč si samote in dela. Zadnje čase ji je bila samota vedno ljubša in celo tako majhna družba, kot je bila Zabevova družina, ji je bila zoprna. Najneznosnejša pa ji je bila prisotnost moža. Štiri leta je minilo od tedaj, kar je storila prvi greh s pastorkom. Potem se je dolgo vdajala prepovedanemu, skrivnemu uživanju, ne meneč se za kaj drugega kakor za to, da bi razmerje ostalo prikrito. Dolgo sta bila z ljubimcem prepričana, da za njuno tajnost nihče ne ve. Njeno razmerje do moža se medtem ni prav nič spremenilo; živela sta drug ob drugem kakor prejšnja leta. On je ostal miren, zatopljen v delo in v skrb za družino ter večno dober in zaupljiv. Bila je prepričana, da je ni presodil in da je tudi ne bo. Kljub temu ni postala lahkomišljena in je svoje razmerje s pastorkom skrivala kot prej. Pred dobrim letom se je zgodilo nekaj, kar jo je nenadoma vrglo iz njenega mirnega koloseka. Z njenim bratom Permanom na Drajni je šlo vse narobe. Bil je zadolžen do vratu. Misel na to, da bi morala mati sama ostati pri tujih ljudeh, ji ni bila prijetna in zaželela si je mater k sebi. Po kratkem preudarjanju je razložila svoj načrt možu, ki se je takoj vnel zanj. In tako je nekega dne odšla po mater na Drajno. »Mati, po vas sem prišla...« je povedala prostodušno in od srca. Toda mati jo je poslušala s trdim, neobčutnim licem. Potem je rekla mati suho in tuje, a odločno: »Ne...!« Zabevki je šinila kri v glavo. Spet je začela siliti v mater: »K hiši morate priti. Zabev je tako rekel, on to želi...« Nastal je težak molk. Tedaj se je stara Permanca obrnila k Zabevki, jo predirno pogledala, nato pa rekla: »Ne — k taki hiši ne grem... K taki hiši, kjer je doma vlačuga, ne grem...!« Zabevka je onemela. Na njeno bit je legla strašna, vroča groza. »Mati, zakaj pa ne...?« je kriknila z jokajočim, prosečim glasom. »Ne grem v hišo, kjer je doma vlačuga, da veš!... Ali misliš, da ne vem, kaj se pri vas godi...? Ali misliš, da ne vem, kaj uganjaš z Zabevovim Anejem...? Ali misliš, da ne vem, čigav je tisti otrok...? O Neža, nisem tako neumna, čeprav misliš, da sem zaradi starosti oslepela. A vidijo drugi, vidi vsa Jamnica. Vsa Jamnica vidi tvojo sramoto... Ali misliš, da tvoj mož ne ve za to...? Ti uboga, slepa sirota ti! Vse ve, samo noče ti nič reči. A prišel bo čas, ko ti bo povedal resnico. In tistega časa se boj...« Vrnitev matere in odhod Aneja Spet je preteklo skoraj leto dni. Mati je naposled le prišla v hišo. Kmalu se je Zabevka prepričala, da se je takrat, ko je obljubljala materi, da bo pretrgala razmerje z Anejem, grdo zlagala sebi in njej. Vendar se je z njo zgodila neka sprememba. Neko bolestno občutje jo je čedalje huje morilo. Svoj greh je skrivala še strastneje ko dotihmal, obenem pa se je že pričela izogibati priložnosti tajnega shajanja s svojim pastorkom. Tedaj pa se je odkrila druga stran tega razmerja: medtem ko je dotihmal bila v skrivni ljubezni podjetna ona, je zdaj postal Anej. Zasledoval jo je, kjer koli in kadar koli je mogel, ter postajal pri tem vedno brezobzirnejši in pohotnejši. Njuno razmerje se je spremenilo v večno zasledovanje in večno bežanje. Vendar Neža ni imela moči, da bi razmerje kar pretrgala, ampak je odlašala, zanašajoč se na Anejev odhod k vojakom. In ko je ta čas prišel, sta se ločila skoraj v jezi. Med to obupno, skrivno borbo se je Zabevki vedno bolj dozdevalo, da je mati povedala resnico, trdeč, da Zabev ve za njen greh. Pogosto se ji je dozdevalo, da je v njegovih očeh zapazila neki sijaj, ki ga dotlej ni poznala. Vendar je živela v vedno večjem strahu. Vznemirjale so jo tudi govorice soseske, ki je vztrajno šepetala o njeni zamotani nezvestobi. Ko je sin naposled izginil iz hiše, je napela vse svoje sile, da je privabila mater v hišo. Bilo ji je v veliko tolažbo imeti poleg sebe človeka, ki ve za njen prestopek in ga najstrože obsoja, a ki ji je ravno zato lahko tudi velik zaščitnik... »Vsak naj stori svojo dolžnost...!« Tukaj je urejeno in dobesedno pretipano besedilo. Popravil sem tiskarske napake (npr. luido v hudo, žačela v začela, Veno¬mer v Venomer), uredil ločila za boljšo berljivost ter postavil odstavke tako, da sledijo vsebini in dramatičnemu loku zgodbe. Jamnica: Preizkušnja Neže Zabevke Zabevki so še dolgo zvenele moževé besede po ušesih. Zdelo se ji je, da so imele tisti svojevrstni prizvok, ki ga je zadnje čase tako pogosto čutila. Bila je prepričana, da so besede letele nanjo. In ko jih je mož izgovoril, ali ni zapazila v njegovih očeh tudi nekega rahlega, očitajočega ognja? Spet jo je obšel nemir. Ali bi ne bilo bolje, da bi jo udaril, kakor pa da jo tako strašno muči? Po stari šegi je bilo treba opraviti življenjsko spoved, kadar je bil misijon v fari. Ob misli na to ji je postalo hudo. Pred temi skrivnostnimi stvarmi je imela prirojen čuden strah, ki ga ni razumela, ki pa ji je ukazoval brezpogojno pokorščino. Mož bo tako spoved gotovo opravil in ona se ji ne sme izogniti, ker bi s tem vsej Jamnici razodela, zakaj ni izpolnila farne dolžnosti. Do dneva za matere je imela še tri dni časa. Tiste tri dni je preživela v vedno večjem nemiru, ki ga pa na zunaj ni hotela nikomur pokazati, niti materi ne. Venomer jo je mučila misel na njen greh, ki se ji je pred korakom, katerega je morala storiti, zdel še večji in neodpustljivejši. Mati jo je spregledala in ji je rekla: »Neža, bodi mirna, vse se odpusti in vse se lahko pozabi. Na tem svetu je že tako ...« Vendar jo je hči komaj slišala. Tistega dne, preden je prišla na vrsto, je bila spoved za može. Mož se je vrnil domov poln nekega vesoljnega miru, ki je vzbudil v njej še večji nemir, poln čudne zavisti, iz katere je začela rasti kal neke tihe mržnje do moža. In namesto da bi se na svoj dan pripravljala mirno in smiselno, kot ji je velevala dolžnost, se mu je bližala vedno huje razdvojena. Poslednjo noč je dolgo bedela in se nemirno valjala po ležišču. Mož je trdno spal poleg nje. Kdaj pa kdaj se je sama sebi zazdela abotna in se je skušala smejati svojim mukam. Ali ni na svetu in tudi v Jamnici toliko ljudi, ki so počenjali še grše stvari kot ona, pa jih zato ni vrag vzel? Zakaj pa je potem spoved, mar ne zato, da se človek očisti grehov in da potem spet lahko mirno živi? Čemu se boji sramote, saj je spoved vendar tajna? Toda vse te in podobne misli je niso mogle utešiti. Kmalu je bila spet tam, kjer je prej nehala misliti. Spet jo je obšel strah pred njenim skrunitve polnim početjem. Ne da bi razumela, od kod je to prišlo, se je pričela bati, da se ne bo oprala niti s spovedjo ... Popadla jo je želja, da bi napravila nekaj drugega, samosvojega: da bi prebudila moža in mu povedala od začetka do kraja, kako je živela, kako ga je goljufala. Zdelo se ji je, da bi bila to edino prava in zanjo odrešilna pot in da bi ji le ta korak mogel olajšati vest. Mož bi ji gotovo odpustil in spet bi lahko odkrito pogledala po svetu. In tudi če bi ji ne odpustil, če bi jo nagnal od hiše, bi ji ta kazen ne bila prehuda. Neznan strah pa ji ni dal storiti tega. Znova so se ji pojavili razni dvomi in začela si je očitati, da ne zaupa spovedi, da ne veruje v boga. Preden je vsa izmučena zaspala kratko, nemirno spanje, je storila trden sklep, da bo opravila svojo dolžnost, kot se spodobi, a da bo potem vse razodela še možu in ga prosila za odpuščanje. Drugo jutro se je navsezgodaj odpravila tešč v cerkev. Trpljenje zadnjih dni se ji je poznalo, bila je shujšana kakor po porodu. Pred odhodom v cerkev se ji je mož približal in ji oprezno rekel: »Neža, ali hočeš, da grem tudi jaz s teboj ...?« Njegov glas jo je zazebel po vsem telesu in skoraj jezno ga je odbila: »Ti si že opravil, jaz bom pa danes sama ...« Malo pred vasjo jo je srečal Moškoplet. Njemu se ni dalo, da bi ko drugi berači izkoriščal priložnost in prosil pred cerkvijo vbogajme, ampak je tudi med misijonom hodil svoja lastna pota. Tudi ni poslušal pridig v cerkvi, a da bi opravil življenjsko spoved, mu še na misel ni prišlo, čeprav so ga ljudje nagovarjali. Ko je zagledal Zabevko, se je široko razkoračil ter napravil predrzen obraz. »Zabevka, kje imaš pa košaro ...?« Kmetica ga je razumela. Zgrabila jo je jeza: »Prekleti ded, sam nase glej!« »Zate bi bila košara še premajhna, ti bi morala imeti cel koš, ha, ha ...!« Moškoplet se je nesramno režal za odhajajočo kmetico. Srečanje z njim je Zabevko še huje zmedlo. Že do cerkve si ni upala nikamor pogledati, misleč, da vsi ljudje zijajo vanjo. Pred cerkveno lopo se je skoraj spotaknila ob Ajto; ta si je med misijonom izbrala najdonosnejši prostor pred cerkvijo in ga je pred drugimi berači branila s tem, da je zgodaj prihajala tjakaj. Na liho ji je zadonel votel glas: »Mati, prosim za božji dar, bom pa molila za vas ...« Zabevki se je zdelo, da sliši: »Daj mi nekaj, da ti bom tudi jaz z molitvijo pomagala pri bogu ...« Potuhnjeno je smuknila mimo beračice. Cerkev je bila še prazna, toda pred spovednicami je že klečalo nekaj žensk, tako da Zabevka nikjer ni mogla priti prva na vrsto, kakor je upala. Pokleknila je k spovednici, kjer so klečale že tri ženske. Šele tedaj je opazila, da kleči pred njo Pernjica. Pri sosednji spovednici je opazila klečečo Černjakinjo in Dovganočko. Ob njenem prihodu so se vse žene ozrle nanjo, kakor da bi v cerkev prišla tuja, neznana pošast. Soseščina Pernjice jo je nekoliko pomirila; mislila si je: če jo bo izvozila ta, ki ima na vesti smrt Černjakove sirote, jo bom izvozila tudi jaz. In Dovganočka, in druge ... Enako kakor Zabevka je mislila tudi Pernjica, ki si je na tihem dopovedovala: »V Zabevkini koži bi pa res ne bila rada ...« Pernjica je svojo krivdo komaj občutila. Kar se je zgodilo s Černjakovo terbo, se je pač zgodilo, nihče ji ni želel smrti. A Dovganočka si je mislila: »Kaj takega kot Zabevka pa še jaz nimam na grbi ...« Klečeč na trdem, kamnitem tlaku se je Zabevka zatopila v molitev, vendar je bilo njeno pogovarjanje z bogom nemirno, raztreseno. K spovednici je prišla trdno odločena, da se bo izpovedala tudi svojega poglavitnega greha. Kmalu pa ji je jelo prihajati na misel, da bi morebiti bilo le bolje, ako bi tega tukaj ne napravila, marveč rajši odšla kam daleč na božjo pot in se tam izpovedala. Bog je vendar povsod isti ... Spoved se je pričela. Cerkev se je polnila z ženami in materami ne le iz Jamnice, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice. Repovi na spoved čakajočih žena so se spremenili v cele gruče čakalk. V cerkvi je zavladal globok mir, iz katerega se je slišal le neki podzemni, oddaljeni šepet, ki je stiskal srca z močnim, skrivnostnim objemom. Čakajoče žene in matere so povešale oči, vendar nobena ni izgubila izpred oči one, ki je klečala pri rešetki spovednice. Žene so hotele vedeti, kako dolgo se bo spovedanka mudila notri. Po tem se je dala soditi tudi težina njenih grehov. Spovedovati se pri misijonarju, ki so stvari jemali resno, je bilo čisto nekaj drugega, kakor pa iti k spovedi k župniku Vireju. Pernjica je že klečala v spovednici. Zabevki še na mar ni prišlo, da bi prisluškovala šepetanju, ki je prihajalo iz nje. Bila je prepričana, da bo morala dolgo čakati, preden bo Pernjica opravila. Z neko sanjavo vdanostjo se je prepustila mislim, ki so se ji motale skozi čudno meglenost upanja in strahu. Nepričakovano naglo pa jo je zbudil ropot pred njo. Pernjica je že vstajala iz spovednice. Njena spoved je bila nenavadno kratka, kakor mladega dekleta, ki življenja še ni spoznalo. Zabevka je osupnila, v glavo ji je šinil strah, kaj bodo rekle spovedanke za njo, če bo dolgo ostala v spovednici, dlje kot Pernjica. Bila je tako iznenađena, da ni koj stopila k spovednici. Za seboj je slišala nestrpen glas druge čakalke: »Zabevka, spovednica je prazna ...« Kot bi jo kdo sunil naprej, se je dvignila in pokleknila k rešetki. Njena odločenost, da opravi resno življenjsko spoved, se je zameglila v trenutku, ko je izza rešetke zagledala obrise tujega, trdega obraza, iz katerega je gledalo vanjo dvoje medlih oči. Klecnila je na kolena in se pričela urno izpovedovati. Govorila je še vedno o vsakdanjih stvareh. Potem se je začela spotikati. Njena volja, da si popolnoma izprazni dušo, se je pričela sproti krhati. Toda glavni greh ji ni hotel priti na jezik, ampak je bežal iz tega tesnega prostora daleč nekam v neobčutnost. »Še kaj ...?« je zaslišala izza rešetke. »Ne vem ...« ji je naglo ušlo iz ust, pri čemer jo je silno zazeblo. Preden je utegnila misliti dalje, je že videla roko, ki je nad njo napravila velik križ, a koj nato so tiste medle oči mrtvaško zamižale. Zabevka se je na pol nezavestna zavlekla od spovednice do klopi. Gredoč je čutila na sebi mnogo pogledov. V klopi se je zgrbila kot starka in skušala moliti; ustnice so se ji pregibale, duh pa ji je bil daleč od molitve. V glavi se ji je še vedno vrtelo in s skelečo zavestjo je mislila na to, kar je pravkar storila. Vest ji je očitala, da je lažnivka, vendar pa ji je nekaj dopovedovalo, da stvar ni tako huda, kakor si misli in da se še lahko popravi. V njej sta se kresali dve strani, dobra in slaba. To jo je po malem iztreznjevalo, dokler si ni upala spet pogledati po cerkvi. Dva sedeža pred njo je čula moliti z enakomernim, zanesljivim glasom Pernjico. »Ta se pa nič ne zmeni,« si je mislila, in to ji je vlilo nekaj poguma, vendar je bila še zelo nemirna. Naenkrat je pred oltarjem pocingljalo in začelo se je obhajanje. Ženske so se začele zgrinjati proti pregraji, ki je delila kor od druge cerkve. V Zabevki je zaplamtela nova groza. Ali naj gre, ali naj se potaji? Vest ji je velela, naj ne gre, ker se ni spovedala, kakor bi se morala, toda strah pred sramoto jo je gnal k oltarju. Ali se naj pred celo cerkvijo razkrije, če ne pristopi? Vse bo zijalo, da ni dobila odveze, da je ni dobila zaradi tega ... Sramota je bila močnejša kakor vest in čeprav že skoraj zadnja, se je Zabevka vendar zavlekla k obhajilu. Ali komaj je to storila, jo je začela vest še huje kljuvati, očitajoč ji, da je namesto enega greha napravila še drugega, še hujšega. Zabevka je bila verna, kakor so bile verne vse jamniške žene. Ta njena vera ji je dovoljevala, da je bolj ali manj lahkotno živela svoje življenje, ki pa ni smelo prestopiti nekih meja. Kadar je življenje te meje prestopilo, tedaj se je bilo treba spraviti z božjimi postavami. Vsa razdvojena je komaj čakala pridige v upanju, da ji bo božja beseda prinesla olajšanje. Toda že prikazen pridigarja na prižnici jo je neprijetno iznenadila; na prižnico je prišel njen spovednik. Spet je videla tisti obraz, tiste medle oči. Spet jo je stisnil mrzel strah, ki se je s pridigo še večal. Pridigar je govoril ostro, brezobzirno, le malo tolažbe je bilo v njegovih besedah. Kakor da bi vedel za Zabevkin greh, je govoril o utaji grehov, o božjem ropu in slikal za to strahotne kazni. Govoril je o trdem življenju, o dolžnostih, o samozatajevanju. Kadar koli je Zabevka dvignila oči proti njemu, se ji je zdelo, da so tiste mrzle oči uprte vanjo, samo vanjo ... Potem se je pričela maša. V cerkvi je bilo svečano; skozi visoka okna je sijalo sonce in razlivalo po njej dremotno, mehko luč. S kora je bučalo petje in orglanje z veličastnimi akordi. Zabevki pa se je vsa ta prosojna, dremotna luč, vse prepevanje zdelo neznansko oddaljeno. V druga srca se je počasi zlival mir, od nje pa je bežal in puščal za seboj bridkost, razbitost in obup. Zabevka se je popolnoma razdvojena vrnila domov. Zabev jo je že dolgo čakal na gorici in, ko jo je zagledal, ji je šel s svečanim, spravljivim obrazom do prelaza naproti. Videlo se mu je, da bi rad povedal nekaj velikega, lepega. Namesto tega pa je dejal: »Vidiš, Neža, kako lepo vreme imamo danes ...« Tudi mati je bila vsa mehka in spremenjena. Vsa domačija z ljudmi vred je imela nekako svečano podobo. Zabevki pa se je vse, kar je videla, zdelo prisiljeno in neodkritosrčno; namesto da bi z drugimi delila njej namenjeno dobro voljo, je ostala mrka in zamišljena. Skoraj ves popoldan z nikomer ni spregovorila besede in zvečer se je hitro umaknila v kamro. Prej pa je še odnesla deklico, ki je vedno ležala pri njej, v materino posteljo z izgovorom, da ji ni dobro in bi rada sama ležala. Ko je prišel počivat tudi mož, je Zabevka negibno obležala in se delala, kakor da spi. Prihodnje dni z Zabevko ni hotelo biti bolje, vsak dan je bila bolj zamišljena, talovnejša, z utrujenim obrazom se je vlačila okrog hiše in se začela izogibati ljudi, predvsem pa svojega moža. Otrok je moral ostati kar pri materi. In nekega večera, ko se ji je hotel mož približati bogve s kakim namenom, je kriknila s prestrašenim glasom: »Lepo te prosim, pusti me, jaz nisem čista ...« Nekega jutra je ni bilo iz kamre, ampak je obležala na postelji z očmi, uprtimi v strop. Ko je prišel mož, da bi videl, kaj je z njo, je s strastnim glasom zakričala vanj: »Beži od mene, jaz nisem čista ...!« Nad Zabevovo hišo je legla mrka žalost; domači so hodili okrog zamišljenih obrazov in težkih korakov, boječ se spregovoriti glasno besedo. Zabev in stara Permanca, ki se je lotila gospodinjstva, sta se prestrašeno spogledovala, kakor da bi se razumela, toda o tem, kar je obema ležalo na srcih, si nista upala spregovoriti. In potem se je zgodilo, da Zabev ni smel več spati v kamri, ker je žena ob njegovem prihodu začela blazno vpiti: »Proč od mene, jaz te nisem vredna, jaz nisem čista!« Kmalu je začela govoriti vsa Jamnica, da z Zabevko zadnji čas nekaj ni v redu ... Zabevki pa je počasi izgorevalo srce. Včasih se je je polaščala težka omotica, da je cele ure preždela v strašni temi. Ko se je spet prebudila iz nje, je bila silno izmučena. Nato pa so prišle ure jasnejših misli. Tedaj se ji je pričela oglašati spet tista pekoča vest. Na moža je mislila z neprijetnim, grenkim občutkom, ki se je počasi spreminjal v nerazumljivo mržnjo. Njegova velika potrpežljivost in njegova vedno pripravljena spravljivost sta ji postajali še neprijetnejši in sta se ji zdeli prisiljeni, neiskreni. Tudi matere ni mogla več prenašati; kakor v moža, je tudi vanjo izgubljala zaupanje. Oba je imela na sumu, da sta se dogovorila proti njej. Isti sum je imela tudi do vseh drugih ljudi iz soseske, ako je kdo prišel k hiši in jo začel ogovarjati. Začela je mrziti moža, mater in vse, kar je bilo živega okrog nje, le do svojega majhnega otroka je bila še ravnodušna. Spomin na Aneja pa je občutila kakor težak kamen na duši. Čutila se je strašno osamljena, izdana. Včasih jo je obšla želja, da bi imela človeka, kateremu bi mogla zaupati, kateremu bi vse povedala, kar se je zgodilo z njo, človeka, ki se ji ne bi približal s tistim obzirnim, odpuščajočim obrazom. Zdelo se ji je, da bi ji bilo potem mnogo laže, da bi ji to spet pripomoglo do zdravja. In nekega dne je rekla: »Ahaca bi rada videla ...« Zabev je takoj odhitel po brata na fužine. Ahac je bil že slišal o sestrinem stanju. Zadnja leta se Zabevove hiše sicer ni izogibal, čeprav je slutil to, kar je slutila vsa Jamnica, vendar sta se s sestro videla dovolj poredkoma. Ker je njegovo življenje bilo popolnoma drugačno kakor sestrino in ga ni izmučila borba z zemljo ter med njima ni moglo priti do kakega spopada zaradi vsakdanjih koristi, kakor se je to zgodilo med njim in bratom, je ohranil ljubezen do nje še čisto in neskaljeno. Zato je pri priči odšel z Zabevom. »Nežo žre neki ogenj ...« mu je skušal potožiti Zabev, a je obmolknil. Ahac je zamahnil z roko: »Ah, to so abotnosti. Vse se lahko popravi, ako so ljudje pametni.« K Zabevu je prišel samozavesten in poln zaupanja v svoj veliki vpliv na sestro, ko pa jo je zagledal sedečo na postelji, vso upadlo in izmučenih, skoraj praznih oči, ga je postalo strah. Ta strah se je še povečal, ko ji je segel v roke in je v njih začutil tuj, leden mraz. Bila sta sama v kamri. Sestra ga je dolgo molče gledala, potem pa je v njenih očeh zasijal vdan, ljubezniv smehljaj, podoben onemu pred davnimi leti, ko ga je prišla izpraševat, če je prav, da vzame Zabeva, in sta se sama poslavljala sredi polja. Nato je iz njenih ust prišel proseč glas: »Kajne, Ahac, ti me ne boš preklel ...?« Ahac je komaj pregnal otožnost, ki ga je prevzela, in začel naglo govoriti, kar mu je prišlo na misel. Ne da bi se bil dotaknil pravega vzroka sestrinega stanja, ji je ves omehčan govoril o njeni mladosti, o lepi domačiji, o pametnem možu, o lepem življenju, ki jo še čaka. Potem ji je previdno omenil, da človeku ni treba vsako stvar prehudo jemati, da se na svetu godijo še mnogo hujše, strašnejše in krivičnejše stvari. Ljudje, ki to počno, pa vendar živijo srečno in so vrhu tega še čaščeni in spoštovani. Sestra ga je gledala s topimi očmi, iz katerih je tisti blaženi, mladostni smehljaj sproti izginjal, namesto tega pa je stopala vanje spet prejšnja čudna praznota. Tedaj so zmrznile tudi poslednje besede v Ahacovih ustih. Nato se je sestra sklonila proti njemu in rekla: »Ahac, jaz pa le mislim, da je z menoj proč ...« Ahacu so zašklepetali zobje. Prepričal se je, da ga sestra ni poslušala in da njegove besede v njej niso našle odmeva. Po vsej sili jo je skušal še dalje tolažiti, a njegov glas je postajal raskav in obupan. Naenkrat ni našel več besede. Takrat se je Neža stresla, potem pa je položila glavo na kolena in pričela krčevito jokati. Zdaj je premagalo tudi brata, da se je sklonil k sestri in začel z njo vred jokati ... Zabevka se je prva zvedrila, dvignila glavo in pogledala brata z dolgim, votlim pogledom. Potem mu je naenkrat pomolila svojo uvelo desnico, katero je brat hlastno stisnil, a jo je moral kmalu izpustiti, ker je postajala vedno neobčutljivejša. In od tega trenutka se sestra ni več zmenila za brata ... Zabev in mati sta ga nestrpno kot odrešenika čakala v kuhinji. Toda ko sta videla njegov obraz, nista imela kaj izpraševati. »Po zdravnika pošlji,« je svetoval Ahac ves skrušen ter se naglo odpravil domov ... Mati je skušala pripraviti hčer na zdravnikov prihod, toda komaj je mati izrekla besedo zdravnik, je hči začela vpiti, da ne potrebuje nobenega zdravnika, ker ji nič ni. Morali so jo pustiti pri miru. Še huje pa je bilo z njo, ko ji je mati začela govoriti o duhovniku. Tudi tega je odločno odbila, toda ne z besedami, s katerimi je bila v življenju vajena govoriti o duhovnikih in ki jih je tudi v odsotnosti vedno vikala. »Kaj ima pa ta opraviti z menoj? Ničesar nima iskati tukaj!« Govorila je o župniku Vireju kot o kakem Moškopletu. Jamnica je že govorila, da se je Zabevki zmešalo, in je pri tem šepetala o čudnih stvareh. Edino dobro je bilo to, da Zabevka ni postala nasilna, ampak le zamišljena in otožna. Nekega dne pa je rekla materi: »Pernjico bi rada videla ...« »Pernjico!« se je zavzela mati, ki za tako željo ni mogla najti nobene zveze. Tudi mož se je čudil, vendar so takoj poslali ponjo. Še isti dan je prišla Pernjica k Zabevu. Bila je neprijetno iznenadena, skoraj boječa. Zabevko je našla v kamri na postelji. Ob vstopu je prijazno pozdravila ženo, s katero nista imeli nikoli kaj skupnega, razen tega, da sta živeli kot dve gospodinji v isti soseski. Ponudila ji je tudi roko. Zabevka pa ji niti ni odgovorila in ji tudi roke ni dala, temveč je nepremično obležala in s srepimi očmi strmela v obiskovalko. Nekaj časa sta se ženi molče gledali. Pernjica je bila trda žena in ni kar tako umaknila svojih oči. To čudno srečanje ji je bilo sicer dokaj neprijetno, vendar ni izgubila glave. Pripravljen je imela cel koš tolažilnih in bodrilnih besedi, ko pa se je znašla pred temi zagonetnimi, skoraj obtožujočimi očmi, je na svoje sklepe hitro pozabila in s stisnjenim srcem čakala, kaj bo. Tako je preteklo nekaj težkih minut. Potem je v Zabevkinih očeh zapazila kresanje nekega divjega, škodoželjnega ognja in koj nato začula strupen, trgajoč se glas: »Vuhej ... Vu-hej ... da, da ...« Po teh besedah se je Zabevka obrnila k steni in je ni več pogledala, Pernjica pa je prišla iz kamre, da sama ni vedela kako. Zdaj se ji je šele zasvitalo, zakaj jo je na pol blazna Zabevka poklicala k sebi. S te v vedno večjo temo zagrnjene postelje ji je z glasom umirajočega človeka, ki še na svojo zadnjo uro sovraži, vrgla v obraz strahovito obtožbo za krivico, ob kateri je Jamnica sicer skomizgala z ramami, a se je nanjo že navadila ... Domov dirjajoči Pernjici se je pot od Zabeva do Pernjaka zdela kot pot večnosti ... Nekaj dni pozneje je Permanca, ki se je v kratkem času znova postarala za deset let, ako ne še za več, z domačimi sinovi okopavala na njivi krompir. Streljaj niže pod njivo je Zabev trebil nekaj v meji. Bil je lep dan in tudi po sosednjih poljih je bilo vse živo plevic. Permanca se je včasih zravnala in pogledala proti domu, kjer je bolna Zabevka ostala sama z otrokom. Zadnje dni je bilo z njo nekoliko laže, postala je pristopnejša, mnogo mirnejša in je kdaj pa kdaj prijemala že za kako delo. Zato so jo tudi pustili z otrokom samo doma. Nenadoma pa se je sredi popoldneva iz hišnega dimnika pokadil slaboten, modrikast dim. Permanco je obšla huda slutnja. Pri priči je zagnala motiko od sebe in se s prestrašenim vzdihom spustila v dir proti domu. Čeprav so se ji noge tresle od strahu, je starka zbrala vse svoje moči in tekla, kar se je dalo. Nekajkrat jo je slabost že tako premagala, da bi se bila skoraj zrušila, ali zla slutnja ji je vedno pomagala dalje. V diru ni niti zapazila, da so za njo začeli leteti tudi sinovi in Zabev. Vsa izčrpana je s poslednjimi močmi pridirjala do hiše in planila v kuhinjo. En sam pogled jo je prepričal, da je prihitela zadnji trenutek. V krušni peči je plapolal ogenj, pred njo pa je stala Zabevka z velikim loparjem v roki, na katerem se je smejal njen dveletni deklič s čistim, nedolžnim smehom. »Kaj delaš, nesrečnica ...?« je zavpila Permanca, zgrabila otroka in se z njim vred nezavestna zgrudila na tla. Ta hip je planil skozi vrata tudi Zabev s sinovi. Pozdravil jih je divji smeh zblaznele Zabevke. Zunaj pa je sijalo sonce tako lepo, tako sočno in zdravo, da je bil čez Jamnico razprostrt en sam velik, srečen smeh ... == Tretji del == == PRVO POGLAVJE == Neko jesensko nedeljo brez sonca in s čmerikavim nebom je bilo na sejmišču pred jamniško farno cerkvijo kakor vsako nedeljo zbrano veliko ljudi. Nedeljsko opravilo se je pravkar končalo in soseska se je po stari navadi zbrala pred cerkvijo. Tistega življenja, ki je na sejmišču vladalo prejšnje čase ob nedeljah, danes ni bilo zapaziti. Farani so bili čemerni kakor vreme in so se stiskali pod obema lipama, kakor bi vedrili, čeprav ni deževalo. Župnik Virej, ki je z mežnarico Trezo kot zadnji zapustil cerkev, se je začudil, ko je zagledal na sejmišču tako kopo ljudi. V cerkvi jih je videl komaj polovico. Malodušno je sklonil glavo in odhitel proti farovžu, ki je z razcefrano streho stal v ozadju. Zadnje čase je bil obisk cerkve vedno slabši. Jamnica se zadnja leta na videz ni spremenila. Še vedno je sanjala vsa tiha sredi kadunje, iz katere je mirno molel proti nebu njen gotski zvonik. Kakor nekdaj, je tudi še zdaj šumel skozi vas njen tihi potok. Od zgodnje vigredi pa do pozne jeseni so bila jamniška polja polna ljudi, ki so se mučili z zemljo, prekopavali njene oplaze, jo prenašali v koših z robov na odore in stiskali iz nje skromne pridelke. Pozimi je Jamnico zapadel visok sneg in zamel njene pragove, steze in poti. Na pokopališču okrog cerkve je nastalo nekaj novih grobov, kamor so med drugimi odšli počivat tudi stari Ardev, fužinar Kovs, kandidat Prežvek, ki je neke zime zmrznil v Mvačnikovem reznjaku, ker se je zvečer preveč napil. Nedavno so pokopali tudi najmlajšo izmed obeh Pernatinjih sirot, tisto, katero je vzel v rejo Dvornik in je bila stara šele petnajst let. Bila je zelo lepo dekle in ljudje so trdili, da bi bila še lepša, kakor je bila njena mati Liza. Ko so ji odzvanjali zvonovi, je bilo vsej soseski žal za njo. Navzlic temu pa se na pokopališču število grobov ni povečalo; kolikor je bilo novih, toliko jih je tudi izginilo. Dninar Tehant, katerega je mežnarico Treza kdaj pa kdaj najemala, da ji je na pokopališču pomagal delati red, je sproti izravnaval grobove, ki niso nič pomenili in za katere se nihče ni brigal. Tako je izginil grob berača Vohneta, Černjakove sirote, stare Kardevke in še mnogi drugi. Vsako jutro so se iznad streh Jamnice, Hoj, Drajne in Sončnega kraja dvigali isti tajinstveni dimi kakor včasih. Iz njih nihče ne bi mogel spoznati, da so se kadili iz ognjev, ki so bili prižgani drugače kakor njega dni, da so se kadili večinoma iz samih večnih ognjev, ki zadnja leta niso nehali tleti po bajtarskih in kmečkih ognjiščih, da bi njihovim lastnikom ne bilo treba kupovati ognja po trgovinah. Edino, kar je že od daleč kazalo, da so se zadnja leta časi vendarle spremenili, so bili vedno redkejši gozdovi, polni posek, prelih in jas. Ker les ni bil skoraj nič vreden, so ga morali kmetje še huje sekati za kritje svojih vsakdanjih potreb. A ta podoba ni bila povsod enaka; čim globlje in čim više v goro so segali gozdovi, tem temnejši so bili. V prostornih gozdovih okrog gore je zadnja leta sekira skoraj popolnoma počivala, ker je njih lastnik trdil, da se podiranje lesa ne izplača. Zaradi tega se je spreminjala tudi podoba gore same. Gozd je silil vedno više na njena temena in praznote med njenimi skalami in čermi so postajale vedno manjše. Njeno skalnato čelo se je zadnja leta zožilo in prebivalcem pod goro, ki so njen stari obraz gledali v eni in isti podobi že toliko rodov, se je dozdevalo, da se je začel pokrivati z novimi, neznanimi potezami. In tedaj so ljudje na njihovo večno spremljevalko začeli gledati z nezaupanjem in z zavistjo, mrmrajoč: »Glejte, tudi gora se spreminja ...« Če pa se Jamnica v zadnjih letih na zunaj ni toliko spremenila, se je tembolj spremenilo življenje v njej. Tlačila jo je težka mora, ki se je imenovala gospodarska kriza in katero ime je zdaj poznal že vsak otrok. Za Jamnico je ta beseda pomenila strgane strehe na poslopjih, rast praproti in vresja na odorih, prazne kašče in prazne hleve. Pri trgovcih in obrtnikih, pri posojilnicah in na davkariji so pod imeni starih jamniških domačij rastle dolge vrste številk, ki so kakor kače srepele iz skrivnih foliantov in z vedno daljšimi jeziki sikale okrog jamniških ognjišč. Ob lepih nedeljah Jamnica že več let ni postavljala mlajev, niti pri farni cerkvi, še manj pri podružnici svetega Mohorja. Zgodilo se je celo, da so lepe nedelje ostale brez streljanja. Toda Jamnica ni imela dovolj le svoje revščine, ampak je morala deliti in okušati tudi še tujo ... V neprijazni soteski blizu Dobrij je ležala sajasta, temna pošast, ki se je imenovala tovarna. Že desetletja je v tej soteski tolklo, vzdihovalo, hropelo in gorelo noč in dan. Ti glasovi so Jamnici prešli že tako v meso in kri, da jih že skoraj ni več slišala. Ko pa so ti naposled jeli počasi umirati, so se Jamničani neprijetno zdrznili; bilo jim je, ko da bi jim nevidna moč iztrgala nekaj iz njihovega vsakdanjega življenja. To so občutili tudi tisti, ki so na to pošast gledali z nezaupanjem ali pa so jo celo sovražili. Včasih je pošast v soteski požirala vsak dan okrog tisoč ljudi in jih prav toliko spet bruhala iz sebe. Jamnica je veliko svojih pridelkov oddajala fužinarjem. Število delavcev v tovarni se je zadnje čase skrčilo na nekaj sto, toda še ti so delali zelo neredno, včasih dva, tri dni v tednu, včasih pa je ostala tovarna cele tedne mrtva. Tovarna se je otresala predvsem bajtarjev in drugih kmečkih ljudi. Drug za drugim so izgubili delo Kozjekov sin, bajtar Černjak, Ardevov sin, Gradišnikov sin ter še drugi. V Jamnici je bilo vedno več ljudi, ki so dobili doslej neznano ime: brezposelni ... A prišlo je še hujše; naenkrat so pričeli trkati na vrata jamniških hiš ljudje, ki jih nihče ni poznal in ki so začeli prositi — za kruh. To niso bili več Ajte, Moškopleti, Riharjevi Mihani in drugi podobni domačini. Stranska pot, ki je vodila skozi Jamnico pod goro od vzhoda proti zahodu in ki so jo prej uporabljali samo Jamničani in njihovi najbližji sosedje, je postala izhojena, kakor da bi vodila na kako neznano božjo pot ... Mizar Roprat je stal pod eno izmed obeh lip in se pripravljal na klicanje. Že nekaj let je opravljal poleg mizarstva tudi posle občinskega sluge. Soseska je zaman čakala, da se bo mežnarica Treza omožila, da bi potem ta posel opravljal novi mežnar. In ker se ni, je soseska najela Roprata. Z nezaupljivimi obrazi so ljudje strmeli vanj, kakor da bi jim bilo že vnaprej jasno, da iz njegovih ust ne bodo slišali nič dobrega. Roprat med klicanjem ni kazal nobenega uradnega obraza, ampak je govoril z domačim glasom, s kakršnim je govoril strankam, ki so prihajale k njemu naročevat rakve za pogrebe. In to se je Jamnici zdelo še zoprnejše. Danes se mu je kolcalo in nekaj ljudi mu je zaklicalo: »No, ali boš že začel ...« Naposled je Roprat vendar začel. Najprej je naznanil, da bo vozna cesta na Suhi dva dni zaprta, ker se bo popravljal most, potem je sporočil, da bo kmetijska podružnica svojim članom razdelila vagon koruze; kdor jo misli vzeti, mora ob določenem času priti ponjo. Dalje je oznanil, da se morajo tisti posestniki, ki bi spomladi potrebovali gozdne sadike, že zdaj javiti na občini. Potem je Roprat obmolknil, kakor da bi bilo že vsega konec, kar je imel povedati. Farani pa so še vedno strmeli vanj; na gozdne sadike ni nihče mislil, čeprav bi temu ali onemu gozdu ne škodovale. Ali Roprat je imel v rokah še precej papirja. »No, daj že vendar!« ga je pozval nekdo. In potem je Roprat nadaljeval z glasom, kakor bi govoril kmetu, v čigar hišo je prišla smrt: »Ali iz mehkega ali iz trdega lesa ...« »Na predlog kraljeve davčne uprave bo jutri v ponedeljek ob deveti uri na Drajni hišna številka 15 javna licitacija sledečih zarubljenih predmetov: par volov, en voz z železnimi osmi in ena samokolnica. Isti dan ob enajstih bo javna licitacija na Drajni hišna številka 17. Predmeti ... Popoldne istega dne bo javna licitacija na Drajni hišna številka 25 ... V torek bo javna licitacija na Hojah hišna številka 2 ...« Dalje ni mogel, ker ga je zmotil kmet Mlatej, ki je glasno zavpil: »Drajna številka 15 je pri Mlateju ...!« »Številka 17 je pri Ardevu!« je zavpil takoj za njim kmet Ardev. »A številka 25 na Drajni je Kozjekova bajta, da boste vedeli,« je zakričal Kozjek. Začulo se je nekaj skovikajočih, prisiljenih smehov. Toda Roprat se ni dal motiti, ampak je takoj bral dalje, ko so prizadeti zarubljenci nehali govoriti. »Na Hojah številka 2 ...« »To sem pa jaz!« je zavpil Bunk. »Na Hojah številka 6 ...« »To je pri Gradišniku!« se je oglasil ta. »Na Hojah številka 20 ...« »To sem pa jaz ...« je zaklical Mvačnik. »Na Jamnici številka 1 ...« »To je pa tamle pri Rudafu,« se je razkoračil Rudaf in kazal z roko proti svoji hiši onkraj ceste. Nekaj glasov je zaklicalo proti Ropratu: »Kaj se boš onegavil, kar po imenu kliči. Saj vemo, kako je ...« Roprat pa se ni dal zapeljati h klicanju domačih imen, temveč je še dalje klical le hišne številke. Na vrsto je prišlo še nekaj licitacij iz Sončnega kraja. Prizadeti kmetje, Obad, Sečnjak in še nekateri drugi so se takoj oglasili, da so oni tisti, ki jim grozi rubežen. Kar je še nedavno za vsakega kmeta bila velika sramota in se zaradi tega rubeži niso nikdar izklicevali po hišnih imenih, ampak le po številkah, je postalo zdaj že nekaj vsakdanjega in noben kmet se ni več sramoval svoje nesreče. Postalo je celo narobe in vsak prizadeti je z neko uporniško strastjo vlekel na ušesa, ali bo tudi on na vrsti, in ko da bi si s tem nesrečo preložil, je hitel razlagati, da je tudi on med izklicanimi hišnimi številkami. Bila je podoba, da ne more kmetov prav nič več spraviti iz ravnotežja slabih časov. Stvar je bila sicer neprijetna, toda vsi so vedeli, da ob določeni uri pri rubežu ne bo nobenega kupca. Roprat je bil že pri koncu svojih žalostnih litanij, prebrati je moral le še zadnji papir. »Na Hojah številka 40 se bo v petek prodajala pitana svinja ...« Namesto da bi se zdaj kdo oglasil in zaklical: »To je pa pri meni ...« je izklicanju po kratkem molku odgovoril obupen ženski jok. Vse sejmišče se je iznenadeno ozrlo proti ženski skupini, ki se je tiščala okrog pokopaliških vrat. Na prvi pogled ni bilo mogoče spoznati, katera ženska joče, potem pa se je zaslišal obupni glas Dovganočke: »O ti prekleti Apat ti! Kako sem se veselila, da bom letos imela zabelo doma, zdaj jo bo pa ta hudič požrl ...« Apat je zarubil svinjo, ker sta Dovganoča bila v trgovini v velikem zaostanku, čeprav je Dovganoč delal zanj po lesovih. Nastal je mučen prizor in zdelo se je, ko da bi se sejmišče šele zdaj zavedelo velike nesreče, ki se je tako trdno oklenila Jamnice. Roprat je izginil in tudi drugi farani so se jeli razhajati. Tedaj se je izpod druge lipe začul močan Moškopletov glas: »Zdaj pa mene poslušajte. Danes je pri Pernjaku na Drajni domači ples. Točil se bo mošt po en dinar liter in vsi ste vabljeni, da se ga udeležite ...« Po teh besedah je Moškoplet naglo izginil s sejmišča. Oznanil je bil prvi domači kmečki ples te jeseni, ki so bili zadnja leta po Jamnici in okolici na dnevnem redu, ako je bila dobra sadna letina. Letos je bilo precej mošta po kleteh in se je torej že pričelo. Kmetje drugače niso mogli spraviti sadjevca v denar, pa so prirejali domače zabave, kjer so ljudje pili za mal denar. Krčmarji so se tej navadi sicer upirali, tako da so morali kmetje, ki so take zabave prirejali, večkrat plačevati kazni. Vendar ni to nič zaleglo. Tudi rotenje župnika Vireja proti kmečkim plesom je ostalo brezuspešno. Letos še nikjer ni bilo opaziti snega in že je bil v Jamnici oznanjen prvi kmečki ples. Munk, Bunk, Sečnjak in še nekateri drugi kmetje so stali ob strani in gledali, kako se sejmišče naglo prazni. Ljudje so imeli dovolj tega, kar so pravkar slišali, in jim ni bilo več za kake pogovore. Čez nekaj časa je dejal Bunk: »Pernjak ima dober mošt.« To je bilo toliko, kakor bi rekel, da pojde na ples. Pogledal je po tovariših in videl, da mislijo to, kar misli sam. »No, ali bova šla ...?« »Pa pojdiva,« se mu je takoj pridružil Rudaf. Začela sta hitro zapuščati sejmišče. Videč, da se moža obračata proti domu, je Munk zaklical za njima: »He, kam pa gresta? Ali ne bosta šla na občinsko sejo ...?« Sečnjak in Rudaf sta bila občinska odbornika in sta imela vabilo na občinsko sejo v žepih. Ko pa sta začula Munka govoriti o občinski seji, sta jo še nagleje popihala okrog cerkve in kmalu izginila onkraj potoka. Munk je bil tako iznenaden, da se ni mogel takoj znajti, in je še vedno zijal za njima. Potem je namrščil obrvi in dejal: »To so ti čudni občinski možje, že zadnjič seja ni bila sklepčna, ker jih je polovica manjkala ...« Obad in Bunk, ki sta še stala poleg njega, sta se mu režala. »Ljudje nočejo več, kaj ...« Mladi Bunk je bil občinski odbornik in eden izmed tistih redkih Jamničanov, ki jim še ni pretrda predla. Medtem se je Roprat spet pokazal na sejmišču. »Kje pa so Rudaf, Sečnjak, Mlatej in drugi? Ali so jo že spet popihali ...?« Na sejmišču res ni našel nobenega občinskega odbornika več, zato je klel in odšel proti Lukaču pod cerkvijo. Ko so zadnji farani zapuščali sejmišče, so videli, kako Roprat od Lukača žene Mlateja in še nekoga. Zdelo se jim je, kakor bi mesar gnal dvoje telet proti klavnici. Gredoč je Roprat odšel še k Apatu, toda tam ni našel nikogar, ki ga je iskal, zato se je vrnil na občino le z dvema odbornikoma. Seja jamniškega občinskega sveta tudi danes ni bila sklepčna, ker je spet manjkala polovica mož. Župan Dvornik je nekaj časa razsajal pred zbranimi možmi, govoril o odkriti sabotaži občinskega poslovanja ter samega sebe klel, ker je bil tako neumen, da je svojčas prevzel županstvo. Pred njim je ležal cel kup nerešenih in perečih občinskih zadev. Naposled je zbrane odbornike poslal domov z besedami: »Še jutri bom šel na glavarstvo in jim bom vse skupaj vrgel tja. Naj sami popijejo juho, ki so si jo skuhali. Kdo se bo pa bodel z bikom? Ali mi je to potrebno ...?« Večina zbranih občinskih mož ga je gledala, kakor bi hotela reči: »To bi bilo edino pametno, kar moreš storiti. Pa še za nas jim povej ...« Potem je župan odšel z okrnjenim občinskim svetom k Apatu pit. == DRUGO POGLAVJE == Tukaj je dobesedno in pregledno pretipkano besedilo. Ohranil sem izvirni slog, ločila in narečne izraze (npr. gonje, bluncalo), popravil pa sem očitne tiskarske napake (npr. Mudaf v Rudaf, kjer je šlo za nedoslednost pri istem liku, ter združevanje besed, ki so bile v originalu prekinjene s tiskarsko vezajmo zaradi prehoda v novo vrstico). Ples pri Pernjaku Pri Pernjaku na Drajni je že zgodaj popoldne kar mrgolelo ljudi. Prostorna poselska soba, iz katere so odnesli posteljo, kjer je spala starejša rejenka stare Pernjice, ki je bila zdaj že za deklo pri hiši, je bila nabito polna; prostor za ples se je tako skrčil, da bi se komaj nekaj parov lahko pošteno zasukalo, ako bi plesalci seveda ne bili Jamničani. Za pečjo so sedeli trije godci, dva Podpečnika in Apatov Zep. Prvi Podpečnik je godel na harmoniko, drugi Podpečnik je svoj bas zamenjal s klarinetom, Zep pa je igral na gosli. To je bil jamniški jazz. Razen v sobi so se gnetli ljudi v kamri poleg sobe, v veži ter tudi v kuhinji. Na plesu je bilo opaziti vse znane jamniške obraze, razen tega pa je prišlo veliko ljudi tudi iz sosednjih Dobrij, predvsem je bilo mnogo fužinarske mladine. Bilo je res, kar so nekateri ljudje na ves glas trdili, česar pa med mnogimi drugimi tudi župnik Virej ni mogel razumeti, da ljudstvo tem bolj nori, čim slabše se mu godi. Včasih je Jamnici zadostoval ples o pustu, ob obeh lepih nedeljah pri fari in pri podfarci in še ples na poslednjo nedeljo pred adventom. Sedaj pa je godba škripala na vseh koncih in krajih in na vseh prireditvah je bila vedno strašanska gneča. Do noči je Pernjak stočil že en sod sadjevca in dal že drugega na pipo. Bil je pridelek tekočega leta in pijača je bila prijetno rezna, tako da ni bilo za razgretega človeka nič, popiti nekaj litrov. Iz starinske hiše, ki je bila videti premožna, je neprestano odmevalo topotanje nog, smejanje in vpitje. Z nočjo so nekateri gostje odšli, a pritisnilo je toliko novih, da je bila tesnoba še večja kakor podnevi. Pogovori v kuhinji Za veliko mizo v prostorni kuhinji so kot žlahta sedeli oba Bunka, oba Munka, stari župan Stražnik, Rudaf in še nekateri drugi, ki jim je v kuhinji bilo prijetneje kakor v sobi. Pili so mošt iz zelenih pollitrskih grč, katere jim je stari Pernjak sproti nalival. V kotu poleg njih je dremal Coflov Peter in smrčal. »Stražnik, ali boš prišel v torek na licitacijo? Vola, ki sta zarubljena, nista ravno slaba,« je podregal Bunk Stražnika, ki je bil eden tistih redkih kmetov, ki niso bili z davkarijo v žlahti. »Rajši pridi k meni. Jaz imam voz z železnimi osmi, ki ga gotovo potrebuješ,« je dejal Rudaf. Stražnik ni odgovoril nič, temveč se je mrdal, kakor bi bil on edini grešnik v družbi. Tisti, katerim je voda tekla v grlo, so bili v veliki večini in so postajali kar strupeni do tistih, o katerih so vedeli, da jim še nekako gre. Ker se je tudi Munk čutil prizadetega, se je obregnil: »Molčite, kaj se boste iz nesreče norca delali?« Pivci so se jezno ozrli k njemu. »Ti lahko govoriš, ker nekaj tiste straže še stoji. Če bi je pa ne imel, bi piskal kakor mi ...« Mlademu Munku se ni ljubilo prepirati, zato je zapustil kuhinjo in odšel v sobo, kjer je pri podbojih zgrabil Dovganočko in šel z njo plesat dve polki zaporedoma. Ko se je vrnil v kuhinjo, so pri mizi še vedno govorili o rubežnih. »Vrag vedi, kam bo to prišlo?« se je na ves glas izpraševal Rudaf. »Dobro, rubežen, toda kdo bo vse to plačal? Kdo bo vse te stvari pokupil? Za živino bi se kupci že našli, ne bom rekel, da ne. Mesarji in drugi tržani. Toda kdo bo kupil vse zaplenjeno orodje? Najmanj deset voz je zapisanih, potem nekaj strojev, nekaj plugov, nekaj bran. V Jamnici ni pet ljudi, ki bi te reči lahko kupili. In čemu jim bodo te stvari, ko jih imajo sami dovolj za potrebo. Ali ne bi bilo smešno, da bi na primer Rudaf imel pri hiši deset voz, Munk deset plugov, Stražnik deset bran, Dvornik pa nemara petdeset glav živine v hlevu, ko ima krme komaj za trideset, in ko imajo Stražnik, Munk in Rudaf že tako dovolj voz, plugov in bran ... Kam bo to prišlo ...?« »Če ne bo kupca, bo pa država pobrala stvari,« je sam sebe plašil Mlatej. »Zakaj pa ji bo vse to ...?« so vprašali nekateri. Ker nihče ni vedel odgovora, si je Mlatej spet sam pomagal. »Na Štajerskem se bojda država za davke sproti vknjižuje na posestva. Za tiste davke, ki jih ne more izterjati ...« »No, vidite, ker mi prej niste verjeli!« je vzkliknil Rudaf, ki je malo prej govoril vse kaj drugega in hotel s tem zakriti lastno presenečenje. Munku spet ni dal jezik miru. »Država mora tudi imeti denar,« je dejal po kratkem molku. Tedaj je skočila vsa kuhinja pokonci. »Država, he ... Kaj smo pa mi? Ali nismo mi tudi država ...?« »Seveda smo,« se je umikal Munk, videč, da je segel nekam, kamor bi ne smel. O državi ni maral nihče govoriti in zato je vsem odleglo, ko so naenkrat zaslišali iz veže Ložekarjev pijani pozdrav: »Tri dni pa oleja ni ...« Skozi na stežaj odprta kuhinjska vrata so se prikazali Ložekar, Obad in Sečnjak, ki so šele zdaj prišli iz vasi. Takoj za njimi se je pririnil tudi župan Dvornik. Dvornik se je takoj zagnal v Sečnjaka: »He, ti občinski mož! Na plese utegneš hoditi, zjutraj pa nisi utegnil priti na občinsko sejo. Kaj ...?« Kuhinja se je smejala. Stari Pernjak je dejal pikro: »Saj imate lahko kar tukaj sejo. Tukaj boste gotovo sklepčni.« Iz sobe je donelo enakomerno drdranje godbe, ki je bila neprenehoma vprežena, zraven pa se je čul enakomerni, ritmični topot plesalcev. V veži so se smejali in prerivali. Veselica je bila v polnem razmahu. Med gosti je bilo mnogo pijanih ljudi, a ne toliko zaradi zaužite pijače kakor zaradi tega, ker so pili že ure in ure, ne da bi kaj prigriznili. Na kmečkih plesih za goste niso kuhali. Komaj so novi gostje posedli, je Bunk že vprašal Ložekarja: »Kaj pa ti praviš, Ložekar?« »Mošteja, mošteja ...« je odvrnil Ložekar. Rad se je izogibal sitnih vprašanj, ki so cikala na dnevno politiko, čeprav se je po svoje vtikal v vsako stvar. Odkar je pričela razsajati kriza, ni pokusil več piva in je pil le še sadjevec. Navzlic temu so tudi njemu zarubili par konj. »Jaz pravim, da bo še veselo v Jamnici ...« je menil Obad. »Je že veselo,« je planil Rudaf pokonci. »Kaj pa mislite, eno samo nedeljo šest in dvajset oklicev ... Preštel sem jih.« »Kmalu jih bo še enkrat toliko.« Obadov glas je bil skoraj škodoželjen, čeprav je tudi sam bil med oklicanci. »Kam bo to prišlo ...?« »Nekam bo že prišlo ...« Omizje v kuhinji se je zamislilo, toda razdvojenost, ki je vrtala v kmečkih glavah, mu ni dala dolgo molčati. Mlatej je prvi spregovoril: »Jaz se bojim, da bodo za davkarijo prišli še drugi ženini ...?« »Kakšni ženini?« je vprašal Bunk. »Tripali, Jeleni in drugi Dobrijanci. Eden teh ženinov se je danes že oglasil, a ta je iz Jamnice. Saj ste čuli, da je Apat oklical Dovganočko ...« Mlatej je mislil s tem na zadolženost kmetov pri trgovcih. »Na nas kmete si še ne upajo,« je dejal Bunk negotovo. »In če pridejo še tretji ...?« je dodal Rudaf pomenljivo, »potem od Jamnice ne bo kaj prida ostalo ...« Da je omizje razumelo, kaj hoče Rudaf povedati, je dokazoval Stražnikov vzklik: »Ali je Dvornik tudi tukaj ...?« Rudaf je meril na posojilnice v Dobrijah in v drugih soseskah. »Ali misliš, da mi je kaj, ako nas Dvornik sliši? V obraz bi mu povedal, kaj mislim!« se je zadrl Sečnjak. Dvornika ravno ni bilo v kuhinji. »Mošteja, mošteja ...!« je zaklical Ložekar, ki je prvo mero že izpraznil in klical novo. Njegov poskus, spraviti pogovor na kak drug tir, pa se je izjalovil. Razpoloženje zbranih kmetov je bilo vedno resnejše, čeprav so vneto praznili grče in steklenice. Veselje, ki je donelo iz velike sobe, jim je iz vedno večje daljave šumelo na ušesa. Mladi Munk je z odsotnim glasom zazehal: »Kriza je kriza ...« Izgovorjena beseda je zatemnila za hip vse obraze. Vsak je sam zase strmel predse, boječ se pogledati sosedu v oči. Slišali so se le posamezni prijemi posod in grgranje grl. »Kriza ... Kdo pa je kriv tega?« je vprašal Bunk. »Mi je nismo krivi ...« je odgovoril Sečnjak. »Mi tudi ne ...!« je zavpil skozi kuhinjska vrata Kovsov Tinej, ki je slišal, da v kuhinji politizirajo, in je prišel bliže. »Kdo pa je potem kriv ...?« Omizje se je spogledalo, kakor da bi v svoji sredi iskali krivca. Navzlic temu, da je večina oči sršela zdaj v Munka, zdaj v Stražnika in župana, se omizje vendar ni moglo zadovoljiti in pomiriti. Pravega krivca niso mogli najti. Sečnjak si je popravil mogočne brke in pogledal okrog sejbe: »Če bi danes Jamnico do golega slekli, bi šele videli resnico. Kaj je ostalo od prejšnje, nekdanje Jamnice ...? Pri nas je vsega skupaj blizu sto posestnikov, ako prištejemo še bajte. In lahko bi na mojih desetih prstih sešteli tiste, ki jim dobro gre, tiste, ki danes nikjer ne visijo. Ako ne visiš na davkariji, visiš pri trgovcu ali pa še kje drugje. Vprašam vas, koliko pa je dandanes kmetov, ki so čisti ...?« Sečnjak je govoril trdo in razločno, vendar se mu je poznalo, da je danes že nekje pil, nemara doma. Rudaf mu je takoj pritrdil: »Da, laže preštejemo tiste, ki so čisti, kakor pa tiste, ki niso ...« »O tem še govora ni!« je vzkliknil Obad. »Preštejmo jih, preštejmo,« je z glasom, polnim zadoščenja, rekel Bunk in takoj začel naštevati: »Tukaj med nami so čisti le Munk, Stražnik ...« »In Pernjak ...« je hitro posegel vmes Obad. »... in Pernjak, da. Zdaj pa drugi. Na Drajni razen Pernjaka in Sečnjaka ni nihče čist. Na Hojah je Mudaf, k' se še drži, potem Zabev, morda Tumpež, v Sončnem kraju menda ni nobenega, v Jamnici je Lukač, a za koga drugega bi ne dal roke v ogenj. Tudi Dvornik visi, čeprav ima veleposestvo. Ni le Bunk zadolžen, o ne ...« »Tudi jaz nisem sam, jaz tudi ne, jaz tudi ne ...« mu je odgovorilo nekaj drznih glasov. »Mošteja, mošteja ...!« je spet zavpil Ložekar pomirjevalno, toda njegov glas kakor bi bil ulil bencina na ogenj. »Zdaj se pa pobarajmo, zakaj, kako ...? Jaz sem o tej stvari že veliko premišljal. Ali ne živimo, kakor smo včasih živeli, ali ne garamo, kakor smo včasih garali, ali ne hodimo v cerkev, kakor smo včasih hodili, ali ne molimo istega boga, katerega smo včasih molili, ali ne klecamo (skoparimo), kakor smo včasih klecali ...? Pa vse nič ne zaleže. Zakaj ...? Na to vprašanje hočem imeti odgovor!« Sečnjak se je silno razvnel. In kakor da bi res pričakoval odgovora, je gledal zdaj v enega, zdaj v drugega. »Kdo pa ti ga bo dal ...« Rudaf se je zadirčno zasmejal. Sečnjak pa je nadaljeval: »Zato pa pravim: delamo in živimo kakor prej, ti blagoslova, teka ni nobenega. Kam gre vse to, kam gre naš trud? Kje je tisti, ki vse to požre ...? Nekdo, ki tiči nekje v neznanosti, sreblje in liže naš znoj, a mi ga ne vidimo, ne vemo, kdo je ta odurna pošast in kje tiči ...?« Kmečke oči so se znova spogledale; zdelo se je, da se v njih krešejo pomenljive iskre tihega, neznanega spoznanja. Toda to so bili le trenutni bliski, ki so takoj ugasnili, kakor da bi pred neznanim sovražnikom njihove pesti bile brez vsake moči. Zato so se glave takoj spet sklonile in vsa kuhinja se je stisnila v mučen molk, poln nekega neznanskega strahu. Bilo je, ko da bi se pošast, o kateri so govorili, priplazila k Pernjakovi hiši in pogledala skozi temna okna s svojimi nedosegljivimi, poželjnimi očmi ... Iz veže se je k vratom nagnetlo veliko ljudi, ki jih je pritegnil razgovor v kuhinji. »To je politika ...!« je šele čez nekaj časa rekel Stražnik. Toda takoj so ga vsi nahrulili: »Seveda je to politika! Kaj pa na svetu dandanes ni politika? Tudi kriza je politika. Gotovo je ni Moškoplet privlekel na ta svet ...« Ko je spet nastal mir, je Sečnjak nadaljeval s prejšnjim glasom: »Zato mi je pa vsega tega že dovolj ... Veste, kaj sem naredil neki dan? Ne veste. Odšel sem k župniku Vireju in sem mu rekel: Gospod župnik, prišel sem vam povedat, da ničesar več ne verjamem, nobeni stranki, nobeni politiki. Edino, v kar še verujem, je bog ...« Sečnjakove besede so legle na navzoče kakor velikanska utež; kdor je poznal tega moža, se je moral zamisliti nad njimi. Sečnjak je bil brat starega Munka, bivši dolgoletni cerkveni ključar in občinski odbornik. »In ti si to rekel župniku?« je skoraj nejeverno dejal stari Pernjak. »Jaz, jaz ...!« Pernjak je zmajal z glavo in zapustil družbo. Tudi Ložekarju je postalo nekam tesno, zato je poklical Munkinjo: »Mojcka, pa še midva zaplešiva polko.« Vrtinec plesa in spor v veži V sobi je vabilo k novemu plesu. Ko sta se Ložekar in Mojcka naposled prerinila v sobo, nista od samega gostega zraka ničesar razločila. Ob stenah, na katerih je bilo komaj mogoče spoznati nekaj svetih podob, se je tiščala glava pri glavi, središče sobe pa se je sukalo. Plesalo je morda kakih dvajset parov, a podoba je bila, ko da je teh dvajset parov sprijetih v eno sobno gmoto, v eno samo telo, ki se topotajoče vrti okrog samega sebe. Štirideset motnih, razgretih obrazov je bilo podobnih enemu samemu velikemu obrazu. V kuhinji so govorili ljudje o vsakdanjih skrbeh, v tej motni zmesi pa so ljudje za nekaj minut pozabljali to, kar jih je izven tega kroga mučilo in grizlo. Tudi Ložekar in Munkinja sta se stisnila vanj in se mu prepustila. Godba je pela zamolklo in enakomerno. Naenkrat je mehač izpustil iz sebe prešeren glas in zatopotal z nogo: »Hej-ra-sa ...!« In vsa vrteča se gmota je zatopotala z nogami in ponovila: »Hejrasa ...!« To se je ponovilo vsaki dve minuti. Mehačev prešerni poziv je bil vedno krepkejši, tudi vedno čustvenejši in središče sobe mu je vsakikrat verno odgovarjalo. V sobo so rinili novi pari, kakor da bi iskali kraja, kjer človek najde pozabljenje in omamljenost, in se slepo spuščali v motni vrtinec, kakor da bi zanje ne bilo sreče, kjer je svetlo in jasno, ampak le v motni sanjavosti. Kmalu sta se v gmoti sukala tudi Obad in Bunkinja. »Hejrasa ...!« je spet zaklical mehač. Prešerni odgovor plesalcev pa je preglasilo razburljivo vpitje, ki je tedaj planilo iz veže v sobo. Topot sukajočega se središča sobe se je na mah ustavil, čemur je godba le mimogrede prisluhnila; gnana od napetih gosli je takoj spet godla dalje. Iz veže se je zdaj razločilo vpitje dveh ženskih grl: »Ti si mi ga vzela ...!« »Ti mi ga hočeš oteti ...!« Vse se je obrnilo proti veži. Tudi tisti, ki prizora niso videli, so vedeli, da sta si skočili v lase mežnarica Treza in Kupljenova hči Roza. Vsa Jamnica je vedela, da se zaradi Apatovega Žepa že leta in leta ne moreta. Žep je namreč imel dve ljubici. Ko je že vsa Jamnica bila prepričana, da bo Žep naposled le vzel Trezo, se je zvedelo, da hodi tudi za Kupljenovo Rozo. Temu se nihče ni čudil, ker je bila Roza lepo dekle in vrhu tega še edinka precej premožnega kmeta, kateremu nihče ni prerokoval dolgega življenja. Apata so vlekle gotovo tudi Kupljenove debele smreke. Čez nekaj časa je Kupljenova Roza dobila otroka in Jamnica je mislila, da bo Žep zdaj vzel Rozo, toda Žep ni vzel niti ene niti druge, ampak je imel obe, Trezo in Rozo. Jamnica je imela svojo zabavo. Ženski se nista mogli živi videti in sta se že večkrat javno sporekli. Na Pernjakovem plesu sta si spet skočili v lase. Obe sta prišli nadzorovat Žepa, ki pa se je kot godec zatekel k svojim goslim in se ves čas ni umaknil izza peči. Treza, ki so se ji leta čakanja na ženina sicer že poznala, dasiravno je bila še vedno lepa in se je v marsičem celo kosala z mlajšo Rozo, je zastavila vežna vrata, kakor da bi hotela končno obračunati s svojo tekmovalko. Njene oči so gorele od srditega ognja. Roza je po porodu sicer izgubila nekoliko svoje lepote, ali bila je še vedno dekliška in lepa. Ker je bila mati Žepovega otroka, se je zavedala večje pravice do fanta in jo je vztrajno branila. Bilo je pričakovati spopada, vendar niti najbliže stoječim ni prišlo na misel, da bi se vmešali. »Ti ga ne boš nikoli dobila,« je kričala Treza. »Ti tudi ne,« je vpila Roza. »Ti si mislila, da ga boš ujela z otrokom!« »Ti ga z otrokom ne moreš dobiti, ker si za nič!« »Kaj ...? Celo leto si se mu nastavljala, da si ga omamila.« »Kdo se mu je nastavljal?« »Ti ... otrok je pa bog ve čigav ...« Ljudje so že mislili, da se bosta tekmovalki zdaj spoprijeli; nekateri se niso mogli vzdržati škodoželjnega in spodbujajočega smeha. Toda Kupljenova Roza, kateri je od srda šlo skoraj na jok, se ni zagnala v nasprotnico, ampak se je obrnila proti sobi. Gledalci, ki jih je bilo polna vrata, so osupnili in se, kakor bi ubogali neko višje povelje, precej umaknili, tako da je nastala ozka gaz do peči, kjer je sedel Žep. V to gaz je zaklicala Roza z zadržanim, mirnim glasom: »Žep, povej zdaj tukaj pred to prisiljenko in pred vsemi ljudmi: Ali sem takrat v Rudafovih gonjah jaz čakala nate, ali pa si ti čakal name ...« Prizor je bil tako napet, da so se ljudje pozabili smejati, čeravno je vsem šlo na smeh. Nekateri so strmeli v Rozo, drugi pa v Žepa, ki je venomer upiral oči v gosli. »Žep, povej zdaj tukaj pred vsemi ljudmi!« je ponovila Roza še enkrat. Mučen prizor je naenkrat rešil basist Podpečnik, ki je z vabečim glasom zaklical: »Hejrasa ...!« Nato pa je vzel klarinet in začel piskati jamniško polko, za njim pa takoj tudi Žep in mehač. Gaz od vrat do peči se je takoj zaprla in pari so jeli plesati, vedno več in več. Ložekar je zgrabil Kupljenovo Rozo, ki je osupla obstala pri vratih, in jo pahnil v vrtečo se gmoto, domači sin Tevžuh pa je potegnil od vežnih vrat Trezo, ki se mu je zaman upirala, in zaplesal z njo. S tem je nevarnost zanimivega spopada minila. Soba je neugnano plesala, tako da se je sem in tja vsa hiša stresla od prešernega topotanja: »Hejrasa ...!« Po prvi viži godci niso prenehali in so gnali dalje, pri drugi sta prenehala le mehač in klarinetist, Žep pa je tudi zdaj vlekel dalje, ves vesel, da se je zanj tako neprijetna stvar vsaj za danes mirno iztekla. Pri tretji viži pa plesalci niso hoteli odnehati in so izzivajoče topotali dalje. Kmalu sta prejšnji nasprotnici sami začeli dajati takt in druga za drugo klicati: »Hejrasa ...!« Tekmovalki sta hoteli v plesu pozabiti vsaka na svojo nesrečo. Docela sta se predali plesu, pozabljali na jezo in razdvojenost in sta komaj slišali gosli, ki so cvilile pod Žepovimi prsti. Ko so naposled omagali plesalci in godci, so gostje planili po pijači. »Pijmo ga, dokler živimo! Kar bo, pa bo ...« Coflov Peter in razkritje skrivnosti Miza v kuhinji pa ni ostala prazna niti potem, ko je za nekaj časa vse drlo plesat. Coflov Peter je še vedno smrčal v kotu. Na izpraznjena mesta so posedli novi gostje. Med drugimi sta prisedla tudi Kovsov Tinej, Černjak in Kozjek. Kdor ni plesal, je tembolj pili in, ker nihče ni jedel, je v njihovih želodcih bluncalo (pljuskalo), kar jim je začelo mešati glave. Kozjek je dolgo gledal bajtarja Černjaka, ki se je spustil na konec klopi, potem pa dejal: »Tebe so torej tudi nagnali ...« »Nagnali so me, kajpada ...« »Škoda! In ravno zdaj, ko sem tudi jaz mislil v tovarni vprašati za delo.« Čez nekaj časa je dodal: »Zakaj pa so te prav za prav nagnali?« »Zakaj? Ker ni naročil. Delal sem pri osovinah in morali smo zapreti ...« »Pri osovinah,« se je začudil Kozjek. »To je pa vendar čudno. In jaz nimam doma nobenega voza z železnimi osmi. Os pri garali se mi je ravno včeraj strla in zdaj v domačem še breze nimam take, ki bi bila zanjo. Moral bom stopiti v tvoj les, Stražnik. Da boš vedel, če me boš tam zalotil ...« Stražnik je napravil malo kisel obraz in se je prisiljeno nasmehnil. Sečnjak medtem ni obrnil oči od Kovsovega Tineja; gledal ga je, kakor da bi se ga ne mogel nagledati. Potem je rekel tjavendan: »Permanovega Ahaca pa ni, kaj ...?« »Ni ga!« »Kaj boste pa vi napravili, vi fužinarji ...?« se je čisto nepričakovano utrgalo iz Sečnjaka. Kar je bilo kmetov v kuhinji, so umolknili in zastrmeli v Tineja, polni nekega pričakovanja. Tinej se je zagonetno nakremžil, potem pa dejal: »Na vas čakamo ...« »Ta je pa lepa, mi pa na vas ...« so se zasmejali kmetje s čudnimi glasovi. Neka zadrega je legla na pivce in tej zadregi je bilo najbrž tudi pripisati, da je Bunk sunil spečega Coflovega Petra v rebra in ga prebudil. »Peter, kaj bi smrčal tukaj med ljudmi? Ako si truden, pojdi v hlev.« Peter se je prebudil in začel najprej iztegovati svoje kratke, kosmate roke, potem je na stežaj odprl usta, da se je pokazala strašna luknja v glavi, iz katere je zaudarjalo kakor iz starega, plesnivega soda. Med tem nenavadno dolgim prebujanjem pa je kar naprej mižal. Niti takrat ni odprl oči, ko je skrčil pesti in rekel s hripavim glasom: »Mošta!« »Na, pij!« Bunk je porinil polno mero predenj. Ne da bi odprl oči, sta Petrovi roki zgrabili za posodo in jo dvignili k ustom, nakar se je začul kakor kratek padec slapu in posoda je bila prazna. Posledica tega okrepčila je bila, da je Peter takoj zaprl usta, a je tembolj široko odprl okrvavljene oči. Njegov kosmati obraz je dobil popolnoma drugo podobo, ki jo je vse omizje z zanimanjem gledalo, čeprav je bilo Petra vajeno. Prej je bil njegov obraz podolgovat, zdaj pa je naenkrat postal čudno okrogel in nenavadno domač. »Ha ...« je ušlo Bunku, ker mu je bilo žal popitega mošta. Očital si je, da si je sam kriv, ker bi moral pač vedeti, da Petrovo grlo nima dna. Peter je nekaj časa blodil z očmi po kuhinji, dokler ni našel nekaj, kar ga je takoj pritegnilo nase. V kotu za ognjiščem je namreč opazil malega, desetletnega Lukeja, otroka rajne Černjakove sirote, ki je od smrti svoje matere živel pri Pernjaku kot sinov sin. Lukej se je razvil v krasnega, zdravega fantka, ki ga je imela rada cela hiša. Deček je naslonjen na krilo stare Pernjice dremal za ognjiščem. Peter ni mogel več odtrgati oči od otroka in čim dlje je strmel tja v kot, tem bolj se mu je širil obraz in se pokrival z nekim novim sijajem. Njegove tolste ustnice, obdane s sivkastimi kocinami, so začele drgetati in naenkrat je mož vzkliknil: »Vuhej, ti si pa Vuhej, hehehe ... Vuhej, Černjakov Vuhej ...« Pijančev izbruh je tesnobno odjeknil po kuhinji. Stara Pernjaka sta se vidno zdrznila in ga sovražno pogledala. Tudi pivcem je postalo neprijetno; čisto pri srcu je nekatere sicer zasrbelo s tihim zadoščenjem in morali so se truditi, da se niso začeli muzati, toda na videz je bilo vse presenečeno. Peter je bleknil nekaj, kar je vsem odkrilo staro, grdo stvar, o kateri v Jamnici nihče ni rad očitno govoril. Kakor je Jamnica ob smrti Černjakove Terbe mnogo razpravljala, tako je potem tudi naglo obmolknila. Naposled so utihnili tudi Černjaki. Kar je bilo, je bilo in nazadnje je bila ta zadeva le stvar obeh hiš, Černjakove in Pernjakove, čez vse to se je jelo razgrinjati pozabljenje in če se je sem in tja kdo glasno spomnil te žaloigre, je bil to le begoten vzdih življenja, polnega nesreč in grdobij. »Kaj pa čvekaš otroku, kar ni treba,« je Petra nahrulil stari Pernjak. Peter pa se ni zmenil zanj in je še vedno strmel v dečka, ki je plašno gledal. Nato je ponovil: »Hehe, nazadnje si pa le Vuhej, Černjakov Vuhej ...« Po teh besedah pa se je Peter počasi dvignil izza mize; ne da bi se še dalje menil za svojo okolico, je s težavo odkolovratil iz kuhinje in izginil v množici. Pivcem se je Petrovo početje zdelo strašno čudno, ker so ga poznali kot mirnega človeka, ki ni poznal zlobe. Rudaf je skušal pregnati tesnobo: »Pijan je kot čik in pijanec ne ve, kaj govori ...« »Že dva dni popiva,« mu je hotel pomagati nekdo drug. Toda prejšnje razpoloženje se ni hotelo več vrniti, bilo je, ko da bi se v kuhinjo naselila neka težka, moreča vest. Stari Pernjak je pograbil na pol spečega dečka in ga odnesel v spalnico, od koder se ni več vrnil. Tudi pivci, ki so se doslej tako trdovratno držali kuhinjske domačnosti, so jo drug za drugim začeli zapuščati. Dovganočka in Marička Bilo je že polnoči, a ples je z nezmanjšano silo vrel dalje. Nikomur se ni mudilo domov in soba se ni naveličala topotati. Kadar je plesni zalet začel nekoliko popuščati, se je vedno kdo našel, ki je podžgal ljudi z novim, prešernim: »Hejrasa ...« Iz vasi in celo iz Dobrij je prišlo še nekaj novih ljudi, ki so šli iskat cenene zabave v oddaljeno Drajno. Pri Pernjaku se ni bilo treba bati policijske ure, a tudi za denar ne; nekaj dinarjev je lahko še vsak utrpel in za to je bilo par litrov poštene pijače, ki je v gostilnah veljala štirikrat toliko. V prejšnjih dobrih časih skoraj ni bilo veselice v Jamnici, ki se ne bi končala s pretepom; če se ni stepla Drajna s Hojami, so se stepli kmečki fantje s fužinarji. Zadnje čase pa je bilo tega vedno manj in na Pernjakovem plesu celo noč ni prišlo do prepira, čeprav je bilo na njem zelo veliko fužinarjev. Gostje so bili strpljivi, napijali so si in se drug drugemu nasmihali, kakor bi jih družila neka nova, topla skupnost. Pozno po polnoči pa je le prišlo do zanimivega prizora, ki je veselico za kratek čas vrgel iz tečaja, a jo hkrati navdahnil z novim življenjem. Plesalci niso niti zapazili, da je podpeški basist oddal svoj klarinet Rudafovemu sinu, sam pa izginil v temno noč. Ako drugi niso tega opazili, je to opazila Dovganočka, ki je že od večera bila na plesu in se je neutrudljivo vrtela, kakor da bi hotela pozabiti na zarubljenega prašiča. Na ples je prišla s svojo šestnajstletno hčerko Maričko, lepim, okrogloličnim dekletom živih in črnih oči, ki so kar vnemale. Kdor jo je pogledal, je vedel, kakšna je bila njena mati pred dvajsetimi in več leti. Danes je bila Dovganočka že izsušena, izgorela, le njene oči so pričale, da ji v telesu še vedno tli nekaj starega ognja. Dovganočka je hkrati zapazila, da je iz sobe izginila tudi njena Marička. Takoj je izpustila svojega plesalca in planila na dvorišče, ne ozirajoč se na ljudi, ki so se pričeli muzati. Nekaj radovednežev je odšlo celo za njo. Zunaj je vladala trda tema in se v njej ni razločilo niti široko gospodarsko poslopje, ki je stalo na drugem koncu dvorišča. Toda Dovganočki so žarele oči kakor sovi, le za hip je obstala pred pragom, potem pa se je že zaletela proti bližnjemu plotu, kjer sta stali dve postavi, temnejši kakor noč. Bila sta podpeški basist in njena Marička. »Tukaj sta torej ...« se je začul Dovganočkin srditi glas. Nihče ni odgovoril, toda takoj nato sta se začula udarca dveh mastnih klofut, nato pa Maričkin jokajoči glas: »Mati, saj nisem hotela ...« »Ti bom jaz dala 'hotela'? Kaj pa postajaš tukaj za plotom s tem starim dedcem. Komaj šestnajst let imaš, pa se že goniš ... Ali te ni sram? Še slabša boš, kakor sem bila jaz. Ko sem imela dvajset let, še nisem vedela, kaj je ded ... Čakaj, da ti preženem te muhe ... A ti teslo staro, kaj vlačiš moje dekle za seboj? Tak sivec pa taka zelenost! Fej te bodi, ali ne moreš dobiti druge babe ...?« Skraja je bil Dovganočkin glas srdit, a čim dlje je zmerjala in kričala, tem bolj ji je šlo na jok. Nazadnje je na ves glas zaihtela: »Oh, kako sem jaz nesrečna ...« Radovedneži so šli bliže k plotu, da bi bile priče zanimivega obračuna. Od plotu se je tedaj odtrgala visoka postava podpeškega basista, ki je mirno odšel proti hiši. Marička je zapazila krog radovednežev in je hotela pobegniti, a Dovganočka je takoj planila za njo, jo pridržala in spet sta pljusknili dve klofuti v mladi obraz. »Zakaj me tepete, mati?« je zavpila Marička. »Kaj ste pa vi uganjali, ko ste bili mladi ...« »Boš tiho, cafuta ...« je kriknila Dovganočka. Iz teme se je začul glas: »Le daj jo, Dovganočka. Kaj bo taka smrklja ...« »Saj res ...« je dodal drug glas. Kmalu nato je Dovganočka pritirala svojo hčer v hišo; dekle je bilo vse objokano in zardelo ter si je od sramote zakrivalo obraz z rokami. Mati jo je potisnila čez prag, da se je Marička komaj unesla. Od zadaj je nekdo pomenljivo zaklical: »Ej, Dovganočka, Dovganočka ...« Nekdo drug je rekel: »Danes si jo še otela ...« Tedaj je v sobi spet zaigrala godba; klarinet je zapel tako čisto in jasno ter vabljivo, da so se srca kar topila od miline. Pari so se pričeli spet sukati in podpeški basist je mežikal vanje s svojimi skrivnostnimi očmi, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Ni trajalo dolgo, ko se je Dovganočka spet sukala, še malo pozneje pa je začela plesati tudi Marička. Gostje so kmalu pozabili na dogodek za plotom; le enkrat se je Tehant še spomnil na zadevo in med plesom glasno zaklical: »Kaj ne, Dovganočka, včasih smo živeli mi, zdaj bodo pa drugi ...« Ples pa je hrumel dalje vse do prihodnjega jutra ... == TRETJE POGLAVJE == 8zhf7a0n4yywta1ppsv8t347bydh521